SI9620137A - Postopek za pripravo 2,4-dihidroksipiridina in 2,4-dihidroksi-3-nitropiridina - Google Patents

Postopek za pripravo 2,4-dihidroksipiridina in 2,4-dihidroksi-3-nitropiridina Download PDF

Info

Publication number
SI9620137A
SI9620137A SI9620137A SI9620137A SI9620137A SI 9620137 A SI9620137 A SI 9620137A SI 9620137 A SI9620137 A SI 9620137A SI 9620137 A SI9620137 A SI 9620137A SI 9620137 A SI9620137 A SI 9620137A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
adenosine
thienyl
ethyl
chloro
compounds
Prior art date
Application number
SI9620137A
Other languages
English (en)
Other versions
SI9620137B (sl
Inventor
Larry K. Truesdale
James P. Sherbine
Benoit J. Vanasse
Original Assignee
Rhone-Poulenc Rorer Pharmaceuticals Inc.
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Application filed by Rhone-Poulenc Rorer Pharmaceuticals Inc. filed Critical Rhone-Poulenc Rorer Pharmaceuticals Inc.
Publication of SI9620137A publication Critical patent/SI9620137A/sl
Publication of SI9620137B publication Critical patent/SI9620137B/sl

Links

Classifications

    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C07—ORGANIC CHEMISTRY
    • C07D—HETEROCYCLIC COMPOUNDS
    • C07D213/00—Heterocyclic compounds containing six-membered rings, not condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom and three or more double bonds between ring members or between ring members and non-ring members
    • C07D213/02—Heterocyclic compounds containing six-membered rings, not condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom and three or more double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having three double bonds between ring members or between ring members and non-ring members
    • C07D213/04—Heterocyclic compounds containing six-membered rings, not condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom and three or more double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having three double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having no bond between the ring nitrogen atom and a non-ring member or having only hydrogen or carbon atoms directly attached to the ring nitrogen atom
    • C07D213/60—Heterocyclic compounds containing six-membered rings, not condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom and three or more double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having three double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having no bond between the ring nitrogen atom and a non-ring member or having only hydrogen or carbon atoms directly attached to the ring nitrogen atom with hetero atoms or with carbon atoms having three bonds to hetero atoms with at the most one bond to halogen, e.g. ester or nitrile radicals, directly attached to ring carbon atoms
    • C07D213/62—Oxygen or sulfur atoms
    • C07D213/63—One oxygen atom
    • C07D213/64—One oxygen atom attached in position 2 or 6
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C07—ORGANIC CHEMISTRY
    • C07D—HETEROCYCLIC COMPOUNDS
    • C07D213/00—Heterocyclic compounds containing six-membered rings, not condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom and three or more double bonds between ring members or between ring members and non-ring members
    • C07D213/02—Heterocyclic compounds containing six-membered rings, not condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom and three or more double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having three double bonds between ring members or between ring members and non-ring members
    • C07D213/04—Heterocyclic compounds containing six-membered rings, not condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom and three or more double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having three double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having no bond between the ring nitrogen atom and a non-ring member or having only hydrogen or carbon atoms directly attached to the ring nitrogen atom
    • C07D213/60—Heterocyclic compounds containing six-membered rings, not condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom and three or more double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having three double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having no bond between the ring nitrogen atom and a non-ring member or having only hydrogen or carbon atoms directly attached to the ring nitrogen atom with hetero atoms or with carbon atoms having three bonds to hetero atoms with at the most one bond to halogen, e.g. ester or nitrile radicals, directly attached to ring carbon atoms
    • C07D213/78—Carbon atoms having three bonds to hetero atoms, with at the most one bond to halogen, e.g. ester or nitrile radicals
    • C07D213/79—Acids; Esters
    • C07D213/80—Acids; Esters in position 3
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C07—ORGANIC CHEMISTRY
    • C07D—HETEROCYCLIC COMPOUNDS
    • C07D213/00—Heterocyclic compounds containing six-membered rings, not condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom and three or more double bonds between ring members or between ring members and non-ring members
    • C07D213/02—Heterocyclic compounds containing six-membered rings, not condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom and three or more double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having three double bonds between ring members or between ring members and non-ring members
    • C07D213/04—Heterocyclic compounds containing six-membered rings, not condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom and three or more double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having three double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having no bond between the ring nitrogen atom and a non-ring member or having only hydrogen or carbon atoms directly attached to the ring nitrogen atom
    • C07D213/60—Heterocyclic compounds containing six-membered rings, not condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom and three or more double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having three double bonds between ring members or between ring members and non-ring members having no bond between the ring nitrogen atom and a non-ring member or having only hydrogen or carbon atoms directly attached to the ring nitrogen atom with hetero atoms or with carbon atoms having three bonds to hetero atoms with at the most one bond to halogen, e.g. ester or nitrile radicals, directly attached to ring carbon atoms
    • C07D213/61—Halogen atoms or nitro radicals
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C07—ORGANIC CHEMISTRY
    • C07D—HETEROCYCLIC COMPOUNDS
    • C07D473/00—Heterocyclic compounds containing purine ring systems

Abstract

Predloženi izum se nanaša na postopek za pripravo 2,4-dihidroksipiridina, ki obsega segrevanje spojine s formulo A, kjer je R H, alkil ali aralkil, in fosforjeve kisline, pri čemer razmerje fosforjeve kisline proti vodi ni manjše od približno 27 do približno 1 mas.%. Izum se prav tako nanaša na postopek za pripravo 2,4-dihidroksi-3-nitropiridina, ki obsega reakcijo 2,4-dihidroksipiridina z dušikovo kislino. S postopki v smislu predloženega izuma pripravimo intermediate, ki so uporabni pri pripravi spojin, ki so koristne za zdravljenje kardiovaskularne bolezni, označene kot hipertenzija ali miokardialna ishemija, za izboljšanje ishemične poškodbe ali velikosti miokardialnega infarkta ali zdravljenje hiperlipidemije ali hiperholesterolemije.ŕ

Description

RHONE-POULENC RORER PHARMACEUTICALS INC.
Postopek za pripravo 2,4-dihidroksipiridina in 2,4-dihidroksi-3-nitropiridina
1. Področje izuma
Predloženi izum se nanaša na postopek za pripravo 2,4-dihidroksipiridina in 2,4dihidroksi-3-nitropiridina, spojin, ki sta intermediata, uporabna pri pripravi adenozinskih spojin in njihovih analogov, ki so koristni pri zdravljenju hipertenzije in miokardialne ishemije, kot kardioprotektivna sredstva, ki izboljšajo ishemično poškodbo ali velikost miokardialnega infarkta po miokardialni ishemiji, in kot antilipolitiČna sredstva, ki zmanjšajo nivoje plazemskega lipida, nivoje serumskega triglicerida in nivoje plazemskega holesterola.
Hipertenzija
S hipertenzijo, stanjem povečanega krvnega tlaka, je prizadeto precejšnje število humane populacije. Posledice stalne hipertenzije vključujejo vaskularne poškodbe okulamih, renalnih, kardialnih in cerebralnih sistemov, tveganje za te zaplete pa narašča tako kot narašča krvni tlak. Osnovna faktorja, ki nadzorjujeta krvni tlak, sta kardialni učinek in periferna vaskulama odpornost, pri čemer je slednja predominantni splošni mehanizem, ki ga nadzorjujejo različni vplivi. Simpatetični živčni sistem regulira periferno vaskulamo odpornost z direktnimi učinki na alfa in beta adrenergične receptorje kot tudi z indirektnimi učinki na sproščanje renina. Terapija z zdravili je usmerjena na specifične komponente teh regulatornih sistemov krvnega tlaka z različnimi mehanizmi delovanj, ki definirajo različne razrede zdravil, vključno diuretike, antagoniste beta-adrenergičnega receptorja (beta-blokatorji), inhibitorje angiotenzin-pretvorbenega encima (ACE) in antagoniste kalcijevih kanalov.
Diuretiki tiazidnega tipa se uporabljajo pri hipertenziji za zmanjšanje periferne vaskulame odpornosti, zaradi njihovih učinkov na izločanje natrija in vode. Ta razred zdravil vključuje hidroklorotiazid, klorotiazid, metilklotiazid in ciklotiazid kot tudi sorodna sredstva indapamid, metolazon in klortalidon. Čeprav so za mehanizem delovanja beta-blokatorjev nekdaj verjeli, daje blokada podtipa betapadrenergičnega receptorja v srcu, da zmanjša hitrost bitja srca in kardialni učinek, pa v novejšem Času smatrajo, da so beta-blokatorji z intrinzično simpatomimetično aktivnostjo (ISA), vključno pindolol, acebutolol, penbutolol in inkarteolol, tako učinkoviti kot ne-ISA beta-blokatorji, ki povzročijo manjše zmanjšanje hitrosti bitja srca in kardialnega učinka. Drugi domnevni mehanizmi za ta zdravila vključujejo inhibicijo sproščanja renina, centralni učinek in učinek na presinaptičnih beta-adrenergičnih receptorjih, kar ima za posledico inhibicijo sproščanja norepinefrina. Kardioselektivni beta-blokatorji inetoprolol (Lopressor-Geigy), acebutolol (Sectral-Wyeth) in atenolol (Tenormin-ICI) imajo pri nizkih dozah večji učinek na betapadrenergične receptorje kot na podtipe beta2-adrenergičnih receptorjev, locirane v bronhijih in krvnih žilah. Neselektivni beta-blokatorji delujejo na oba podtipa beta-adrenergičnih receptorjev in vključujejo propranolol (Inderal-Ayerst), timolol (Biokadren-Merck), nadolol (Corgard-Squibb), pindolol (Visken-Sandoz) penbutolol (Levatol-Hoechst-Roussel) in karteolol (CartrolAbbott). Škodljivi učinki beta-blokatorjev vključujejo asimptomatično bradikardijo, poslabšanje kongestivne srčne odpovedi, gastrointestinalne motnje, povečano odpornost dihalnih poti, prikrite simptome hipoglikemije in depresijo. Le-ti lahko povzročijo povečanje serumskih trigliceridov in lahko znižajo holesterol z lipoproteini z visoko gostoto.
Inhibitorji ACE preprečujejo tvorbo angiotenzina II in inhibirajo porušitev bradikinina. Angiotenzin II je močan vazokonstriktor in prav tako stimulira izločanje aldosterona. Ta sredstva s proizvajanjem blokade sistema renin-angiotenzin-aldosteron zmanjšajo periferno vaskulamo odpornost kot tudi zadrževanje natrija in vode. Poleg tega inhibitorji ACE povečajo nivo bradikinina in prostaglandinov, endogenih vazodilatatorjev. Kaptopril (Capoten-Squibb) in enalapiil (Vasotec-Merck) sta vodilna inhibitorja ACE. Škodljivi učinki inhibitorjev ACE vključujejo izpuščaje, motnje okusa, proteinurijo in nevtropenijo.
Antagonisti kalcijevih kanalov zmanjšujejo dotok kalcija v celice vaskulamih gladkih mišic in proizvajajo sistemsko vazodilatacijo, rezultat tega pa je njihov antihipertenzivni učinek. Drugi učinki antagonistov kalcijevih kanalov vključujejo interferenco z delovanjem angiotenzina II in blokado alfaradrenergičnih receptorjev, kar lahko dodatno prispeva k njihovim antihipertenzivnim učinkom. Antagonisti kalcijevih kanalov nimajo škodljivih metaboličnih in farmakoloških učinkov tiazidov ali beta-blokatorjev in so zato lahko uporabni pri pacientih z diabetesom, periferno vaskulamo boleznijo ali kronično obstruktivno pulmonamo boleznijo. Dva antagonista kalcijevih kanalov verapamil in diltiazem imata resne škodljive kardiovaskularne učinke na atrioventrikulamo kardialno kondukcijo pri pacientih s predobstoječimi kondukcijskimi abnormalnostmi in le-ti lahko poslabšajo bradikardijo, srčno blokado in kongestivno srčno odpoved. Drugi manjši škodljivi učinki antagonistov kalcijevih kanalov vključujejo periferni edem, vrtoglavico, omotico, glavobol, slabost in rdečico, posebno nifedipin in nikardipin.
Na voljo so še mnoga druga sredstva za zdravljenje esencialne hipertenzije. Ta sredstva vključujejo prazosin in terazocin, antagoniste alfaradrenergičnih receptorjev, ki imajo antihipertenzivne učinke zaradi rezultirajoče arterijske vazodilatacije; klonidin, alfa2-adrenergični agonist, ki deluje centralno kot tudi periferno pri inhibitormh alfa2-adrenergičnih receptorjih, pri čemer se zmanjša simpatetični odziv. Druga centralno delujoča sredstva vključujejo metildopo, gvanabenz in gvanfacin; reserpin, ki deluje z osiromašenjem zalog kateholaminov; gvanadrel, periferni adrenergični antagonist, podoben gvanetidinu, s krajšim trajanjem delovanja; in direktno delujoče vazodilatatorje, kot npr. hidralazin m minoksidil. Ta sredstva, čeprav so učinkovita, proizvedejo opazne simptomatične stranske učinke, vključno refleksno simpatetično stimulacijo in zadrževanje tekočine, ortostatično hipotenzijo in impotenco.
Mnoga antihpertenzivna sredstva aktivirajo nadomestne presome mehanizme, kot npr. povečano sproščanje renina, povečano izločanje aldosterona in povečan simpatetični vazokonstriktorski tonus, ki so designirani, da vrnejo arterijski tlak na predobdelovalne nivoje, in ki lahko vodijo do retencije soli in vode, edemov in končno do tolerance za antihipertenzivno delovanje sredstva. Poleg tega obstaja zaradi številnih različnih stranskih učinkov, ugotovljenih s poskusi s predloženo dopolnitvijo antihipertenzivnih zdravil, in problemov z njimi, ugotovljenih s poskusi pri posebni populaciji hipertenzivnih pacientov, vključno starejših, temnopoltih in pacientih s kronično obstruktivno pulmonamo boleznijo, diabetesom ali periferno vaskularno boleznijo, potreba po dodatnih vrstah zdravil za zdravljenje hipertenzije.
Ishemija
Miokardialna ishemija izvira iz neravnotežja med miokardialno dobavo in potrebo po kisiku in vključuje eksercionalno in vazospastično miokardialno disfunkcijo. Ekscercionalna ishemija je na splošno pripisana prisotnosti kritične aterosklerotične stenoze, ki vključuje velike koronarne arterije, kar ima za posledico zmanjšanje subendokardialnega pretoka. Vazospastična ishemija je povezana s spazmom žariščne vrste, katerega nastop ni povezan z eksercijo ali stresom. Spazem je boljše definiran kot nenadno povečanje vaskulamega tonusa. Mehanizmi za vazospastično ishemijo vključujejo:(i) povečan vaskulami tonus na mestu stenoze, zaradi povečanega sproščanja kateholamina; (ii) prehodno intraluminalno zamašitev in (iii) sproščanje vazoaktivnih substanc, kijih tvorijo trombociti na mestu endotelialnih lezij.
Koronama cirkulacija je edinstvena, ker perfuzionira organ, ki proizvaja perfuzijski tlak za celotno cirkulacijo. Zato ukrepi, ki spremenijo stanje periferne cirkulacije in kontraktilnost, temeljito vplivajo na koronarno cirkulacijo. Regulatoma komponenta koronarne vaskulature je majhna koronama arteriola, ki lahko močno spremeni njihov notranji premer. Sprememba notranjega polmera je rezultat bodisi intrinzinčne kontrakcije vaskulamega gladkega mišičja (avtoregulacija) ali ekstravaskulame kompresije zaradi ventrikularne kontrakcije. Čisti učinek terapij v zvezi z ishemicnim problemom vključuje kompleksno interakcijo nasprotnih faktorjev, ki določajo dobavo in potrebo po kisiku.
Kardioprotekcija in preprečevanje ishemične poškodbe
Razvoj novih terapevtskih sredstev, sposobnih, da omejijo obseg miokardialne poškodbe, tj. obseg miokardialne infarkcije po akutni miokardialni ishemiji, je glavna skrb modeme kardiologije.
Uporaba trombolitične (raztapljanje strdka) terapije v zadnjem desetletju je pokazala, da ima lahko zgodnja intervencija med srčnim napadom za posledico znatno zmanjšanje poškodbe miokardialnega tkiva. Pri veliko kliničnih poskusih je že dokumentirano, da trombolitična terapija zmanjša tveganje za razvoj motenj pri bitju srca in prav tako vzdržuje sposobnost srca, da deluje kot črpalka. Za tako obvarovanje normalnega delovanja srca je pokazano, da zmanjša smrtnost po daljšem času po infarkciji.
Obstajali so tudi interesi za razvoj terapij, sposobnih, da zagotovijo dodatno miokardialno zaščito, ki bi jih lahko dajali skupaj s trombolitičnimi terapijami ali same, ker je iz retrospektivnih epidemioloških študij razvidno, da je smrtnost v pivih petih letih po infarkciji verjetno povezana z originalno velikostjo infarkta.
V predkliničnih študijah infarkcije, vodenih na različnih živalskih modelih, je bilo za mnogo tipov farmakoloških sredstev, kot so blokatorji kalcijevih kanalov, prostaciklinski analogi in sredstva, ki so sposobna, da inhibirajo nekatere metabolične poti, prikazano, da so sposobni zmanjšati ishemično poškodbo pri različnih živalskih vrstah.
Nove študije so pokazale, da lahko izpostavitev miokardija kratkotrajnim ishemijam (prekinitev krvnega dotoka v srce), čemur sledi reperfuzija (obnovitev krvnega dotoka), obvaruje srce pred kasnejšo ishemično poškodbo, ki bi sicer nastala zaradi kasnejše izpostavitve dolgotrajnejši ishemiji. Za ta pojav, imenovan miokardialno predkondicioniranje, se smatra, da ga je treba delno prisoditi sproščanju adenozina med predkondicionimim obdobjem.
Druge študije so pokazale, da adenozin in adenozinski agonisti zmanjšajo obseg poškodbe tkiva, ki se opazi po prekinitvi krvnega dotoka v srce pri različnih modelih ishemične poškodbe v različnih vrstah (npr. Toombs, C. et al., Myocardial protective effects of adenosine. Infarct size reduction with pretreatment and continued receptor stimulation during ischemia., Circulation 86, 986-994 (1992); Thomton, J. et al., Intravenous pretreatment with A,-selective adenosine analogs protects the heart against infarction, Circulation 85, 659-665 (1992); in Downey, J., Iscehmic preconditioning-nature's own cardioprotective intervention., Trends Cardiovasc. Med. 2(5), 170-176 (1992)).
S postopki v smislu predloženega izuma pripravimo intermediate, ki so uporabni pri pripravi spojin, ki posnemajo miokardialno predkondicioniranje, pri čemer izboljšajo ishemično poškodbo ali ustvarijo zmanjšanje velikosti miokardialnega infarkta po miokardialni ishemiji, in so uporabni kot kardioprotektivna sredstva.
Antilipoliza
Za hiperlipidemijo in hiperholesterolemijo je znano, da sta dva od primarnih faktorjev tveganja za aterosklerozo in koronarno srčno bolezen vodilna vzroka smrti in onesposobljenosti v zahodnih deželah. Čeprav na etiologijo ateroskleroze vplivajo številni faktorji, pa je razvoj ateroskleroze in stanj, ki vključujejo koronarno arterijsko bolezen, periferno vaskularno bolezen in cerebrovaskulamo bolezen, ki so posledica omejenega krvnega pretoka, povezan z nepravilnostmi v zvezi s serumskim holesterolom in nivoji lipidov. Etiologija hiperholesterolemije in hiperlipidemije je primarno genetska, čeprav lahko prispevajo tudi faktorji, kot je dietetično jemanje nasičenih maščob in holesterola.
Antilipolitična aktivnost adenozina in adenozinskih analogov izvira iz aktivacije Ar receptorskega podtipa (Lohse J.J. et al., Recent Advances in Receptor Chemistry,
Ί
Melchiorre C. in Gianella, izd. Elsevier Science Publishers B.V., Amsterdam, 1988, 197-121). Stimulacija tega receptorskega podtipa zmanjša intracelično koncentracijo cikličnega AMP v adipocitih. Ciklični AMP je potreben kofaktor za encim lipoprotein lipazo, ki hidrolitično cepi trigliceride v proste maščobne kisline in glicerol v adipocitih (Egan J.J. et al., Proč. Natl. Acad. Sci. 1992 (89), 8357-8541). V skladu s tem zmanjšanje koncentracije intraceličnega cikličnega AMP v adipocitih zmanjša aktivnost lipoproteina lipaze in tako hitrolizo trigliceridov.
Povečan krvni tlak in plazemski lipidi, vključno trigliceridi, sta dva priznana faktorja tveganja, povezana s smrtnostjo zaradi kardiovaskularne bolezni.
Za diabetične paciente, kjer je verjetnost smrtnosti zaradi kardiovaskularne bolezni bistveno večja, je tveganje, povezano s temi faktorji, še nadalje povečano (Bierman E.L., Arteriosclerosis and Thrombois 1992 (12), 647-656). Poleg tega podatki navajajo k temu, daje prekomerna lipoliza značilna za ne-inzulinsko odvisen diabetes in verjetno prispeva k inzulinski odpornosti in hiperglikemiji (Swislocki A.L., Horm. Metab. Res. 1993 (25), 90-95.
S postopki v smislu predloženega izuma pripravimo intermediate, ki so uporabni pri pripravi spojin, ki so antihpertenzivna in antilipolitična sredstva in so uporabna pri zdravljenju in izboljšanju tako vaskularnih kot tudi metaboličnih faktorjev tveganja.
Adenozinske spojine in njihova aktivnost
Adenozin ima Številna fiziološka in farmakološka delovanja, vključno izrazito spremembo kardiovaskularne in renalne funkcije. Pri živalih in ljudeh intravenozna injekcija adenozinskega nukleotida povzroči hipotenzijo.
Fiziološka in farmakološka delovanja adenozina posredujejo specifični receptorji, locirani na celičnih površinah. Dva tipa adenozinskih receptorjev, označena kot receptorja A| in A2, sta bila identificirana. Receptor A| inhibira tvorbo cAMP s supresijo aktivnosti adenilat ciklaze, medtem ko stimulacija receptorjev A2 poveča aktivnost adenilat ciklaze in intracelulame cAMP. Vsak receptor kaže, da posreduje specifična delovanja adenozina v različnih tkivih: npr. za vaskulama delovanja adenozina kaže, da so posredovana s stimulacijo receptorjev A2, ki je podprta s pozitivno korelacijo med proizvajanjem cAMP in vazorelaksacijo v izoliranem vaskulamem gladkem mišičju, obdelanem z adenozinom; medtem pa stimulacija kardialnih receptorjev A| zmanjša proizvajanje cAMP v srcu, kar prispeva k negativnim dromotropnim, inotropnim in kronotropnim kardialnim učinkom. Zato dajanje adenozina v nasprotju z večino vazodilatatorjev ne proizvede refleksne tahikardije.
Adenozin prav tako izraža izrazit vpliv na renalno funkcijo. Intrarenalna infuzija adenozina povzroči prehodni padec renalnega krvnega obtoka in poveča renalno vaskulamo odpornost. S kontinuimo infuzijo adenozina se renalni krvni obtok vrne na kontrolne nivoje in renalna vaskulama odpornost se zmanjša. Začetni renalni vazokonstriktorski odzivi na adenozin niso zaradi direktnih vazokonstriktorskih delovanj nukleotida, ampak vključujejo interakcijo med adenozinom in sistemom renin-angiotenzin.
Adenozin se na splošno smatra kot primarni fiziološki mediator reaktivne hiperemije in avtoregulacije koronarnega ležišča v odzivu na miokardialno ishemijo. Navedeno je, da ima koronami endotelij adenozinske receptorje A2 vezane na adenilat ciklazo, ki se aktivirajo paralelno s povečanjem koronarnega pretoka, in da so kardiomiocidni receptorji predominantno adenozin Aj podtip in povezani z bradikardijo. Tako adenozin nudi edinstven mehanizem za ishemično terapijo.
Kardiovaskularni odzivi na adenozin so kratkotrajni zaradi hitrega navzema in metabolizma endogenega nukleotida. Nasprotno temu so adenozinski analogi bolj odporni proti metabolični degradaciji in je za njih navedeno, da izzovejo zadržane spremembe arterijskega tlaka in hitrosti bitja srca.
Sintetizirani so bili različni močni metabolično stabilni analogi adenozina, ki kažejo različne stopnje selektivnosti za oba receptorska podtipa. Adenozinski agonisti imajo na splošno večjo selektivnost za receptorje A, v primerjavi z receptorji A2. Ciklopentiladenozin (CPA) in R-fenilizopropil-adenozin (R-PIA) sta standardna adenozinska agonista, ki imata izrazito selektivnost za receptor A| (A2/A]razmerje = 780 oz. 106). Nasprotno pa je N-5'-etil-karboksamido adenozin (NECA) močan agonist receptorja A2 (Ki-12 nM), vendar pa ima enako afiniteto za receptor A1 (Ki6,3 nM; A2/Ai razmerje = 1,87). Do nedavnega je bil CV-1808 najbolj selektiven agonist A2, kije bil na voljo (A2/Ai = 0,19), Čeprav je spojina 10-krat manj močna kot NECA glede svoje afinitete za receptor A2. Pri novejših razvojih so prikazane novejše spojine, ki so zelo močni in selektivni agonisti A2 (Ki = 3-8 nM za Ai; A2/Aj razmerje=0,027-0,042).
Različni N6-arilni in N6-heteroarilalkilni substituirani adenozini in substituirani-(2amino in 2-hidroksi)adenozini so navedeni v literaturi, kot da imajo različno farmakološko aktivnost, vključno kardialno in cirkulatomo aktivnost. Npr.: angl. patent, specifikacija 1,123,245, nem. obj. 2,136,624, nem.obj. 2,059,922, nem. obj. 2,514,284, južnoafriški pat. št. 67/7630, US patent št. 4,501,735, EP objava št. 0139358 (opisuje N6-geminalno diarilno substituirane alkil adenozine), EP patent, prijava ser. št. 88106818.3 (opisuje, da N6-heterociklično substituirani adenozinski derivati izkazujejo kardialno vazodilatomo aktivnost), nem. obj. 2,131,938 (opisuje arilne in heteroaril alkil hidrazinilne adenozinske derivate), nem. obj. 2,151,013 (opisuje N6-arilne in heteroarilne substituirane adenozine), nem. obj. 2,205,002 (opisuje adenozine z N6-substituenti, ki obsegajo premoščene obročne strukture, ki vežejo N6-dušik na substituente, ki vključujejo tienil) in južnoafriški patent št. 68/5477 (opisuje N6-indolil substituirane-2-hidroksi adenozine).
US pat. št. 4,954,504 in EP objava št. 0267878 opisujeta generično, da imajo karbociklični ribozni analogi adenozina in njihovi farmacevtsko sprejemljivi estri, substituirani v 2- in/ali N6-položajih z aril nižje alkilnimi skupinami, ki vključujejo tienil, tetrahidropiranil, tetrahidrotiopiranil in biciklične benzo kondenzirane 5- ali 6členske nasičene heterociklične nižje alkilne derivate, lastnosti agonistov adenozinskih receptorjev. Adenozinski analogi, ki imajo substituente tienilnega tipa, so opisani v EP objavi št. 0277917 (opisuje N6-substituirane-2-heteroarilalkilamino substituirane adenozine, ki vključujejo 2-[(2-tien-2-il]etil)amino] substituiran adenozin), nem. obj. 2,139,107 (opisuje N6-[benzotienilmetil]- adenozin), PCT WO 85/04882 (opisuje, da imajo N6-heterocikličm alki 1-substituirani adenozinski derivati, vključno N6-[2-(2tienil)etil]amino-9-(D-ribofuranozil)-9H-purin, kardiovaskularno vazodilatomo aktivnost in da imajo N6-kiralni substituenti povečano aktivnost), EP obj. prijava št. 0232813 (opisuje, da imajo N6-( 1-substituirani tienil)ciklopropilmetil substituirani adenozini kardiovaskularno aktivnost), US patentu št. 4,683,223 (opisuje, da imajo N6-benzotiopiranilno substituirani adenozini antihipertenzivne lastnosti), PCT WO 88/03147 in WO 88/03148 (opisujeta, da imajo N6-[2-aril-2-(tien-2-il)]etil substituirani adenozini antihipertenzivne lastnosti), US patentu št. 4,636,493 in 4,600,707 (opisujeta, da imajo N6-benzotieniletilni substituirani adenozini antihipertenzivne lastnosti).
Amidi adenozin-5'-karboksilne kisline so opisani, da so uporabni kot antihipertenzivna in antianginalna sredstva v US patentu 3,914,415, medtem ko US patent 4,738,954 opisuje, da imajo N6-substituirani arilni in arilalkiladenozini 5'-etil karboksamidi različne kardialne in antihipertenzivne lastnosti.
N6-alkil-2'-O-alkil adenozini so opisani v EP objavi št. 0,378,518 in GB pat. prijavi 2,226,027, kot da imajo antihipertenzivno aktivnost. Za N6-alkil,2',3'-di-O-alkil adenozine je prav tako navedeno, da so uporabni kot antihipertenzivna sredstva, US patent 4,843,066.
Za adenozin-5'-(N-substituirane)karboksamide in karboksilatne estre in njihove Nlokside je navedeno, da so koronami vazodilatatorji, Stein, et al., J. Med. Chem. 1980, 23, 313-319 in J. Med.Chem. 19 (10), 1180 (1976). Adenozin-5'-karboksiamidi in njihovi Nl-oksidi so prav tako navedeni kot strupi za male živali v US patentu 4,167,565.
Antilipolitično aktivnost adenozina opisuje Dole V.P., J.Biol.Chem. 236 (12), 31253130 (1961). Inhibicijo lipolize z (R)-N6-fenilizopropil adenozinom opisujejo
Westermann E. et al., Adipose Tissue, Regulation and Metabolic Functions,
Γί
Jeanrenaud B. in Hepp D., izd. George Thieme, Stuttgart, 47-54 (1970). Za N^-mono in disubstituirane adenozinske analoge je opisano, kot da imajo antilipolitično, antihiperholesterolemično in antihiperlipemično aktivnost v US pat. št. 3,787, 391,
3,817,981, 3,838,147, 3,840,521, 3,825,035, 3,851,056, 3,880,829, 3,929,763,
3,929,764, 3,988,317 in 5,032,583.
Verjame se, da navedena toksicnosL lastnosti CNS in povečana hitrost bitja srca, v povezavi z adenozinskimi analogi, prispevajo k težavam, ki preprečujejo razvoj komercialnega adenozinskega analoga antihipertenzivnega/antiishemičnega sredstva.
US pat. prijavi ser. št. 08,484,811 in 08,316/761, objavljeni kot PCT prijava PCT/US91/06990, opisujeta razred metabolično stabilnih adenozinskih agonistov in njihovih derivatov, ki imajo nepričakovano zaželene farmakološke lastnosti, tj. antihipertenzivna, kardioprotektivna, antiishemična in antilipolitična sredstva, ki imajo edinstven terapevtski profil.
2. Poročilo o razvojih
Predloženi izum se nanaša na postopek za pripravo 2,4-dihidroksipiridina, ki obsega segrevanje spojine s formulo A
kjer je R H, alkil ali aralkil, in fosforjeve kisline, kjer razmerje fosforjeve kisline proti vodi ni manjše od približno 27 do l mas.%. Predloženi izum se prav tako nanaša na postopek za pripravo 2,4-dihidroksi-3-nitropiridina, ki obsega reakcijo 2,4dihidroksipiridina z dušikovo kislino.
S postopki v smislu predloženega izuma pripravimo intermediate, ki so uporabni pri pripravi spojin, ki so koristne za zdravljenje kardiovaskularne bolezni, označene kot hipertenzija ali miokardialna ishemija, za izboljšanje ishemične poškodbe ali velikosti miokardialnega infarkta ali zdravljenje hiperlipidemije ali hiperholesterolemije.
Za spodaj navedene izraze, uporabljene zgoraj in vseskozi v opisu izuma, naj se razume, če ni drugače navedeno, da pomenijo naslednje:
Acil pomeni ravno ali razvejeno alkil-C(=O)-skupino. Prednostna acilna skupina je nižji alkanoil, ki ima od 1 do 6 atomov ogljika v alkilni skupini.
Alkil pomeni nasičeno alifatsko ogljikovodikovo skupino, ki je lahko ravna ali razvejena in ima približno 1 do približno 20 atomov ogljika v verigi. Razvejen pomeni, da je nižja alkilna skupina, kot je metil, etil ali propil, vezana na linearno alkilno verigo.
Nižji alkil pomeni alkilno skupino z 1 do približno 6 ogljiki.
Alkilen pomeni ravno ali razvejeno bivalentno ogliko\odikovo verigo, ki ima od 1 do približno 20 atomov ogljika. Prednostne alkilenske skupine so nižje alkilenske skupine, ki imajo od 1 do približno 6 atomov ogljika. Najbolj prednostne alkilenske skupine so metilen, etilen, etiletilen, metiletilen in dimetiletilen.
Cikloalkilen pomeni 1,2- ali 1,3-bivalentno karboksilno skupino, ki ima približno 4 do približno 8 atomov ogljika. Prednostne cikloalkilenske skupine vključujejo 4,5-cisali trans-cikloheksenilen, 1,2-cikloheksanilen in 1,2-ciklopentilen.
Po izbiri substituiran pomeni, da je (so) navedeni substituent(i) lahko prisoten(prisotni) ali pa tudi ne.
Alkil amino pomeni amino skupino, substituirano z eno ali dvema alkilnima skupinama. Prednostne skupine so nižje alkil amino skupine.
Alkil karbamoil pomeni karbamoilno skupino, substituirano z eno ali dvema alkilnima skupinama. Prednostne so nižje alkil karbamoilne skupine.
Alkil merkaptil pomeni alkilno skupino, substituirano z merkaptilno skupino. Merkaptil nižje alkilne skupine so prednostne.
Alkoksi pomeni alkil-oksi skupino, v kateri je alkil, kot je opisano pred tem. Nižje alkoksi skupine so prednostne. Eksemplarične skupine vključujejo metoksi, etoksi, npropoksi, i-propoksi in n-butoksi.
Alkoksialkil pomeni alkilno skupino, kot je opisana pred tem, substituirano z alkoksi skupino, kot je opisana pred tem.
Aralkil pomeni alkilno skupino, substituirano z arilnim ostankom, kjer aril pomeni fenil ali fenil, substituiran z enim ali več substituenti, ki so lahko alkil, alkoksi, amino. nitro, karboksi, karboalkoksi, ciano, alkil amino, halo, hidroksi, hidroksialkil. merkaptil, alkilmerkaptil, karbalkil ali karbamoil.
Karbalkoksi pomeni karboksilni substituent, esterificiran z alkoholom s formulo CnH2n+iOH, kjer je n od 1 do približno 6.
Halogen (ali halo) pomeni klor (kloro), fluor (fluoro), brom (bromo) ali jod (jodo).
Heterociklil pomeni obročno strukturo s približno 4 do približno 10 Členi, v kateri je eden ali več atomov v obroču element, kije drugačen od ogljika, npr. N, O ali S.
Formula I je opisana z naslednjo formulo in definicijami:
HN—X—(Y)a —
kjerje
K N, N-»0 ali CH Q je CH2 ali O
N-C
Tje R/ ali R3O-CH2;
X je ravnoverižna ali razvejena alkilenska, cikloalkilenska ali cikloalkenilenska skupina, pri čemer je vsaka v danem primeru substituirana z vsaj enim CH3, CH3CH2, Cl, F, CF3 ali CH3O;
Y je NR4, O ali S a = 0 ali 1
Z ima formulo
Zj je N, CR5, (CH)m-CRi ali (CH)m-N, pri čemer je m 1 ali 2
Z2 je N, NR«, O ali S, pri čemer je n 0 ali 1
Ri, R2, R3, R4, R5 in R« so neodvisno H, alkil, aril ali heterociklil
R;. in Rb sta neodvisno H, OH, alkil, hidroksialkil, alkil merkaptil, tioalkil, alkoksi, alkiloksialkil, amino, alil amino, karboksil, acil, halogen, karbamoil, alkil karbamoil, aril ali heterociklil in
R' in R sta neodvisno vodik, alkil, aralkil, karbamoil, alkil karbamoil, dialkilkarbamoil, acil, alkoksikarbonil, aralkoksikarboml, ariloksikarbonil, ali R' m R lahko skupaj tvorita ,x
C C o t s V '>ORC , kjer je IC vodik ali alkil kjer sta Rj in Re neodvisno vodik, alkil ali lahko skupaj z atomom ogljika, na katerega sta vezana, tvorita 1,1-cikloalkilno skupino;
s pridržkom, da kadar je X ravnoverižen alkilen in je Q kisik, potem Z pomeni heterociklil, ki vključuje vsaj dva heteroatoma;
ali njena farmacevtsko sprejemljiva sol.
Reprezentativni heterociklični deli, ki obsegajo N6-substituent spojin s formulo I, vključujejo naslednje:
Prednostne heterociklične skupine vključujejo nesubstituirane in substituirane tienilne, tiazolilne in benzotiazolilne skupine, kjer so substituenti lahko eden ali več članov iz skupine, ki jo sestavljajo alkoksi, alkilamino, aril, karbalkoksi, karbamoil, ciano, halo, hidroksi, merkaptil, alkilmerkaptil ali nitro.
Hidroksialkil pomeni alkilno skupino, substituirano s hidroksi skupino. Hidroksi nižje alkilne skupine so prednostne. Eksemplarične prednostne skupine vključujejo hidroksimetil, 2-hidroksietil, 2-hidroksipropil in 3-hidroksipropil.
Predzdravilo pomeni spojino, ki je lahko, ali pa ne, sama biološko aktivna, ki pa jo lahko pretvorimo na metaboličen, solvolitičen ali drug fiziološki način v biološko aktivno kemijsko enoto.
Kardioprotekcija se nanaša na učinek, ki naredi miokardij manj občutljiv za ishemično poškodbo in miokardialni infarkt po miokardialni ishemiji.
Izboljšanje ishemične poškodbe pomeni preprečevanje ali zmanjševanje ishemične poškodbe miokardija po miokardialni ishemiji.
Izboljšanje velikosti miokardialnega infarkta pomeni zmanjšanje velikosti miokardialnega infarkta ali preprečevanje miokardialnega infarkta po miokardialni ishemiji.
Spojine s formulo I vključujejo prednostno kiralni (asimetrični) center. Prednostne spojine, ki imajo tak asimetrični center, obsegajo npr. spojine, kjer je X izopropilen in ima bodisi R ali S konfiguracijo, pri čemer je najbolj prednostna R konfiguracija. Spojine s formulo I vključujejo njihove individualne stereoizomere in zmesi. Individualne izomere pripravimo ali izoliramo s postopki, dobro znanimi v tehniki, ali s postopki, opisanimi tukaj.
Spojine v smislu predloženega izuma, pripravljene iz intermediatov, pripravljenih v skladu s predloženim izumom, lahko uporabimo v obliki prostih baz, v obliki kislinskih adicijskih soli ali kot hidrate. Vse te oblike so v obsegu spojin s formulo I. Kislinske adicijske soli so enostavno bolj prikladna oblika za uporabo. V praksi uporaba oblike soli sama po sebi pomeni uporabo oblike baze. Kisline, ki jih lahko uporabimo za pripravo kislinskih adicijskih soli, vključujejo prednostno tiste, ki proizvedejo, kadar jih združimo s prosto bazo, farmacevtsko sprejemljive soli, tj. soli katerih anioni so netoksični za prejemnika v farmacevtskih dozah soli, tako da ugodnih antihipertenzivnih, kardioprotektivnih, antiishemičnih in antilipolitičnih učinkov, ki jih proizvedejo proste baze, ne pokvarijo stranski učinki, ki jih lahko pripišemo anionom. Čeprav so farmacevtsko sprejemljive soli spojin v smislu izuma prednostne, pa so vse kislinske adicijske soli uporabne kot viri oblik prostih baz, tudi če je želena posebna sol sama kot taka le kot intermediatni produkt, npr. kadar se tvori sol le za namene čiščenja in identifikacije ali kadar se uporabi kot intermediat pri pripravi farmacevtsko sprejemljive soli s postopki ionske izmenjave. Farmacevtsko sprejemljive soli v obsegu predloženega izuma so tiste, ki so izvedene iz naslednjih kislin: mineralnih, kot so klorovodikova, žveplova, fosforjeva, sulfaminska, in organskih, kot so ocetna, citronska, mlečna, vinska, malonska, metansulfonska, fumama, etansulfonska, benzensulfonska, p-toluensulfonska, cikloheksilsulfaminska, kininska ipd. Ustrezne kislinske adicijske soli obsegajo naslednje: hidroklorid, sulfat, fosfat, sulfamat, acetat, citrat, laktat, tartrat, metansulfonat, fumarat, etansulfonat, benzensulfonat, p-toluensulfonat, cikloheksilsulfonat oz. kinat.
Kislinske adicijske soli spojin s formulo I prikladno pripravimo bodisi z raztapljanjem proste baze v vodni ali vodno-alkoholni raztopini ali drugih prikladnih topilih, ki vsebujejo ustrezno kislino, in z izoliranjem soli z uparevanjem raztopine, ali z reakcijo proste baze in kisline v organskem topilu, pri čemer v tem primeru sol ločimo direktno ali jo lahko dobimo s koncentriranjem raztopine.
V obseg spojin s formulo I so vključeni razredi spojin, ki jih lahko na splošno označimo kot N6-heterociklično substituirani adenozini; N6-heterociklično substituirani karbociklični adenozini (ali alternativno, dihidroksi[N6-heterociklično substituirani-9-adenil]ciklopentani) in njihovi N-oksidi; in N6-heterociklično substituirani-N'-l-deazaaristeromicini (ali alternativno, dihidroksi[N7-heterocikličnosubstituirani[4,5-b]imidazopiridil]-ciklopentani). V obsegu spojin s formulo I so tudi 5'-alkilkarboksamidni derivati adenozinov, karbociklični adenozini in 1deazaaristeromicini, derivati spojin iz gornjih razredov, v katerih je ena ali sta obe 2ali 3-hidroksilni skupini ciklopentanskega obroča, ali v primeru razredov spojin, ki vsebujejo ribozni del, 2'- ali 3'- hidroksilni skupini riboznega obroča, substituirani.
Taki derivati lahko sami obsegajo biološko aktivne kemijske enote, uporabne pri zdravljenju hipertenzije in miokardialne ishemije in kot kardioprotektivna in antilipolitična sredstva, ali lahko delujejo kot predzdravila za take biološko aktivne spojine, ki se tvorijo iz njih pri fizioloških pogojih.
Reprezentativne spojine v smislu izuma vključujejo:
N6[trans-2-(tiofen-2-il)cikloheks-4-en-l-il]adenozin;
N 6 [tr ans-2-(tiofen-3 -il )cikloheks-4-en-1 -il] adenozin;
N6[trans-2-(tiofen-2-il)cikloheks-4-en-l-il]adenozin-5'-N-etil karboksamid; N6[2-(2'-aminobenzotiazolil)etil]adenozin;
N6[2-(2'-tiobenzotiazolil)etil]adenozin; N6[2-(6'-etoksi-2'-tiobenzotiazolil)etil]adenozin; N6[2-(2'-aminobenzotiazolil)etil]adenozin-5'-N-etil karboksamid; N6[2-(2'-aminotiazolil)etil]karbociklični adenozin-5'-N-etil karboksamid; N6[2-(4'-metiltiazol-5'-il)etil]adenozin;
N6[2-(2'-tiazolil)etil]adenozin;
N6[(R)-l-(5'-klorotien-2'-il)-2-propil]adenozin-5'-N-etil karboksamid;
N6[2-(2'-metil-4'-tiazolil)-etil]adenozin;
N6[(R)-1 -metil-2-(2'-benzo[b]tiofenil)etil]adenozin;
N6[2-(4-metil-5-tiazolil)etil]karbociklični adenozin-5'-N-etil karboksamid; N6[2-(2-tiazolil)etil]karbociklični adenozin-5'-N-etil karboksamid; N6[2-(4'-fenil-2'-tiazolil)etil]adenozin;
N6-[(R)-l-(5-kloro-2-tienil)prop-2-il]karbociklični adenozin-5'-N-etil karboksamid; (-)-N6-[tiofen-2-il)etan-2-il]karbociklični adenozin-5'-N-etil karboksamid;
N6-[l-(tiofen-3-il)etan-2-il]karbociklični adenozin-5'-N-etil karboksamid;
N6-[(R)-l-((tiofen-2-il)prop~2-il)]karbociklični adenozin-5-N-etil karboksamid; N6-[l-(tiofen-2-il)etan-2-il]-N'-l-deazaaristeromicin-5'-N-etil karboksamid; N6-[(R)-l-((tiazo-2-il)prop-2-il)]adenozin-5'-N-etil karboksamid; N6-[l-(tiofen-2-il)-2-metilpropil]adenozin-5'-N-etil karboksamid;
N6-[(R)- l-(5'-klorotien-2-il)-2-butil]karbociklični adenozin-5-N-etil karboksamid; N6-[2-(4'-metil-2'-tiazolil)etil]adenozin;
N6-[4'-fenil-2'-tiazolil)metil]adenozin;
(-)-[ 2 S-[2a,3 a-di meti I meti lendioksi-4-3-[N6-[2-(5-kl oro-2-tieml)-( 1R)-1metiletil]amino]-9-adenil]ciklopentan]-l-β-Ν-etilkarboksamid;
(2S)-2a,3a-dihidroksi-43-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-(lR)-l-metiletil]amino]-9adeniljciklopentan]-1 β-Ν-etilkarboksamid;
(2S )-2a,3a-dihidroksi-43-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-( 1 R)-1 -metiletil]amino]-9adenilJciklopentanJ-ip-N-etilkarboksamid-N^oksid;
[ lS-[ la,2b,3b,4a(S*)]]-4-[7-[[2-(5-kloro-2-tienil)-l-metiletil]amino]-3H-imidazo[4,5 b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentan-karboksamid;
[ 1 S-[ 1 a,2b,3b,4a]]-4-[7-[[2-(3-kloiO-2-tienil)- l-etiletil]amino]-3H-imidazo[4,5b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentan-karboksamid;
[lS-[la,2b,3b,4a]]-4-[7-[[2-(2-tienil)-l-izopropiletil]ammo]-3H-imidazo[4,5b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentankarboksamid;
[lS-[la,2b,3b,4a(S*)]]-4-[7-[[2-(3-kloro-2-tienil)-l-etiletil]amino]-3H-imidazo[4,5b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentan-karboksamid;
[lS-[la,2b,3b,4a(S*)]]-4-[7-[[2-(2-tienil)-l-metiletil]amino]-3H-imidazo[4,5b]pindin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentan-karboksamid;
[lS-[la,2b,3b,4a]]-4-[7-[[2-(5-kloro-2-tienil)-l-etiletil]amino]-3H-imidazo[4,5b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentan-karboksamid;
(2S)-2a,3a-bis-metoksikarboniloksi-4P-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-(lR)-lmetiletil]amino-9-adenil]ciklopentan-1 β-Ν-etilkarboksamid;
(2S)-2a,3a-dihidroksi^-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-(lR)-l-metiletil]amino-9adenil]ciklopentan-l β-Ν-etilkarboksamid etoksimeitlen acetal;
(2S)-2a,3a-dihidroksi-4b-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-(lR)-l-metiletil]amino-9adenil]ciklopentan-1 P-N-etilkarboksamid-2,3-karbonat;
(2S)-2a,3a-bis-metilkarbamoiloksi^-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-(lR)-lmetiletil]amino-9-adenil]ciklopentan-1 β-Ν-etilkarboksamid;
(2S)-2a,3a-dihidroksi^-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-(lR)-l-metiletil]amino-9adeniljciklopentan-1 β-N-etilkarboksamid-2,3-tiokarbonat;
Nil-[2-(3-kloro-2-tienil)-(lR)-l-metiletil]-2'-O-metiladenozin;
N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-( 1 R)-l-metiletil]-2'-O-metiladenozin; in
2ϋ
N(’-[trans-5-(2-tienil)-cikloheks-1 -en-4-il]-2'-O-metiladenozin.
Prednostni razed spojin, opisanih s formulo I, je tisti, kjer sta R' in R H.
Drugi prednostni razred spojin s formulo I so 5'-N-alkilkarboksamidm derivati N6heterociklično substituiranih karbocikličnih adenozinov, z drugimi besedami, spojine s formulo I, kjer je K N, Q je CH2 in T je RiR2N-C=O, ali njihove farmacevtsko sprejemljive soli.
Še nadaljnji prednostni razred spojin s formulo I so 5'-N-alkilkarboksamidni derivati N6-heterociklično substituiranih-N-l-deazaaristeromicinov, tj. 4-[7-[heterociklilamino]-3H-imidazo[4,5-b]piridin-3-il]alkil-2,3-dihidroksiciklopentankarboksamidov, z drugimi besedami, spojine s formulo I, kjer je K CH, Q je CH2 in T je RiR2N-C=O, ali njihove farmacevtsko sprejemljive soli.
Najbolj prednosten razred spojin s formulo I je označen s prisotnostjo kiralnega centra alfa glede na N6-atom purinskega ali 1-deazapurinskega obroča, medtem ko posebna izvedba tega razreda vključuje spojine, označene s kiralno etilno skupino, vezano na ogljikov atom alfa glede na N6-dušik. Posebno prednosten razred spojin je označen z N6-[l-nižjialkil-2-(3-halotien-2-il)etil] substituentno skupino.
Najbolj prednostne izvedbe spojin s formulo I obsegajo spojine:
(-)-[2S-[2a,3a-dihidroksi-4p-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-l-(R)-metiletil]-amino]-9adeniljciklopentan-1 β-etilkarboksamid, (-)-[2S-[2a,3a-dihidroksi-43-[N6-[l-(R)-etil-2-(3-kloro-2-tienil)etil]-amino]-9adeniljciklopentan-1 β-etilkarboksamid, [ 1 S-[ 1 a,2b,3b,4a(S*)]]-4-[7-[[2-(5-kloro-2-tienil)-1-metiletil]amino]-3 H-imdazo[4,5b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentankarboksamid, [lS-[la,2b,3b,4a(S*)]]-4-[7-[[2-(3-kloro-2-tienil)-l-etiletil]amino]-3H-imdazo[4,5b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentankarboksamid, in njihove farmacevtsko sprejemljive soli.
Spojine s formulo I lahko pripravimo z znanimi postopki ali v skladu z reakcijskimi zaporedji, opisanimi spodaj. Izhodni materiali, uporabljeni pri pripravi spojin s formulo I, so znani ali komercialno dosegljivi, ali jih lahko pripravimo z znanimi postopki ali po specifičnih reakcijskih shemah, prikazanih tukaj, ki vključujejo postopke v smislu predloženega izuma.
Postopki v smislu predloženega izuma za pripravo 2,4-dihidroksipiridina in 2,4dihidroksi-3-nitropiridma so prikazani na shemi Al.
??
Reakcijska shema AI ro2c
Rje alkil ali aralkil; prednostno nižji alkil in bolj prednostno metil.
Shema Al prikazuje začetno tvorbo (alkil ali aralkil) 4,6-dihidroksi nikotmata z reakcijo di(alkil ali aralkil) aceton dikarboksilata s trimetilortoformiatom in acetanhidridom v inertni atmosferi, kot je dušik, z destilacijo ocetne kisline/(alkil ali aralkil) acetata (prednostno pri znižanem tlaku, npr. približno 2,7x103 Pa) in nato z reakcijo nastale zmesi z amonijevim hidroksidom in klorovodikovo kislino.
V skladu z enim vidikom izuma se po tvorbi (alkil ali aralkil) 4,6-dihidroksi nikotinata po shemi Al produkt pretvori v 2,4-dihidroksipiridin s segrevanjem s fosforjevo kislino, pri čemer razmerje fosforjeve kisline proti vodi m manjše od približno 27 do 1 mas.% (Η3ΡΟ4:Η2Ο = -27:1 mas.%). Razmerje lahko dobimo s segrevanjem na temperaturo, pri kateri se zadostna količina vode odstrani iz reakcijske zmesi. Po odstranitvi zadostne količine vode temperatura reakcijske zmesi doseže približno 210°C (±5 °C). To reakcijsko zmes nato vzdržujemo približno 4 do približno 5 ur pri približno tej temperaturi do izginotja (alkil ali aralkil) 4,6-dihidroksi nikotinata ali intermediata 4,6-dihidroksi nikotinske kisline. V skladu s tem vidikom izuma reakcija vključuje dekarboksilacijo od piridilnega dela, katalizirano s fosforjevo kislino pri v bistvu brezvodnih pogojih.
V skladu z drugim vidikom izuma, alternativno na shemi Al, lahko pripravimo 2,4dihidroksipiridin s pretvorbo (alkil ali aralkil) 4,6-dihidroksi nikotinata v 4,6dihidroksi nikotinsko kislino s hidrolizo z močno bazo, kot je NaOH ali KOH, in nato z obdelavo 4,6-dihidroksi nikotinske kisline na enak način kot (alkil ali aralkil) 4,6dihidroksi nikotinata.
V skladu z nadaljnjim vidikom izuma shema Al prikazuje tudi, da (alkil ali aralkil) 4,6-dihidroksi nikotinat ali 4,6-dihidroksi nikotinsko kislino lahko pretvorimo v 2,4dihidroksi-3-nitropiridin brez izoliranja 2,4-dihidroksipiridina. Ta reakcija vključuje izvajanje dekarboksilacije, kot je opisano zgoraj, in nato obdelavo reakcijske zmesi z dušikovo kislino. Dodajanje topila organske kisline, kot npr. ocetne kisline, izvedemo prednostno pred obdelavo z dušikovo kislino. Nitracija poteka prednostno s segrevanjem, npr. pri temperaturi od približno 80°C do približno 100°C, prednostno pri 90°C, dokler ne dodamo vse vode in segrevanje prekinemo.
V skladu še z drugim vidikom predloženega izuma shema Al prikazuje, da 2,4dihidroksipiridin lahko pretvorimo v 2,4-dihidroksi-3-nitropiridin z uporabo postopka predhodnega nitriranja.
Shema Al prikazuje tudi pretvorbo 2,4-dihidroksi-3-nitropiridina v 2,4-dikloro-3nitropiridin z reakcijo fosforjevega oksiklorida in 2,4-dihidroksi-3-nitropiridina v prisotnosti diizopropiletilamina (DIPEA). Ta reakcija poteka pri približno 100 °C. 2,4dikloro-3-nitropiridin lahko uporabimo namesto drugih dihalonitroheteroarilov, da tvorimo intermediate, kot so prikazani tukaj, npr. na shemi K.
Končno shema Al prikazuje pretvorbo 2,4-dikloro-3-nitropiridina v 3-amino-2,4dikloropiridin pri redukcijskih pogojih, npr. Zn/HCl, ali hidrogenimih pogojih. 3amino-2,4-dikloropiridin lahko uporabimo namesto drugih aminodihaloheteroarilov, kot je prikazano tukaj, npr. na shemi B.
Spojine s formulo I, kjer je K N, Q je O in T je R3O-CH2, lahko pripravimo s presnovo komercialno dosegljivega 6-kloropurin ribozida z različnimi heterocikličnimi amini, kot je ponazorjeno spodaj.
Spojine s formulo I, kjer je K N, Q je O in T je RiR2N-C=O pripravimo podobno, izhajajoč iz produkta z reakcijske sheme A. V tej reakciji obdelamo 6-kloropurin ribozid, ki ima zaščiteni 2'- in 3'-hidroksilni skupini riboznega obroča, z oksidantom, npr. Jonesovim reagentom, in produkt kislino obdelamo z bodisi dicikloheksilkarbodiimidom (DCC) ali ΒΟΡ-Cl (bis-(2-okso-3-oksazoladinil)fosfmski klorid) v prisotnosti izbranega amina, da dobimo 5'-alkilkarboksamidni derivat.
Reakcijska shema A
Cl
HO
(ii) DCC,RiR2NH
Cl (i) Jonesov reagent R2r , n
(P = zaščitna skupina)
Prikladni izhodni materiali za spojine s formulo I, kjer je K N, Q je CH2 in T je RiR2N-C=O, lahko pripravimo, kot opisujejo Chen et al., Tetrahedron Letter 30: 5543-46 (1989). Alternativno lahko za pripravo takih izhodnih materialov uporabimo reakcijsko shemo B. Pri izvajanju reakcijske sheme B presnovimo 4-etilkarboksamidni derivat 2,3-dihidroksiciklopentilamina, pripravljen, kot opisujejo Chen et al., s 3amino-2,4-dikloropirimidinom. Produkt te začetne reakcije nato segrevamo z aldehidilamidin acetatom, npr. formamidin acetatom v dioksanu in metoksietanolu toliko časa, da povzročimo zaprtje obroča (od približno 30 minut do približno 4 ure), pri čemer dobimo produkt, ki ga lahko prikladno presnovimo z različnimi heterocikličnimi amini na način, opisan spodaj, da dobimo spojino v smislu predloženega izuma. Vrstni red reakcij ni odločilen. Npr. intermediat, ki se tvori po reakcijski shemi B, bi lahko presnovili s heterocikličnim aminom, nato pa bi izvedli zaprtje obroča, da bi dobili želeni končni produkt.
Reakcijska shema B
Cl h2n
Različne heterociklične amine, uporabne za tvorbo spojin v smislu predloženega izuma, lahko pripravimo z eno ali več reakcij, prikazanih na reakcijskih shemah C-J in s preparativnimi Primeri B do F in 50 do 74, prikazanimi spodaj (Het = heterociklična skupina, Halo = halogen; R = npr. H ali nižji alkil; Ra in Y sta, kot je opisano pred tem).
Reakcijska shema C
/Y'Z (CHz)n (CH2)n
-Υ-Ζ
NHjNHa nh2
REAKCIJSKA SHEMA D
ZH
1) n-BuLi,THF ZxZXVx*
2) O r2 Zr3 R3 r2
1) DEAD (dietilazodikarboksilat), θΒ Ph3P, ftalimid * ZOC
2) NH2NH2
R3 r2
REAKCIJSKA SHEMA E
R3NO2
Z-CHO β-alanin
BuOH
NO2 1) NaBH4
2) LAH z^Xp
H R
NH2
REAKCIJSKA SHEMA F Rx
Ry^
R2
• /
REAKCIJSKA SHEMA G
X=halo, npr. Cl, Br
H2S. nh3
REAKCIJSKA SHEMA H
REAKCIJSKA SHEMA I
1) NaH. 0°C
-OH
2) n-BuLi. RT
1) (PhO)2 PN3
2) KOH
Reakcijsko zaporedje sheme I zgoraj je opisano v US patentu št. 4,321,398 s pristojnimi informacijami, vključenimi tukaj z referenco.
PRIMER B
Priprava 1 -(tiofen-3-il)etilamina
3-tiofenkarboksaldehid (1 mmol), nitrometan (1,5 mmol) in beta-alanm (0,1 mmol) v butanolu 6 ur, da dobimo 3-nitrovinilen-tiofen, ki ga reduciramo z litijevim aluminijevim hidridom (2,5 mmol), da dobimo želeni produkt amin.
3-substituirane tienilalkilamine pripravimo z zamenjavo tiofenskih izhodnih materialov v Primeru B zgoraj s 3-substituiranimi tiofeni, kot npr. 3-klorotiofenom.
PRIMER C
Priprava trans-2-(tiofen-2-il)cikloheks-4-enilamina
Zmes 1,3-butadiena (5 ml) in 2-nitrovinilentiofena (7 g) v toluenu segrevamo pri 140 °C preko noči v zatesnjeni cevi. Dobljeni nitrocikloheksen hidrogeniramo (približno 2,3x10’ Pa H2) (5% Pd/C MeOH) in obdelamo z litijevim aluminijevim hidridom (2,5 g). Racemni trans-2-(tiofen-2-il)-cikloheksiIamin dobimo s standardno obdelavo.
PRIMER D
Splošna priprava 2-substituiranih tiazol aminov
Izvedemo reakcijo benzoil klorida in aminoetilcianida, da dobimo Nbenzoilaminoetilcianin, ki ga presnovimo z vodikovim sulfidom v amoniaku, da dobimo tioamid, ki ga presnovimo z ustreznim a-halo ketonom, da dobimo želeni tiazol. Za obdelavo s 5N klorovodikovo kislino odstranimo zaščitno benzoilno skupino, da dobimo želeni aminski produkt.
PRIMER E
Splošna priprava 4-substituiranih tiazolil aminov
Prednostna sinteza za 2-(2'-metil-4’-tiazolil)etilamm je reakcija tioacetamida z etil monobromoacetoacetatom, da dobimo tiazolni ester, ki ga reduciramo prednostno z natrijevim borohidridom, da dobimo alkohol, ki ga pretvorimo v amin. Prednosten način za amin obsega obdelavo z (i) dietilazodikarboksilatom, trifenilfosfmom in ftalimidom in (2) hidrazin hidratom.
Pripravo 4-substituiranih tiazol aminov lahko izvedemo z uporabo predhodne reakcijske sheme z reakcijo substituiranega tioamida in etilmonobromoacetoacetata. Pretvorbo dobljenega tiazolil estra v amid izvedemo z vodnim amoniakom in tvorimo amin z redukcijo z boranom. Eksemplarična priprava 2-(l, 1-dimetil-Γtiofeniljetilamina je opisana v US patentu št. 4,321,398.
Diastereomeme zmesi spojin ali intermediatov, dobljenih v reakcijskih shemah A-I zgoraj, lahko ločimo v posamezne racemne ali optično aktivne enantiomere s postopki, znanimi v tehniki; npr. s kromatografijo, frakcionirno destilacijo ali frakcionirno kristalizacijo d- ali l-(tartratne, dibenzoiltartratne, mandelatne ali kafrasulfonatne) soli.
PRIMER F
Priprava (+) in (-) trans-2-(tiofen-2-il)cikloheks-4-enilamina (S)-(+)-mandljevo kislino (0,55 ekv.) dodamo v izopropanolno raztopino racemnega amina (3,4 g), pripravljeno v Primeru C. Oborino prekristaliziramo iz izopropanola, da dobimo 1,78 g soli ([a]pR1 = +4,13 (c=l,3, MeOH)). Amine izoliramo z ekstrakcijo nevtraliziranih soli (nas. NaHCO.4) s CH2C12, sušejem (Na2SO4) in koncentriranjem, da dobimo proste amine, delno ločene.
Približno 1 g levosučnega amina ([a]D Rr = -25,8 (c=l,54, MeOH)) obdelamo z 2 g 131 (-)dibenzoil vinske kisline v metanolu in dobljeno sol obdelamo, da dobimo 0,64 g levosučnega amina ([ah/1 = -28,8 (c=l,65, MeOH)). NMR analiza v visokem magnetnem polju MPTA-ainida levosučnega amina pokaže >96% enantiomemi prebitek.
Približno 1,6 g obogatene desnosučne aminske zmesi obdelamo s 3,2 g d(+)-dibenzoil vinske kisline v metanolu. Po obdelavi dobimo 0,87 g desnosučnega amina ([a]t) RT = +25,8 (c=l,67, MeOH)).
N6-heterociklične substituirane adenozine in karbociklične adenozine v smislu izuma lahko tvorimo s presnovo 6-kloropurin ribozida ali produktov reakcijske sheme A ali B z različnimi heterocikličnimi amini po sintezni poti, prikazani spodaj na reakcijski shemi J, pri čemer so K, P, Q in T, kot je definirano pred tem.
Reakcijska shema J
N6-heterociklično substituirane-N'-alkildeazaaristeromicine v smislu izuma lahko pripravimo, kot je prikazano na reakcijski shemi K.
Reakcijska shema K
HN-X-(Ya)-2
-Z
Spojine s formulo I, ki lahko delujejo kot predzdravila, vključujejo tiste spojine, kjer so hidroksilne skupine na riboznem ali ciklopentanskem obroču substituirane s skupinama R' in R, kot je definirano zgoraj za formulo I. Le-te lahko pripravimo z znanimi postopki in so ponazorjene s pripravami, prikazanimi na reakcijski shemi L spodaj.
Reakcijska shema L
Z obdelavo dihidroksi spojin s kloroformiatnim estrom v prisotnosti organske baze, npr. trietilamina, dobimo ustrezni bis-karbonat. Alkoksimetilen acetal lahko pripravimo z obdelavo z ustreznim ortoestrom v prisotnosti katalitične količine ptoluensulfonske kisline. Karbonat lahko dobimo z obdelavo z 1,1'karbonildiimidazolom, tiokarbonat pa z obdelavo s tiokarbonildiimidazolom. Alkil in '34 dialkilkarbamoilne derivate lahko pripravimo z obdelavo z ustreznim alkil izocianatom ali dialkil karbamoil kloridom v prisotnosti organske baze.
Spojine s formulo I, kjer je K N-»O, tj. N-okside, lahko pripravimo z oksidacijo ustreznega adenozina ali karbocikličnega adenozina z znanimi postopki, npr. z obdelavo z vodikovim peroksidom v ocetni kislini.
2'-O-alkilne derivate lahko pripravimo po znanih postopkih, npr. z reakcijo ustreznega heterociklil amina s 6-kloro-9-(2'-0-metil-b-D-ribofuranozil)-9H-purinom.
Funkcionalne skupine izhodnih spojin in intermediatov, ki jih uporabimo za pripravo spojin s formulo I, lahko zaščitimo z običajnimi zaščitnimi skupinami, znanimi v tehniki. Konvencionalne zaščitne skupine za amino in hidroksilne funkcionalne skupine so opisane npr. v: T. W. Greene, Protective Groups in Organic Synthesis, Wiley, New York (1984).
Hidroksilne skupine lahko zaščitimo kot estre, kot npr. acilne derivate, ali v obliki etrov. Hidroksilne skupine na sosednjih atomih ogljika lahko prednostno zaščitimo v obliki ketalov ali acetalov. V praksi prikladno zaščitimo sosednji 2' in 3' hidroksilni skupini izhodnih spojin z reakcijskih shem A in B s tvorbo 2',3' izopropilidenskih derivatov. Proste hidroksile lahko obnovimo npr. s kislinsko hidrolizo ali z drugimi reakcijami solvolize ali hidrogenolize, ki se navadno uporabljajo v organski kemiji.
Po sintezi značilno očistimo spojine s formulo I s srednjetlačno tekočinsko kromatografijo (MPLC), na kromatotronu, radialno pospešeno tankoplastno kromatografijo, bliskovno kromatografijo ali kolonsko kromatografijo skozi silikagel ali matrico florsil, nato pa izvedemo kristalizacijo. Za spojine s formulo I, kjer je K N, Q je O in T je R3O-CH2, značilni topilni sistemi vključujejo: kloroform:metanol, etil acetat:heksan in metilen klorid:metanol. Eluate lahko kristaliziramo iz metanola, etanola, etil acetata, heksana ali kloroforma.
Za spojine s formulo I, kjer je K N, O je O in T je R,R2N-C=O, značilni topilni sistemi vključujejo kloroform:metanol. Eluate lahko kristaliziramo iz 50-100% etanola (vodni).
Za spojine s formulo I, kjer je Q CH2, K je N ali CH in T je R,R2N-C=O, značilni topilni sistemi vključujejo metilenklond:metanol. Eluate lahko kristaliziramo iz etilacetata z metanolom, etanolom ali heksanom ali brez le-teh.
Spojine, ki jih je treba nevtralizirati, lahko nevtraliziramo z blago bazo, kot je natrijev bikarbonat, nato pa jih speremo z metilen kloridom in slanico. Produkte, ki jih očistimo kot olja, včasih trituriramo s heksanom/etanolom pred končno kristalizacijo.
Izboljšan postopek za pripravo v bistvu optično čistega 2-substituirani-2-amino-l(heteroar-2- ali 3-il) etanskega derivata je prav tako opisan tukaj. 2(heteroaril)etilamini in njihove alkilne in fenilne derivate pripravimo na različne načine, ki vključujejo redukcijo 2-b-nitrovinilhetero arilnih spojin, pripravljenih iz heteroarilformaldehidov (npr. W. Foye in S. Tovivich, J. Pharm. Scien. 68 (5), 591 (1979), S. Conde et al., J. Med. Chem. 21 (9) 978, M. Dressler in M. Joullie, J. Het. Chem. 7, 1257 (1970)); redukcijo cianometilheteroarilnih spojin (glej npr. B. Crowe and F. Nord, J. Org. Chem. 15, 81 (1950), J. McFarland in H. Howes, J. Med. Chem. 12, 1079 (1969)); reakcijo Hoffmanove degradacije 2-(2-tienil)propil amida (npr. G. Barger in A. Easson, J. Chem. Soc. 1938, 2100); in aminacijo 2-(2tienil)etilparatoluensulfonatov, US pat. št. 4,128,561.
Predloženi postopek obsega reakcijo kiralnega 2-substituiranega etilen oksidnega derivata z 2- ali 3-il anionom heteroarilne spojine in pretvorbo, na specifičen način, hidroksi skupine, tvorjene pri navedeni reakciji, v amino skupino. Ta postopek je prikazan na reakcijski shemi M spodaj.
Reakcijska shema M
Kjer Sub pomeni substituentno skupino na navedenem kiralnem etilen oksidu in Het pomeni heterociklično skupino.
Prednost tega postopka pred drugimi postopki za pripravo 2-substituirani-2-amino-l(heteroar-2- ali 3-il) etanskih derivatov, znanih v tehniki je, da pripravimo v bistvu direktno optično čisti derivat v nasprotju s tistim za racemno zmes, ki jo je treba nato ločiti z drugimi postopki, da dobimo optično čiste izomere.
Prednostna vrsta tega postopka je tista, v kateri je heteroar-2- ali 3-ilna skupina substituirana ali nesubstituirana tien-2- ali 3-ilna ali substituirana ali nesubstituirana benzotiofen-2- ali 3-ilna skupina.
Bolj prednostna vrsta tega postopka je tista, pri kateri navedeni anion tvorimo z reakcijo substituiranega ali nesubstituiranega tiofena ali benzotiofena, ki ima Hsubstituente v legi 2 ali 3, z organokovinsko bazo v aprotičnem organskem topilu.
Druga bolj prednostna vrsta tega postopka je tista, pri kateri navedeni kiralni 2substituirani etilen oksid substituiramo v legi 2 s skupino, izbrano iz skupine, ki jo sestavljajo alkil, aril, trihalometil in benziloksi.
Najbolj prednostna vrsta tega postopka je tista, pri katerem je navedena organokovinska baza alkillitij ali litijev diizopropilamid, navedeno aprotično organsko topilo je tetrahidrofuran, eter, heksan ali zmes teh topil, navedeni kiralni 2substituirani etilen oksid pa je 2-alkil etilen oksidni derivat.
Načini za stereospecifično pretvorbo hidroksi skupine v amino skupino so dobro znani v tehniki (npr. Mitsunobu, Synthesis 1981 (1), 1).
Jasno je, da (R)- ali (S)-2-substituirani-2-hidroksi-l-heteroanletanski derivat lahko tvorimo direktno, kot je opisano zgoraj, z uporabo ustreznega (S)- ali (R)-2substituiranega etilen oksidnega derivata kot izhodnega materiala, ali če je želeno ali potrebno, dobljeni (R)- ali (S)-2-substituiram-2-hidroksi-l-heteroariletan lahko pretvorimo v ustrezen (S)- ali (R)-2-substituirani-2-hidroksi-l-heteroariletanski derivat, na način, dobro znan v tehniki, za spremembo konfiguracije pri hidroksi skupini (npr. Mitsunobu, Synthesis 1981 (1), 1).
Specifična izvedba tega postopka je tista, pri kateri: (a) substituiran ali nesubstituiran tiofen ali benzotiofen, ki ima substituent vodik v legi 2 ali 3, obdelamo z butillitijem v zmesi tetrahidrofurana in heksanov pri znižani temperaturi, npr. približno -30°C, v času, ki zadostuje, da se tvori anion navedenega tiofena ali benzotiofena; (b) nato dodamo (S)- ali (R)-2-alkil etilen oksid in zmes vzdržujemo pri višji temperaturi, npr. približno 0°C toliko časa, da se tvori ustrezen (R)- ali (S)-2-alkil-2-hidroksi-1 -tienil ali benzotiofenil etanski derivat; in (c) nato pretvorimo hidroksi skupino navedenega etanskega derivata na stereospecifičen način v amino skupino.
Ta postopek je nadalje ponazorjen in razložen s Primeri 50 do 74 spodaj.
Primeri 1-3 opisujejo pripravo prekurzorskih spojin, uporabljenih pri pripravi spojin s formulo I, opisanih spodaj.
PRIMER 1
Priprava 6-kIoro-2',3'-dimetilmetilendioksi-N-5'-etil karboksamido adenozina
Stopnja 1: 2',3'-dimetilmetilenski derivat 6-kIoropurin ribozida
6-kloropurin ribozid (31,5 g), trietilortoformiat (73 ml) in TsOH (19,8 g) mešamo v 600 ml acetona 2 un pri sobni temperaturi. Reakcijsko zmes koncentriramo v vakuumu, združimo z etil acetatom in speremo z nasičeno raztopino NaHCO3 in slanico, posušimo (Na2SO4) in koncentriramo, da dobimo 2',3'-dimetilenski derivat 6kloropurin ribozida kot belo trdno snov.
Stopnja 2: 6-kloro-2',3'-dimetilmetilendioksi adenozin-5'-karboksilna kislina
Produkt stopnje 1 (10 g) izpostavimo Jonesovi oksidaciji, kislino ekstrahiramo iz etil acetata z 2,5% raztopino NaOH in vodni delež speremo z etil acetatom in nakisamo s koncentrirano HCI ter ekstrahiramo z etil acetatom. Organsko plast speremo s H2O in slanico, posušimo (Na2SO4), filtriramo in koncentriramo v vakuumu do suhega, pri čemer dobimo želeno 5'-karboksilno kislino.
Stopnja 3: 6-kloro-2',3'-dimetilmetilendioksi-N-5'-etil karboksamido adenozin
Produkt iz stopnje 2 (5,7 g) mešamo z ΒΟΡ-Cl (bis-(2-okso-3-oksazoladinil) fosfinski klorid) (4,26 g) in trietilaminom (2,33 ml) v 100 ml metilen klorida 20 minut pri sobni temperaturi. Etilamin (3,46 g) zamešamo v raztopino in jo mešamo 2 uri pri sobni temperaturi. Organski delež speremo z razredčeno raztopino HCI, razredčimo z NaOH, H2O, slanico in posušimo (Na2SO4), da dobimo končni produkt kot peno.
PRIMER 2
Priprava (+)-2S-[2a,3a-dimetilmetilendioksi]-43-[6-kloro-9-adenil]ciklopentan-l-P-Netil karboksamida
Stopnja 1: 5,6-dimetilendioksi-2-azabiciklo[2.2.1]heptan-3-on
5,6-dihidroksi-2-azabiciklo[2.2. l]heptan-3-on (23,5 g), (Aldrich) ali pripravljen po postopku Cermaka in Vince-ja, Nucleic Acid Chemistry, Improved and New Synthetic Procedures, Methods and Techniques, Part Three, str. 26 (J.Wiley 1986), raztopimo v acetonu (150 ml), ki vsebuje 2,2-dimetoksipropan (185 ml) in p-.toluensulfonsko kislino (5,25 g) in zmes segrevamo ob refluksu 10 minut, ohladimo, obdelamo z NaHCO3 (9,3 g) in koncentriramo v vakuumu. Ostanek raztopimo v CH2C12, speremo s slanico, posušimo nad MgSO4 in topilo uparimo, da dobimo olje. Olje kromatografiramo, SiO2 (4:1, etil acetat-heksan), da dobimo 17,0 g (63%) svetlo rjave trdne snovi (tal. 153-154°C).
Stopnja 2: (+)-43-amino-2a,3a-dimetilendioksiciklopentan-l-P-N-etil karboksamid (A) 5,6-dimetilendioksi-2-azabiciklo[2.2.1]heptan-3-on (5 g), pripravljen v stopnji 1, obdelujemo z etilaminom (15 ml) pri 140 °C približno 7 ur. Dobljeni produkt očistimo z bliskovno kromatografijo (CH2Cl2/CH3OH/N,N-dimetil etilamin (90/7/3)), da dobimo (±)-4p-amino-2a,3a-dimetilendioksi ciklopentan-l-P-etil karboksamid (5,8g).
(B) Z obdelovanjem racemnega amina (13,1 g), pripravljenega, kot je opisano v delu A, z D-dibenzoilvinsko kislino (21,6 g), dobimo 15,1 g enantiomemo čiste soli, [a]oR1= +70,1 (C. 1,77, CH3OH). Sol raztopimo v 10% vodnem NaOH in vodno fazo ekstrahiramo z etil acetatom. Združene organske plasti speremo s slanico, posušimo nad MgSO4 in topilo odstranimo, da dobimo optično čisto spojino. [a]D = +31,4 (C. 1,40, MeOH).
Stopnja 3. 43-(3-amino-4-kloro-2-pirimidinilamino)-2,3-dimetilen-dioksiciklopentan1 β-Ν-etil karboksamid
S kondenzacijo (+)-43-amino-2a,3a-dimetilendioksiciklopentan-l β-Ν-etil karboksamida (2,10 g), pripravljenega v stopnji 2, del B, s 3-amino-2,4-dikloropiridinom (1,5 g) v n-butanolu (70 ml), ki vsebuje trietilamin (3 ml), približno 14 ur s segrevanjem ob refluksu in nato z odstranitvijo topila v vakuumu, dobimo olje, ki ga raztopimo v etil acetatu in speremo z vodnim NaHCO3. Organski ekstrakt posušimo nad Na2SO4 in koncentriramo v vakuumu, da dobimo optično čisto spojino. [a]oRT = +15,8 (C. 41,48, CH3OH).
Stopnja 4: (+)-4P-(3-amino-4-kloro-2-pirimidinilamino)-2a,3a-dimetilen-dioksiciklopentan (2,10 g), formamidin acetat (1,85 g) v metoksietanolu (2 ml) in dioksanu (80 ml) mešamo pri 70 °C približno 3 ure. Zmes ohladimo na sobno temperaturo in topilo odstranimo v vakuumu. Ostanek raztopimo v etil acetatu, le-to speremo z vodnim NaHCO3 in slanico, organski ekstrakt posušimo nad Na2SO4, koncentriramo v vakuumu in očistimo z bliskovno kolonsko kromatografijo (metilen klorid/metanol, 95/5), da dobimo čisti (+)-[2a,3a-dimetilmetilendioksi]4p-[6-kloro-9-adenil]ciklopentan-1 β-Ν-etil karboksamid (1,45 g).
Alternativno lahko pripravimo optično čiste 2a,3a-diprotektirani dioksi-43-6substituirani-9-adenil-ciklopentan-l β-Ν-etil karboksamidne derivate po reakcijski shemi, ponazorjeni v Primeru 3.
PRIMER 3
Priprava 2S-[2a,3a-cikloheksiliden dioksi]-4p-[N6-(2-tienetan-2-il)-9-adenil]ciklopentan-1 β-Ν-etil karboksamida
Stopnja 1: 4p-etilen-2a,3a-[cikloheksilidendioksi]ciklopentanon (-)-2a,3a-[cikloheksilidendioksi]-4-ciklopentenon (2,95 g), pripravljen po postopku Borchardta et. al. J. Org. Chem. 1987, 52, 5457, dodamo kot raztopino v THF (5 ml) v zmes vinil magnezijevega bromida (15,2 mmol) in CuJ (15,2 mmol) v THF (100 ml). To zmes vzdržujemo pri -78 °C v inertni atmosferi približno 2 uri, segrejemo na 0 °C in pogasimo z nasičenim vodnim NH4C1. Organsko fazo speremo s slanico, posušimo nad MgSO4 in koncentriramo v vakuumu, da ostane rumeno olje, ki ga očistimo z bliskovno kromatografijo (metilen klorid, 100%), da dobimo 2,9 g želene spojine kot olje.
Stopnja 2: 4p-etilen-l-3-hidroksi-2a,3a-[cikloheksilidendioksi]ciklopentan
3,95 ml IM raztopine diizobutil aluminijevega hidrida v tetrahidrofuranu dodamo v raztopino THF (75 ml) in ketona, pripravljeno v stopnji 1 (0,73 g), ohlajeno na -78°C. Zmes segrejemo na -40°C za približno 2,5 ure, obdelamo z 2N NaOH (5 ml), segrejemo na sobno temperaturo in mešamo približno 1,5 ure. Vodno fazo ekstrahiramo z dietil etrom in združene organske faze speremo s slanico, posušimo nad MgSO4 in koncentriramo v vakuumu, da ostane rumeno olje, ki ga očistimo z bliskovno kolonsko kromatografijo (metilen klorid/ metanol 95:5), da dobimo 0,65 g čistega produkta kot viskozno olje.
Stopnja 3: 43-etilen-13-trifluorometansulfonil-2,3-[cikloheksilidendioksi]ciklopentan
Raztopino 4p-etilen-ip-hidroksi-2a,3a-[cikloheksilidendioksi]ciklopentana (0,65 g) v metilen kloridu (5 ml) in piridinu (0,24 ml) dodamo v mešano raztopino trifluorometil sulfonil anhidrida (0,49 ml) v metilen kloridu (25 ml) pri 0°C pod argonom. Po približno 20 minutah dodamo v reakcijsko zmes slanico, organsko fazo posušimo nad Na?SO4 in topilo odstranimo v vakuumu, da dobimo želeni produkt kot oranžno olje, ki ga uporabimo brez nadaljnjega čiščenja.
Stopnja 4: l-P-etilen-[2a,3a-cikloheksilidendioksi]-4-p-[N6-(2-tieniletan-2-il)9-adenil]ciklopentan
Raztopino N6-tiofeniletil purina (2,13 g), NaH (50% oljna disperzija, 0,35 g) in 18krona-6 (0,15 g) v DMF (60 ml) dodamo v raztopino 4β-εύ1εη-1βtrifluorometilsulfonil-2a,3a-[cikloheksilidendioksi]ciklopentana, pripravljeno v stopnji 4, v DMF (2 ml) pri 0°C. Zmes mešamo pri 0°C približno 8 ur, pogasimo z nasičenim NH4C1, topilo odstranimo v vakuumu in ostanek združimo z etil acetatom (100 ml) in slanico. Organsko plast posušimo nad MgSO4 in koncentriramo v vakuumu in surovi produkt očistimo z bliskovno kromatografijo (metilen klorid/metanol (99:1)), da dobimo 0,85 g čistega produkta.
Stopnja 5: 2S[2a,3a-cikloheksilidendioksi]-4p-[N6-(2-tieniletan-2-il)-9-adenil] ciklopentan-l-P-N-etil karboksamid
Raztopino l3-etilen-[2a,3a-cikloheksilidendioksi]-4-3-[N6-(2-tieniletan-2-il)9-adenil]ciklopentana (0,32 g) v 2 ml benzena dodamo v benzensko raztopino kalijevega permanganata (0,29 g) in 18-krona-6 (0,016 g) pri 0°C. Reakcijsko zmes vzdržujemo pri sobni temperaturi približno 6 ur, dodamo 5% vodni NaOH (15 ml) in vodno fazo filtriramo skozi celite, nakisamo na pH 5 z IN HCI in ekstrahiramo z etilacetatom. Organske ekstrakte posušimo nad MgSO4 in koncentriramo v vakuumu, da dobimo 0,1 g [2a,3a-cikloheksilidendioksi]-4p-[N6-(2-tieniletan-2-il)-9adenil]ciklopentan-l^-karboksilata kot rumeno olje, ki ga raztopimo v metilen kloridu (4 ml), ki vsebuje dicikloheksil karbodiimid (DCC) (0,044 g).
Etilamin (0,4 ml) dodamo v zmes in jo pustimo, da se meša pri sobni temperaturi približno 18 ur, topilo odstranimo v vakuumu in surovi produkt očistimo z bliskovno kromatografijo (metilen klorid/metanol 98:2), da dobimo 0,077 g čistega produkta.
PRIMER 4
Priprava N6-[trans-2-(tiofen-2-il)cikloheks-4-en-il]adenozina
Trans-2-(2'-tiofenil)-cikloheks-4-enilamm (0,3 g), pripravljen po postopku, opisanem v Primeru C zgoraj, 6-kloropurin ribozid (0,28 g) in trietilamin (0,27 ml) v 20 ml etanola segrevamo ob refluksu preko noči pod argonom. Reakcijsko zmes ohladimo na sobno temperaturo, topilo odstranimo in ostanek očistimo z MPLC (kloroform.metanol; 95:5), nato pa posušimo v vakuumu pri približno 80°C, da dobimo končni produkt kot trdno snov, tal. 105-110°C; elementna analiza, C2oH23N504S.
PRIMER 5
Priprava N6-[trans-2-(tiofen-2-il)cikloheks-4-en-l-il]adenozin-5'-N-etilkarboksamida
Stopnja 1. (+)trans-2-(tiofen-2-il)cikloheks-4-enilamin in 2',3'-dimetilmetilendioksi derivat 6-C1-NECA izpostavimo reakciji ob pogojih, opisanih v Primeru 4, da dobimo 2',3'-dimetilmetilendioksi derivat končnega produkta.
Stopnja 2: 2',3'-dimetilmetilendioksi derivat želenega produkta mešamo s trifluoroocetno kislino/vodo (90/10) 30 minut pri sobni temperaturi, nevtraliziramo s počasnim zlivanjem zmesi v nasičeno raztopino natrijevega bikarbonata in ekstrahiramo z metilen kloridom. Vodno plast ekstrahiramo z metilen kloridom in organske plasti združimo, speremo s slanico, posušimo nad magnezijevim sulfatom in filtriramo ter nato filtrirano bistro raztopino uparimo. Ostanek očistimo z bliskovno kromatografijo (metilen klorid:metanol 9:1), da dobimo po sušenju v vakuumu končni produkt kot belo steklasto peno, tal.: 112-117 °C; C22H26N6O4S.
PRIMER 6
Priprava (-)-[2S-[2a,3 a-dihidroksi-4-p-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-( 1 R-1 -metiletil]amino]-9-adenil]ciklopentan]-l-P-N-etilkarboksamida
Stopnja 1: Optično čisti (+)-[2S-[2a,3a-dimetil-metilendioksi]-4-p-(6-kloro-9adenil)]ciklopentan-l-3-N-etilkarboksamid, pripravljen kot je opisano v Primeru 2, in 2'R-(5-klorotien-2-il)-2-propil amin, [a]oRT = -15,6 (C. 3,7, CH3OH), pripravljen, kot je opisano v Primeru 4, združimo, kot je opisano v Primem 4, in dobimo 2,3dimetilmetilendioksi derivat končnega produkta.
Stopnja 2: Dimetilmetilendioksi derivat stopnje (1) segrevamo v 5 ml 50% vodne mravljinčne kisline ob refluksu približno 3 ure. Ohlajeno reakctjsko zmes uparimo, dodamo toluen k trdnemu ostanku in topilo uparimo. Ostanek raztopimo v etil acetatu, speremo z raztopino natrijevega bikarbonata in slanico, posušimo, filtriramo in uparimo, da dobimo po sušenju preko noči v peči produkt kot belo trdno snov (0,240g), tal.: 188-4°C; C20H25N6SO3Cl, [a]D RT = -86,49 (C. 5,5, MeOH).
Primeri 7-29, 31-34
Po splošnih postopkih iz Primerov 1 do 6 zgoraj pripravimo spojine, navedene v tabeli
1. V Primerih 7 do 21, 31 in 32 reagira heterociklični amin s komercialno dosegljivim 6-kloropurin ribozidom; v Primerih 22 in 23 reagira heterociklični amin z N6-kloro-5'N-etilkarboksamidoadenozinom; in v Primerih 24 do 31, 33 in 34 reagira heterociklični amin bodisi s (±) ali (+)-[2S-[2a,3a-dimetilmetilendioksi-4-p-(6-kloro9-adenil)-ciklopentan-l-P-N-etilkarboksamidom.
Tabela 1
Primer/
RXN Shema Amin Produkt TalfC]
7 (F) 1 v? N6-[trans-2-(tiofen-2-il)cikloheks-1 -il] adenozin 165-170
8 (F) ( i 7 N6-[trans-2-(tiofen-3-il)cikloheks-4-en-1 -il]adenozin 99-105
Tabela 1 (nadaljevanje)
9 (C) N6-[2-(2'-aminobenzotia- zolil)etil]adenozin 218-219
10(C) N6-[2-(2'-tiobenzotiazolil)- etiljadenozin 149-150
H (C) ' nh’ N6-[2-(6'-etoksil-2'-tiobenzo- tiazoliletil]adenozin 154-155
12 (H) N6-[2-(4'-metiltiazol-5'-il)etil] adenozin 202-203
13 (G) N6-[2-(2'-tiazolil)etilj- adenozin 181-183
14 (H) HzN^Vn 'A N6-[2-(2'-metil-4'-tiazolil)etil] adenozin 116-118
15 (D) OP N6- [(R)-1 -metil-2'-(2'benzo- 133-134
[b]-tiofenil)etil]adenozina
o
16 (G) N6-[2-(4'-fenil-2'-tiazolil)etil] adenozin 124-126
17(1) N6-[2-(l,l-dimetil-2'- tiofenil)etil]adenozin 172-176
18 (G) Vk^nh, N6-[2-(4'-metil-2'- 104-105
O tiazolil)-metil]adenozin
Tabela 1 (nadaljevanje) \\ ii
19 (G)
20 (D)
21 (D) /v X
_____sNH2
22 (Fd) θνΛ
23(Cd) OsX^NH:
N6-[4-fenil-2-tiazolil)metil]adenozin
N6-[ l-(tiazol-2-il]-prop-2-il] adenozin
N6-[ l-(5-klorotien-2-il)-2butilj adenozin
N6-[trans-2-(tiofen-2-il)cikloheks-4-en- l-il]adenozin5-N-etil karboksamidb
N6-[2-(2'-aminobenzotiazolil)etil]adenozin-5-Netil karboksamid
137-139
99-106
135-136
108-112
123-124 (H)
(±)-N6-[2-(4-metil-5-tiazolil) etiljkarbociklični adenozin-5'N-etil karboksamid
92-93 (G) fVzs (±)-N5-[2-(2-tiazolil)etiljkarbociklični adenozin-5'N-etil karboksamid nh2 (-)-N6-[(tiofen-2-il)etan-2-il]karbociklični adenozin-5'N-etil karboksamid
170
185-187
Tabela 1 (nadaljevanje)
27(D) nh2 (-)-N6-[(R)-l-(tiofen-2-il)prop2-il]karbociklični adenozin-5'- N-etil karboksamidc 85-87
28(E) (±)-N6-[ l-(tiofen-3-il)etan2-il]karbociklični adenozin-51- N-etil karboksamid 195-198
29 (C) 0+.~- (±)-N6-[2-(2'-aminobenzotiazoliljetiljkarbociklični adenozin-5'- N-etil karboksamid 209-211
31 (D) ,Xi> N6-[ 1 -etil-2-(3-klorotien-2il)etil]adenozin 137-139
32 (D) N6-[ l-metil-2-(3-klorotien-2il)etil]adenozin 137-139
33 (D) (-)-[2S-[2a,3a-dihidroksi-4b-[N6[2-(3-kloro-2-tienil)~ 1 (R, S )etiletil]amino]-9-adenil]ciklopentan-lb-etil karboksamid 88-91
34 H,NX~X-X^S2 (-)-[2S-[2a,3a-dihidroksi-4b-[N6[2-(3-kloro-2-tienil)-1 (R)etiletilJamino]-9-adenil]ciklopentan-lb-etil karboksamid 95-96
a optična rotacija alkoholnega prekurzorja amina [a]R1 = +14,9° (C. 1,27, CH3OH) b optična rotacija amina: [a]RI = +25,8° (C. 1,67, CH3OH) c optična rotacija amina: [a]RT = -15,6° (C. 3,04, CH3OH) d amin, presnovljen z 2',3'-izopropilidenskim derivatom N6-kloro-5'-Netilkarboksamid adenozina; deprotekcija po postopku Primera 11.
PRIMER 30
Priprava ±-N6-[ l-(tiofenil-2-il)etan-2-il]-N'-l-deazaaristeromicin-5'-N-etil karboksamida
Stopnja 1: 2-kloro-3-nitro-4-[2-(2-tiofenil)etil]aminopiridin
Zmes 2,4-dikloro-3-nitropiridina (1,5 g), 2-aminoetiltiofena (1 g) in trietilamina (5 ml) segrevamo do refluksa v EtOH (60 ml). Reakcijsko zmes ohladimo, topilo uparimo in ostanek kromatografiramo na silikagelu (10% heksan/CH2Cl2), da dobimo želeni adicijski produkt.
Stopnja 2: ± Ιβ-Ν-etil karboksamid-2a,3a-izopropilidendioksi^-[2-(3-nitro-4-[2-(2tiofeml)etil]aminopiridil)amino]ciklopentan
Zmes tiofenilamino piridina iz stopnje (1) (1,8 mmol), (±)-1β-Ν-εύ1 karboksamid^amino-2a,3a-izopropilidendioksiciklopentana (0,3 g) in trietilamina (0,3 ml) segrevamo ob refluksu v nitrometanu (15 ml) približno 5 ur. Topilo odstranimo in ostanek prevzamemo v metilen kloridu, kromatografiramo na silikagelu (2% metanol/kloroform), da dobimo trden produkt, ki ga uporabimo takega, kot je, v naslednji stopnji.
Stopnja 3: (±) Ιβ-Ν-etil karboksamid-2a,3a-izopropilidendioksi-4p-[2-(3-amino-4-[2(2-tiofenil)etil]aminopiridil)amino]ciklopentan
Zmes nitro spojine iz stopnje (2) (0,39 g), Pd/C (0,01 g) v etanolu (7 ml) mešamo v atmosferi vodika približno 5 ur. Katalizator filtriramo in filtrat uparimo, da dobimo olje, ki ga očistimo na florisilu (10% metanol/metilen klorid), da dobimo želeni produkt kot trdno snov.
Stopnja 4: (±)-N6[ l-(tiofenil-2-il)etan-2-il]-N'- l-deazaaristeromicin-5'-N-etilkarboksamid
Zmes amino spojine iz stopnje (3) (0,31 g) in formamidin acetata (0,72 g) v metoksietanolu (30 ml) segrevamo ob refluksu približno 3 ure. Reakcijsko zmes ohladimo, topilo uparimo in ostanku dodamo vodo (5 ml) in mravljinčno kislino (5 ml). Kislo zmes segrevamo pri 50°C približno 5 ur, nato pa topilo odstranimo in ostanek kromatografiramo na silikagelu (10% metanol/metilen klorid), pri čemer dobimo olje, ki ga prekristaliziramo iz etil acetata v želeni produkt v obliki kristalne trdne snovi, tal.: = 155-156°C.
Optično čisto spojino pripravimo z uporabo + ali - enantiomera ciklopentanskega amina v stopnji (2).
PRIMER 35
Priprava (2S)-2a,3a-dihidroksi-43-[N6-[2-(5-kIoro-2-tienil)-( 1 R)- l-metiletil]amino-9adenil]ciklopentan-ip-N-etilkarboksamid-N'-oksida
Raztopino 2S-2a,3a-dihidroksi-43-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-(lR)-l-metiletil]amino9-adenil]ciklopentan-ip-N-etilkarboksamida (0,25 g) in ledocta (20 ml) v 30% vodikovem peroksidu (11) mešamo 4 dni pri sobni temperaturi in zmes koncentriramo v vakuumu. Ostanek očistimo z bliskovno kromatografijo z eluiranjem z metanolom (20%) v etil acetatu, nato pa z mešanjem z vročim metanolom in filtriranjem, da dobimo želeni produkt, tal. >240 °C.
PRIMER 36
Priprava [lS[la,2b,3b,4a(S*)]]-4-[7-[[2-(5-kloro-2-tienil)-l-metiletil]amino]-3Himidazo-[4,5-b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentankarboksamida
Stopnja 1: Priprava 2-kloro-4-[2-(5-kloro-2-tienil)-(lR)-l-metiletil]amino-3nitropiridina
Z uporabo v bistvu postopka iz Primera 30, stopnja 1, in čiščenjem surovega produkta z bliskovno kromatografijo z eluiranjem z gradientom 10% do 30% etil acetat v heptanu, pripravimo želeni produkt iz 2-(5-kloro-2-tienil)-(lR)-l-metiletilamina.
Stopnja 2: Priprava (-)-ip-N-etil-2a,3a-izopropilidendioksi-4p-[4-[2-(5-kloro-2tienil)-(lR)-l-metiletilamino-3-nitro-2-piridil)amino]ciklopentankarboksamida
2-kloro-4-[2-(5-kloro-2-tienil)-( 1 R)-1 -metiletil]amino-3 -nitropiridin (0,68 g), (-)-1 bN-etil-2a,3a-izopropilidendioksi-4b-aminociklopentankarboksamid (0,381 g) in trietilamin (0,85 ml) združimo v etanolu (50 ml) in zmes segrevamo ob refluksu približno 18 ur. Zmes koncentriramo v vakuumu in surovi produkt očistimo z bliskovno kromatografijo z eluiranjem z metanolom (0,5%) v metilen kloridu, da dobimo želeni produkt.
Stopnja 3: Priprava (-)-ip-N-etil-2a,3a-izopropilidendioksi-4p-[3-amino-4-[2-(5kloro-2-tienil)-( 1 R)-1 -metiletilamino-3-nitro-2-piridil]amino]ciklopentankarboksamida (-)-1 P-N-etil-2a,3a-izopropilidendioksi-4p-[4-[2-(5-kloro-2-tienil)-(lR)- 1-metiletil]amino-3-nitro-2-piridil]aminociklopentankarboksamid (0,9 g) in kositer(II)klorid dihidrat (2,1 g) združimo v etanolu (20 ml) in zmes segrevamo pri 70°C približno 30 minut. Zmes zlijemo na led, jo rahlo naalkalimo z vodnim natrijevim bikarbonatom in vodno raztopino ekstrahiramo z etil acetatom. Etil acetatno raztopino posušimo nad magnezijevim sulfatom, filtriramo in koncentriramo v vakuumu, da dobimo želeni produkt, ki ga uporabimo brez nadaljnje obdelave v naslednji stopnji.
Stopnja 4: Priprava [lS-[la,2b,3b,4a(S*)]]-4-[7-[[2-(5-kloro-2-tienil)-lmetiletil]amino]-3H-imidazo[4,5-b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentankarboksamida
Z uporabo v bistvu postopka iz Primera 30, stopnja 4, pripravimo želeni produkt s tal.: 164-165°C iz (-)-1 p-N-etil-2a,3 a-izopropilidendioksi-4p-[3-amino-4-[2-(5-kloro-2tienil)-(lR)-l-metiletil]amino-2-piridil]amino-ciklopentankarboksamida.
Z uporabo v bistvu postopka iz Primera 30 pripravimo spojine naslednjih Primerov iz ustreznih izhodnih materialov.
PRIMER 37 [lS-[la,2b,3b,4a]]-4-[7-[[2-(3-kloro-2-tienil)-l-etiletil]amino]-3Himidazo[4,5-b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentan-karboksamid, tal.: 79-82°C.
PRIMER 38 [ 1 S-[ 1 a,2b, 3 b,4a]]-4-[7-[[2-(2-tienil)- l-izopropiletil]amino]-3Himidazo[4,5-b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentankarboksamid, tal.: 75-85°C.
PRIMER 39 [lS-[la,2b,3b,4a(S*)]]-4-[7-[[2-(3-kloro-2-tienil)-l-etiletil]amino]-3Himidazo[4,5-b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentan-karboksamid, tal.. 7578°C.
PRIMER 40 [lS-[la,2b,3b,4a(S*)]]-4-[7-[[2-(2-tienil)-l-metiletil]amino]-3Himidazo[4,5-b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksiciklopentan-karboksamid, tal.: 15560°C.
PRIMER 41
Priprava [ 1 S-[ 1 a,2b,3b,4a]]-4-[7-[[2-(5-kloro-2-tienil)- l-etiletil]amino]-3Himidazo[4,5-b]piridin-3-il]-N-etil-2,3-dihidroksicildopentan-karboksamida.
Z uporabo v bistvu postopka iz Primera 36 pripravimo želeni produkt s tal. 77-85°C iz 2-(5-kloro-2-tienil)-( 1 R)-1 -etiletilamina.
PRIMER 42
Priprava (2S)-2a,3a-bis-metoksikarboniloksi-4p-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-(lR)-1metiletil]amino-9-adenil]ciklopentan-1 β-Ν-etilkarboksamida
V raztopino (2S)-2a,3a-dihidroksi-43-[N6-[2-(5-kloro-2-tieml)-( 1 R)-1 -metiletil]amino-9-adenil]ciklopentan-1 β-Ν-etilkarboksamida (0,56 g) ter trietilamina (0,5 ml) in 4-dimetilaminopiridina (1 mg) v tetrahidrofuranu (25 ml) dodamo metil kloroformiat (0,21 ml) in raztopino mešamo pri sobni temperaturi 1 uro. Zmes razredčimo z etil acetatom, speremo s slanico in organsko raztopino posušimo nad magnezijevim sulfatom, filtriramo in koncentriramo v vakuumu. Surovi produkt prekristaliziramo iz heksana/etil acetata, da dobimo želeni produkt, tal. 74-76°C.
PRIMER 43
Priprava (2S)-2a,3a-dihidroksi-43-[N6-[2-(5-kloro-2-tieml)-(lR)-l-metiletil]amino9-adenil]ciklopentan-13-N-etilkarboksamid etoksimetilen acetala
Raztopino (2S)-2a,3a-dihidroksi-43-[N6-[2-(5-kloro-2-tieml)-(lR)-l-metiletil]amino9-adenil]ciklopentan-l β-Ν-etilkarboksamida (0,14 g), trietilortoformiata (3 ml) in ptoluensulfonske kisline (1 mg) segrevamo ob refluksu približno 1 uro in topilo nato odstranimo v vakuumu. Ostanek raztopimo v etil acetatu in raztopino speremo s slanico, posušimo nad natrijevim sulfatom, filtriramo in koncentriramo v vakuumu. Surovi produkt očistimo z bliskovno kromatografijo z eluiranjem z metanolom (5%) v metilen kloridu in nato prekristaliziramo iz heksana/etil acetata, da dobimo želeni produkt; tal.: 67-70°C.
PRIMER 44
Priprava (2S)-2a,3a-dihidroksi-4p-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-(IR)-1metiletil]amino-9-adenil]ciklopentan-^-N-etilkarboksamid-2,3-karbonata
Raztopino (2S)-2a,3a-dihidroksi^-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-(lR)-l-metiletil]amino54
9-adenil]ciklopentan-1 β-Ν-etilkarboksamida (0,17 g) in 1, Γ-karbonildiimidazola (0,071 g) v benzenu (5 ml) segrevamo ob refluksu 5 ur in nato mešamo pri 60°C približno 18 ur. Raztopino speremo s slanico, posušimo nad magnezijevim sulfatom, odfiltriramo in koncentriramo v vakuumu. Ostanek očistimo z bliskovno kromatografijo z eluiranjem z metanolom (5%) v metilen kloridu in nato s kristalizacijo iz heksana/etil acetata, da dobimo želeni produkt; tal.: 87-89°C.
PRIMER 45
Priprava (2S)-2a,3a-bis-metilkarbamoiloksi^-[N6-[2-(5-kloro-2tienil)-( 1 R)- l-metiletil]amino-9-adenil]ciklopentan-1 β-Ν-etilkarboksamida
V raztopino (2S)-2a,3a-dihidroksi^-[N6-[2-(5-kloro-2-tieml)-(lR)-l-metiletil]amino-9-adenil]ciklopentan-l β-Ν-etilkarboksamida (0,16 g) v tetrahidrofuranu (5 ml) dodamo metil izocianat (0,05 ml) in l,8-diazabiciklo[5.4.0]undek-7-en (1 kapljo). Raztopino mešamo pri 50°C približno 2,5 ure, ohladimo na sobno temperaturo, razredčimo z etil acetatom in speremo s slanico. Organsko raztopino speremo s slanico, posušimo nad magnezijevim sulfatom in koncentriramo v vakuumu. Ostanek očistimo z bliskovno kromatografijo z eluiranjem z metanolom (5%) v metilen kloridu, in nato s kristalizacijo iz heksana/etil acetata, da dobimo želeni produkt, tal. 97-99°C.
PRIMER 46
Priprava (2S)-2a,3a-dihidroksi^-[N6-[2-(5-kloro-2-tieml)-(lR)-lmetiletil]amino-9-adenil]ciklopentan-^-N-etilkarboksamid-2,3-tiokarbonata
Raztopino (2S)-2a,3a-dihidroksi^-[N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-( 1 R)-l-metiletil]amino9-adenil]ciklopentan-1 β-Ν-etilkarboksamida (0,35 g) in tiokarbonildiimidazola (0,134 g) v benzenu (10 ml) segrevamo pri 45 °C približno 2 uri. Raztopino speremo s slanico, posušimo nad magnezijevim sulfatom in koncentriramo v vakuumu. Ostanek očistimo z bliskovno kromatografijo z eluiranjem z metanolom (5%) v heksanu in nato s kristalizacijo iz heksana, da dobimo želeni produkt; tal.: 115-117°C.
PRIMER 47
Priprava N6-[2-(3-kloro-2-tieml)-( l R)- l-metiletil]-2'-O-metiladenozina
Raztopino 6-kloro-9-(2'-O-metil-b-D-ribofuranozil)-9H-purina (pripravljeno kot v EP objavi št. 0378518) (0,28 g), 2-(3-kloro-2-tienil)-(lR)-l-metiletilamina (0,163 g) in trietilamina (0,5 ml) v etanolu (30 ml) segrevamo ob refluksu približno 18 ur, ohladimo in koncentriramo v vakuumu. Ostanek očistimo z bliskovno kromatografijo z eluiranjem z metanolom (10%) v metilen kloridu in nato s kristalizacijo iz heksana/etil acetata, da dobimo želeni produkt; tal.: 75-76°C.
PRIMER 48
Priprava N6-[2-(5-kloro-2-tienil)-( IR)- l-metiletil]-2'-O-metiladenozina
Z uporabo v bistvu postopka iz Primera 47 pripravimo želeni produkt s tal.: 84-85°C iz 2-(5-kloro-2-tienil)-( IR)- 1-metiletilamina.
PRIMER 49
Priprava N6-[trans-5-(2-tienil)cikloheks-l-en-4-il]-2'-O-metiladenozina
Z uporabo v bistvu postopka iz Primera 47 pripravimo želeni produkt s tal.: 86-89°C iz trans-2-(2-tienil)cikloheks-4-enilamina.
PRIMER 50
Priprava 1 (R)-2-(5-kloro-2-tienil)- 1-metiletilamina
Stopnjal: Priprava l(S)-2-(5-kloro-2-tienil)-l-hidroksi-1-metiletana
Raztopino 2-klorotiofena (8,17 g) v tetrahidrofuranu (80 ml) ohladimo na -30°C in po kapljicah dodamo 1,6 M n-butillitij v heksanih (43,0 ml). Zmes mešamo pri -30°C približno 1 uro, dodamo (S)-propilen oksid (4 g), zmes segrejemo na 0°C in mešamo pri tej temperaturi približno 3 ure. Reakcijsko zmes pogasimo z nasičeno raztopino vodnega amonijevega klorida, razredčimo z etrom in plasti ločimo. Organsko plast speremo s slanico, posušimo nad magnezijevim sulfatom in koncentriramo v vakuumu, da dobimo želeni produkt.
Stopnja 2: Priprava l(R)-2-(5-kloro-2-tienil)-l-metil-l-ftalimidoetana
V raztopino l(S)-2-(5-kloro-2-tienil)-l-hidroksi- 1-metiletana (8,8 g), trifenilfosfina (13,1 g) in ftalimida /7,35 g) v tetrahidrofuranu (80 ml) po kapljicah dodamo dietil azodikarboksilat (7,9 ml). Raztopino mešamo približno 18 ur in topilo odstranimo v vakuumu. Ostanek očistimo z bliskovno kromatografijo z eluiranjem s heksani (20%) v metilen kloridu, da dobimo želeni produkt.
Stopnja 3: Priprava l(R)-2-(5-kloro-2-tienil)-l-metiletilamina l(R)-2-(5-kloro-2-tienil)-l-metil-1-ftalimidoetan (13 g) raztopimo v etanolu (75 ml), dodamo hidrazin hidrat (2,5 ml) in zmes mešamo ob refluksu približno 1 uro. Zmes ohladimo na sobno temperaturo, trdno snov odstranimo s filtracijo in filtrat koncentriramo v vakuumu. Ostanek raztopimo v etil acetatu in to raztopino zmešamo s 5N vodno klorovodikovo kislino. Plasti ločimo in vodni plasti naravnamo pH >10 z 10% raztopino natrijevega hidroksida in jo nato ekstrahiramo z etil acetatom. Organsko raztopino speremo s slanico, posušimo nad magnezijevim sulfatom, filtriramo in koncentriramo v vakuumu, da dobimo želeni produkt, [a]o = -22,96° (c = 11,5, metanol).
PRIMER 51
Priprava 1 (R)-2-(2-tien il)-1 -metiletilamina
Stopnja 1: Priprava l(S)-2-(2-tienil)-l-hidroksi-l-metiletana
Z uporabo v bistvu postopka iz Primera 50, stopnja 1, pripravimo želeni produkt iz tiofena.
Stopnja 2: Priprava l(R)-2-(2-tienil)-l-metil-l-ftalimidoetana
Z uporabo v bistvu postopka iz Primera 50, stopnja 2, pripravimo želeni produkt iz 1 (S)-2-(2-ti enil)-1 -hidroksi-1 -metiletana.
Stopnja 3: Priprava l(R)-2-(2-tienil)-l-metiletilamina
Z uporabo v bistvu postopka iz Primera 50, stopnja 3, pripravimo želeni produkt [a]D= -15,6° (c = 1, metanol) iz l(R)-2-(2-tienil)-l-metil-1-ftalimidoetana.
PRIMER 52
Priprava 1 (S )-2-(5-kloro-2-tienil)-1 -metiletilamina
Stopnja 1: Priprava l(S)-2-(5-kloro-2-tienil)-l-hidroksi-1 -metiletana
V mešano raztopino l(S)-2-(5-kloro-2-tienil)-l-hidroksi-1-metiletana (5,7 g) v tetrahidrofuranu (100 ml) dodamo trifenilfosfin (5,34 g) in benzojsko kislino (2,49 g). Po kapljicah dodamo dietil azodikarboksilat (3,22 ml) in zmes mešamo pri sobni temperaturi približno 18 ur. Topilo odstranimo v vakuumu. Ostanek očistimo z bliskovno kromatografijo z eluiranjem s heksani (30%) v metilen kloridu, da dobimo (R)-3-(5-kloro-2-tienil)-2-propil benzoat. Ester (3,91 g) raztopimo v dioksanu (50 ml) in dodamo 20% vodni natrijev hidroksid (15 ml). Zmes segrevamo pri 55°C 3 ure in koncentriramo v vakuumu. Ostanek prevzamemo v etil acetatu (200 ml) in organsko plast speremo s slanico, posušimo nad magnezijevim sulfatom, filtriramo in koncentriramo v vakuumu, da dobimo želeni produkt.
Stopnja 2: Priprava l(S)-2-(5-kloro-2-tienil)-l-metiletilamina
Z uporabo v bistvu postopka iz Primera 50, stopnji 2 in 3, pripravimo želeni produkt [a]D = +21,71° (c = 1,1, metanol) iz l(S)-2-(5-kloro-2-tienil)-1-hidroksi-1-metiletana.
Z uporabo v bistvu postopkov iz Primerov 50, 5 lin 52 pripravimo naslednje spojine iz navedenih izhodnih materialov.
PRIMER 53 (R)-2-(benzotiofen-2-il)- 1-metiletilamin
PRIMER 54 (S)-2-(2-tienil)- 1-metiletilamin, ao = 15,5° (c = 1, metanol)
PRIMER 55 (R)-2-(3-bromo-2-tienil)- 1-metiletilamin
PRIMER 56 (R)-2-[5-(2-piridil-2-tienil)- 1-metiletilamin
PRIMER 57 (R)-2-[5-(2-tienil)-2-tienil)- 1-metiletilamin
PRIMER 58 (R)-2-(5-feni ϊ-2-tienil)- 1-metileti lamin
PRIMER 59
I (R)-2-(5-metoksi-2-tienil)- 1-metiletilamin
PRIMER 60 (R)-2-(5-metil-2-tienil)-1 -metiletilamin
PRIMER 61 (R)-2-(5-bromo-2-tienil)-1 -metiletilamin
PRIMER 62 (R)-2-(5-jodo-2-tienil)- 1-metiletilamin
PRIMER 63 (R)-2-(5-metiltio-2-tienil)- 1-metiletilamin
PRIMER 64 (R)-2-(5-metilsulfonil-2-tienil)- 1-metiletilamin
PRIMER 65 (R)-2-(5-etil-2-tienil)- 1-metiletilamin
PRIMER 66 (R)-2-(5-n-heptil-2-tieni 1)-1 -metiletilamin
PRIMER 67 l(R)-2-(3-metil-2-tienil)-l-metiletilamin
PRIMER 68 (R)-2-(4-metil-2-tienil)-1 -metiletilamin
PRIMER 69 l(R)-2-(3-kloro-2-tienil)-l-metiletilamin, [a]o = -6,1° (c =1, metanol)
PRIMER 70 (R)-2-(4-kloro-2-tienil)-1 -metiletilamin
PRIMER 71 l(R)-2-(3-kloro-5-fenil-2-tienil)-l-metiletilamin
PRIMER 72 (R)-2-(5-bromo-2-kloro-2-tienil)-1-metiletilamin
PRIMER 73 (R)-2-(4-metil-5-kloro-2-tienil)-1-metiletilamin
PRIMER 74 (R)-2-(2,5-dikloro-3-tienil)- 1-metiletilamin
PRIMER 75
Zmes 13,88 g (29,7 mmol) produkta iz Primera 37 in 4,27 g (41 mmol) formamidin acetata v 200 ml n-BuOAc segrevamo ob refluksu 1 uro. V tej točki je reakcija končana, kot je določljivo s HPLC. Reakcijsko zmes po ohladitvi speremo s 5 mas.% NaHCO3 in slanico, posušimo nad Na2SO4 in filtriramo. Filtrat obdelamo s 13,8 g (59,4 mmol) (lR)-(-)10-kafrasulfonske kisline, da ločimo lepljivo trdno snov. Brozgo segrejemo do refluksa, da naredimo oborino bolj granulamo. Po ohlajenju trdno snov zberemo, speremo z EtOAc in posušimo v vakuumu, da dobimo 10,41 g di[(lR)-(-)kafrasulfonska kislina) soli [lS-[la,2b,3b,4a,(S*)]]-4-[7-[[2-(3-kloro-2-tienil)-le til etil ] amino]-3 H-imidazo [4,5-b ]piridin-3 -il]-N-etil2,3 dihidroksiciklopentankarboksamida kot sivo bel prašek. Produkt lahko prekristaliziramo (CH3CN) z visokim dobitkom in izboljšano čistočo, če je želeno.
Naslednje analitične podatke smo dobili na reprezentativnem vzorcu di[(lR)-(-)kafrasulfonska kislina) soli [lS-[la,2b,3b,4a,(S*)]]-4-[7-[[2-(3-kloro-2-tienil)-letiletil]amino]-3H-imidazo[4,5-b]piridin-3-il]-N-etil-2,3dihidroksiciklopentankarboksamida.
Diferencialni vrstični kalorimeter: tal.: 188°C
Elementna analiza; izrač.: C, 53,51; H, 6,42; N, 7,43; Cl, 3,76; S, 10,20;
ugotov.: C, 53,41; H, 6,47; N, 7,34; Cl, 4,03; S, 10,07.
PRIMER 76
V 3-grlno 5 1-bučko z okroglim dnom, opremljeno z vrhnjim mešalom, temperaturno sondo s pisalnikom na diagramski papir in kondenzorjem (ohlajeno s siltermom XLT, pri temperaturi 2,6°C), damo dimetil acetondikarboksilat (696,6 g, 4 mol), trimetilortoformiat (424,5 g, 4 mol) in acetanhidrid (816,72 g, 8 mol) pod tokom dušika. Dobljeno homogeno raztopino jantarjeve barve močno mešamo (400 obr/min) in segrevamo ob refluksu pri temperaturi 115°C 40 minut, pri čemer uporabimo ogrevalni plašč. Blagi refluks vzdržujemo še nadaljnjo uro z naravnavanjem segrevanja (vrelišče zmesi postopno pade do 95 C, ko poteka reakcija ). Dobljeno oranžno homogeno zmes nato destiliramo pri maksimalni temperaturi 115°C v o
vakuumu (2,7x10 Pa) z uporabo Claisenove glave. Zberemo približno 1000 ml destilata (vsebuje AcOH in AcOMe). Temno oranžen ostanek ohladimo z ledeno kopeljo pri temperaturi 6°C in po kaljicah dodamo amonijev hidroksid (1 1, 8 mol), da kontroliramo eksotermno reakcijo do temperature, manjše od 25°C, celotni čas = 1,5 ure. Rumeno suspenzijo nakisamo s HCI (pH 2,0) (750 ml, 9 mol) in dobljeno svetlo rjavo trdno snov filtriramo, speremo z 1 1 MeOH in posušimo s črpanjem do konstantne mase. Tako dobimo prvi dobitek 4,6-dihidroksi nikotinata (351 g, 51%) s 97% čistočo. Drugi dobitek metil 4,6-dihidroksi nikotinata (35 g) lahko dobimo z razpolovitvijo volumna metanolnega filtrata.
Mas. spek.: 169 (M+, 97%) 137 (100%).
Produkt kromatografsko analiziramo po dveh postopkih;
HPLC metoda A: uporaba kolone tip; Alltec Asobosphere-SCX, 5 μπι, 250 x 4,6 mm; mobilna faza A: 50 mm NaH2PO4, pH=3,5 s H3PO4, B: CH3CN, A:B=95:5; hitrost pretoka 1,0 ml/minuto; detekcija, UV-absorbanca pri 210 nm; retencijski čas 3,9 min. Za čistočo produkta ugotovimo, daje 97,8%.
HPLC metoda B: uporaba kolone tip: Sulpeco Sulpecosil-SAX, 5 μιη, 250 x 4,6 mm; mobilna faza A: 200 mm KH2PO4 z 0,1% TEA, pH=6,0 s H3PO4, B: CH3CN,
A.B=85:15; hitrost pretoka 1,0 ml/minuto; detekcija, UV-absorbanca pri 210 nm; retencijski čas 4,9 minut.
PRIMER 77
V 3-grlno 2 1-bučko, ki jo opremimo s temperaturno sondo s pisalnikom na diagramski papir, mehaničnim mešalom, Dean-Starkovo napravo in refluksnim kondenzorjem, damo metil 4,6-dihidroksinikotinat (100 g, (97% čistoča), 0,59 mol) in fosforjevo kislino (85%, 300 ml). Suspenzijo segrejemo z ogrevalnim plaščem in dobimo pri temperaturi 120°C burgundsko rdečo raztopino (plašč pri temperaturi 290°C, čas poteka 1 ura). Pri temperaturi 140°C se naenkrat pojavi bela oborina 4,6dihidroksinikotinske kisline (čeprav nastane metanol, ga ne zaznamo v destilatu, kar navaja k tvorbi fosfatnega estra) in od tod dalje se pojavi znatno penjenje. To penjenje se da obvladati z dodatkom površinsko aktivnega sredstva, kot je silikonsko olje 550 (5-6 kapljic). Vodo, vključno tisto, ki izvira iz fosforjeve kisline, nato odstranimo (približno 60 ml), npr. dehidracija fosforjeve kisline, dokler notranja temperatura ne doseže 210°C± 5°C (plašč pri temperaturi 290°C, celoten čas poteka 2,5 ure). Brez dehidracije fosforjeve kisline ne pride do karboksilacije. Po mešanju 4-5 ur pri tej temperaturi potrdimo izginotje 4,6-dihidroksinikotinske kisline in metil 4,6dihidroksinikotinata s HPLC. Reakcijsko zmes nato pustimo, da se ohladi na temperaturo, manjšo od 100 °C, in takrat dodamo ocetno kislino (300 ml) in vzdržujemo temperaturo pri 90 °C. K tej zmesi dodajamo dušikovo kislino (25 ml) s konstantno hitrostjo (5-6 ml/min), dokler s HPLC ne zaznamo, da 2,4dihidroksipiridin ni več navzoč. Nato dodamo v reakcijsko zmes vodo (300 1) in segrevanje prekinemo. Temno rjava trdna snov se prične pojavljati pri temperaturi manjši od 80 °C in pustimo, da se obori med mešanjem v 2-3 urah. S filtracijo skozi sintrani stekleni lijak (srednja poroznost) dobimo temno rjavo trdno snov, ki jo nato speremo s 250 ml izopropil alkohola. Dobljeni kolač sušimo na zraku 1 uro, nato pa ga damo v sušilno peč pod vakuum (6,7xl04 Pa z odzračevanjem) pri 50 °C za 2 dni. 2,4dihidroksi-3-nitropiridin (60 g) dobimo s 60% dobitkom.
Diferencialni vrstični kalorimeter: tal.: 183,85°C
Elementna analiza za C5H4N2O4; izrač.: C, 38,47; H, 2,58; N, 17,95;
ugotov.: C, 38,42; H, 2,62; N, 17,69;
IR, 3194,9 (OH), 1689,2 (C=O), 1616,5 (C=C; mas.spek. (M+H), 157.
Produkt kromatografsko analiziramo po dveh postopkih:
HPLC metoda A: uporaba kolone tip: Alltec Asobosphere-SCX, 5 μτη, 250 x 4,6 mm; mobilna faza A: 50 mm NaH2PO4, pH=3,5 s H3PO4, B: CH3CN, A:B=95:5; hitrost pretoka 1,0 ml/minuto; detekcija, UV-absorbanca pri 210 nm; retencijski čas 4,2 min. Za čistočo produkta ugotovimo, daje 99,92%.
HPLC metoda B: uporaba kolone tip: Sulpeco Sulpecosil-SAX, 5 μιη, 250 x 4,6 mm; mobilna faza A: 200 mm KH2PO4 z 0,1% TEA, pH=6,0 s H3PO4 z 0,1% TEA, pH=6,0 s H3PO4, B: CH3CN, A:B=85:15; hitrost pretoka 1,0 ml/minuto; detekcija, UVabsorbanca pri 210 nm; retencijski čas 10 minut.
PRIMER 78
V 3-grlno 22 1-bučko, opremljeno s temperaturno sondo s pisalnikom na diagramski papir, mehaničnim mešalom, Dean-Starkovo aparaturo in refluksnim kondenzorjem, damo 4,6-dihidroksi nikotinsko kislino (88%, 2,0 kg, 12,81 mol), fosforjevo kislino (85%, 6 1, 103,15 mol). Izhodne pline iz kondenzorja speremo z uvajanjem po mehurčkih v 50% vodni NaOH. Suspenzijo segrevamo, dokler ne odstranimo zadostne količine vode (približno 1,2 1), tj. dehidracija fosforjeve kisline. Brez dehidracije fosforjeve kisline ne pride do karboksilacije. Da dosežemo notranjo temperaturo 210°C±5°C, namestimo plašč s temperaturo 290°C, čas poteka je 3,5 ure. Po mešanju 4-5 ur pri tej temperaturi potrdimo izginotje izhodnega materiala s HPLC. Reakcijsko zmes nato pustimo, da se ohladi na temperaturo, manjšo od 100°C in takrat dodamo ocetno kislino (6 1, 104,81 mol) in temperaturo vzdržujemo pri 90uC. V to zmes dodajamo dušikovo kislino (485 ml, 12,11 mol) s konstantno hitrostjo (5-6 ml/min), dokler s HPLC ne zaznamo več 4,6-dihidroksi nikotinske kisline. Nato dodamo vodo (6 1, 333,3 mol) v reakcijsko zmes in segrevanje prekinemo. Rumena trdna snov se prične pojavljati pri temperaturi, manjši od 80°C, in pustimo, da se obarja med mešanjem preko noči. S filtracijo skozi sintrani stekleni lijak (groba poroznost) dobimo rumeno trdno snov, ki jo nato speremo z 2,5 1 izopropil alkohola. Dobljeni kolač sušimo na zraku 48 ur, nato pa ga damo v sušilno peč pod vakuum (6,7x104 Pa z odzračevanjem) pri 50°C za 3 dni. 2,4-dihidroksi-3-nitropiridin (1,050 kg) dobimo s 60% dobitkom.
Pozor! Ta material kaže precejšnjo eksotermno reakcijo na začetku taljenja pri 262,62°C z DSC, zato svetujemo, da se ta substanca ne segreje več kot za 100°C od njenega tališča.
Diferencialni vrstični kalorimeter: tal.: 183,85°C
Elementna analiza za C5H4N2O4; izrač.: C, 38,47; H, 2,58; N, 17,95;
ugotov.: C, 38,42; H, 2,62; N, 17,69;
IR, 3194,9 (OH), 1689,2 (C=O), 1616,5 (C=C); mas.spek. 157 (M=H, 100%).
Produkt kromatografsko analiziramo po dveh postopkih:
HPLC metoda A: uporaba kolone tip: Alltec Asobosphere-SCX, 5 μηι, 250 x 4,6 mm; mobilna faza A: 50 mm NaH2PO4, pH=3,5 s H3PO4, B: CH3CN, A:B=95:5; hitrost pretoka 1,0 ml/minuto; detekcija, UV-absorbanca pri 210 nm; retencijski čas 4,2 minute. Za čistočo produkta ugotovimo, daje 99,92%.
HPLC metoda B: uporaba kolone tip: Sulpeco Sulpecosil-SAX, 5 μιη, 250 x 4,6 mm; mobilna faza A: 200 mm KH2PO4 z 0,1% TEA, pH=6,0 s H3PO4, B: CH3CN, B: CH3CN, A:B=85:15; hitrost pretoka 1,0 ml/minuto; detekcija, UV-absorbanca pri 210 nm; retencijski čas 10 minut.
PRIMER 79
2,4-dihidroksi-3-nitropiridin (590 g; 3,78 mol) damo v 3-grlo 12 l-bučko, opremljeno s temperaturno sondo s pisalnikom na diagramski papir, dodatnim lijakom, Claisenovo glavo, kondenzorjem in mehanskim mešalom. Izhodne pline iz kondenzorja speremo z uvajanjem po mehurčkih v 50% vodni NaOH. Trdno snov pričnemo mešati. Dodamo POCI3 (1058 ml) in dobljeno poltrdno snov segrejemo na 45°C, da dobimo mešano suspenzijo. Le-tej v 1 uri dodamo DIPEA (988 ml). To eksotermno reakcijo nadzorujemo s hitrostjo dodajanja diizopropiletilamina (DIPEA). Po končanem dodajanju reakcijsko zmes segrejemo na 100°C ±5°C. Konverzija 2,4-dihidroksi-3nitropiridina preko intermediatne monokloro spojine je končana po 4 urah (HPLC; postopek C). Reakcijsko zmes nato ohladimo na 20°C in pogasimo v ledu-vodi s temeljitim mešanjem. Obori se svetlo rjava trdna snov, led pustimo, da se stali, in dobljeno zmes filtriramo skozi sintrani stekleni lijak. Produkt sušimo na zraku preko noči, nato ga damo v vakuumsko peč in posušimo do konstantne mase (9,8xl04 Pa, 20°C). 2,4-dikloro-3-nitropridin dobimo kot sivobelo trdno snov (699 g, 96% dobitek).
Če barva ali čistoča produkta, ki ga dobimo z zgornjim postopkom, ni zadovoljiva, leto lahko prekristaliziramo takole: trdno snov damo v bučko, opremljeno z mehanskim mešalom in Dean-Starkovo aparaturo. Nato dodamo heptan (5 ml/g) in zmes segrevamo ob refluksu. Kakršnokoli preostalo vodo odstranimo z azeotropno destilacijo. Raztopino filtriramo skozi celite in filtrat pustimo, da se ohladi ob mešanju, nato pa svetlo rjavo trdno snov zberemo s filtracijo in posušimo na zraku do konstantne mase.
Elementna analiza za C5H2N2O2CI2; izrač.: C, 31,26; H, 1,05; N, 14,59; Cl 36,44; ugotov.: C, 31,31; H, 1,26; N, 14,41;
Mas.spek. 192 (M+, 90%).
Produkt kromatografsko analiziramo po dveh postopkih:
6Ί
HPLC metodo A izvedemo, kot je opisano v primeru 76, za čistočo produkta pa ugotovimo, daje 99,33%.
HPLC metoda C: uporaba kolone tip: MicrosorbMV-C18, 5 gm, 250 x 4,6 mm; mobilna faza A: H2O z 0,1% AcOH, B: CH3CN, A:B=70:30; hitrost pretoka 1,0 ml/minuto; detekcija, UV-absorbanca pri 220 nm; retencijski čas 5,3 minute.
PRIMER 80
2.4- dihidroksinitropiridin (85 ml, 0,914 mol) damo v 1 1 bučko, nato pa dodamo POCI3 ob mešanju in DMA v 30 minutah. Eksotermna reakcija poteka do temperature 56°C. Potem ko je eksotermna reakcija končana, reakcijsko zmes segrevamo pri 90°C 1 uro, nato pa pri 105-115°C 4 ure. Po 5 urah zmes pogasimo na ledu z mešanjem in filtriramo. Umazano-sivo trdno snov speremo dvakrat s 100 ml hladne vode, nato pa jo sušimo na filtru na zraku preko noči. Dobitek sive trdne snovi je 57 g. Trdno snov prekristaliziramo iz 500 ml heptana, obdelamo z 2 g oglja in vroče filtriramo skozi celite. Volumen filtrata zmanjšamo na 75 ml in filtriramo, da dobimo trdno snov, ki jo speremo s heptanom in posušimo na filtru. Dobimo 47 g produkta. Volumen filtrata zmanjšamo in trdno snov, ki se obori, filtriramo, da dobimo dodatnih 2,8 g produkta (2 dobitka 85%).
PRIMER 81
2.4- dihidroksi-3-nitropiridin (23,7 g, 0,152 ml) damo v 500 ml-bučko, nato pa dodamo POCI3 (42,5 ml, 0,457 mol) ob mešanju. DIPEA (39,7 ml, 0,228 mol) dodamo v 45 minutah, to pa ima za posledico eksotermno reakcijo do 67°C. Ko se eksotermna reakcija konča, zmes segrejemo na 90°C. Potem ko ugotovimo, da je čistoča 98,6%, reakcijsko zmes pogasimo z dodajanjem 250 g ledu/50 ml H2O. Trdno snov filtriramo, speremo 2-krat s 100 ml deionizirane H2O in pustimo, da se suši na filtru 72 ur. Dobitek produkta je 25,1 g (85%) in je svetlo rjave barve.
Spojine, pripravljene iz intermediatov, pripravljenih v skladu s postopki v smislu izuma, so uporabne kot antihipertenzivna sredstva za zdravljenje visokega krvnega tlaka; prav tako povečajo koronami krvni obtok in so zato uporabne pri zdravljenju miokardialne ishemije; delujejo tudi kot kardioprotektivna sredstva, uporabna za preprečevanje ali zmanjševanje poškodbe miokardija po miokardialni ishemiji; delujejo tudi kot antilipolitična sredstva, uporabna za zdravljenje hiperlipidemij in hiperholesterolemije.
Spojine, pripravljene iz intermediatov, pripravljenih v skladu s postopki v smislu izuma, kažejo aktivnost pri standardnih preskusih vezave receptorja Aj/A2 pri določevanju aktivnosti agonistov adenozinskih receptorjev pri sesalcih. Eksemplarični preskusni postopki, ki so uporabni pri določevanju receptorske vezavne afinitete spojin, so opisani spodaj.
A. DOLOČITEV AFINITETE VEZAVE ADENOZINSKEGA RECEPTORJA IN VITRO
Afiniteto vezave receptorja Ai določimo s kompetitivnim preskusom, ki temelji na Ugandskem izpodrinjenju 3H-CHA (cikloheksil adenozin) [Research Biochemicals Inc., Natick, Mass.] iz receptorja, z uporabo membranskega pripravka celotnih podganjih možganov po postopku R. F. Brunsa et al., Mol. Pharmacol., 29:331 (1986). Nespecifično vezavo določimo v prisotnosti 1 mM teofilina.
Afiniteto vezave receptorja A2 določimo s podobno preskusno tehniko, ki temelji na Ugandskem izpodrinjenju 3H-CGS 21680, znanega specifičnega adenozinskega agonista receptorja A2, iz receptorja z uporabo membran podganjega možganskega striatuma. Nespecifično vezavo določimo v prisotnosti 20 μιη 2-kloroadenozina.
Preskuse vodimo v steklenih preskusnih ceveh v dvojniku pri 25 °C. Potem ko damo membrane v cevi, jih vrtinčimo in inkubiramo pri 35°C 60 minut (A! preskus) ali 90 minut (A2 preskus) na rotacijskem stresalniku. Preskusne cevi vrtinčimo polovico trajanja inkubacije in ponovno proti koncu le-te. Preskuse končamo s hitro filtracijo skozi 2,4 cm GF/B filtre z uporabo celičnega zbiralnika Brandel Celi Harvestor. Preskusne cevi speremo trikrat s hladnim 50 mm tris-HCl (pH 7.7 ali 7,4), pri čemer je filtracija končana v 15 sekundah. Vlažne filtrime obroče damo v steklene scintilacijske fiole, napolnjene z 10 ml Aquasol II (New England Nuclear). Fiole pustimo stresati preko noči na rotacijskem stresalniku in jih damo v tekočinski scintilacijski analizator za dvo-minutna štetja. IC50-vrednosti za receptorsko vezavo, t.j, koncentracijo, pri kateri je spojina s formulo I izpodrinila radioaktivno označen standard, dobimo z uporabo računalniškega programa za aproksimacijo krivulje (RS/1, Bolt, Beranek in Newman, Boston, MA).
B. DOLOČITEV VAZORELAKSACIJE V IZOLIRANIH PRAŠIČJIH KORONARNIH ARTERIJAH IN VITRO
Prašičje koronarne arterije, ki jih dobimo iz lokalne klavnice, previdno seciramo in očistimo maščobe, krvi in sprijetega tkiva. Narežemo obročke, široke približno 2-3 mm in jih previdno prenesemo v kopeli za tkiva (10 ml), opremljene z vodnim plaščem in napolnjene s toplim (37°C) kisikiranim (O2/CO2:95%/5%) KrebsHenseleitovim pufrom, in jih namestimo na L-oblikovane kavlje med palicami iz nerjavnega jekla in pretvornikom energije. Sestava Krebsovega pufra je naslednja (mM): NaCl, 118; KC1, 4,7; CaCl2, 2,5; MgSO4, 1,2; KH2PO4, 1,2; NaHCO3, 25,0; in glukoza, 10,0. Obročke uravnotežujemo 90 minut s pogostim menjavanjem pufra pri mirujoči napetosti 5 g. Zato, da zagotovimo razvoj optimalne napetosti, arterijske obročke obdelamo s primerjem, in sicer dvakrat s 36 mM KC1 in enkrat z 10 pm PGS2a, predno jih izpostavimo 3 μΜ PGF2a. Ko izometrična napetost doseže ustaljeno stanje, dodamo v kopeli akumulativne doze adenozinskih agonistov v smislu izuma (običajno 1 mM do 100 μΜ, v polovičnem log ). Napetost, ki jo dosežemo s 3 μΜ PGF2a, smatramo ekvivalentno 100%; vse druge vrednosti so izražene kot odstotek tega maksimuma. IC50 vrednosti za relaksacijo, tj. koncentracijo, pri kateri spojina s formulo I povzroči 50% zmanjšanje napetosti, določimo z uporabo zgoraj navedenega računalniškega programa za linearno aproksimacijo krivulje.
C. DOLOČITVE SREDNJEGA ARTERIJSKEGA KRVNEGA TLAKA (MAP) IN UTRIPA SRCA (HR) PRI NORMOTENZIVNIH ANESTETIZIRANIH IN SPONTANO HIPERTENZIVNIH PODGANAH IN VIVO
1. Anestetizirana podgana
Normotenzivne podgane anestetiziramo z natrijevim pentobarbitalom (50 mg/kg i.p.) in jih damo na segreto kirurško mizo. Kanile vstavimo v femoralno arterijo in prekrijemo z žilami, da omogočimo oživitev arterijskega tlaka in da olajšamo intravenozno dajanje preskusnih spojin. Živali pustimo, da se uravnovešajo 10 minut po kirurškem posegu. Srednji arterijski tlak merimo kontinuirno in ga zapisujemo, utrip srca pa nadzorjujemo z uporabo arterijskega tlačnega pulza za sproženje kardiotahometra. Ko se osnovni parametri ustalijo, jih zapišemo in intravenozno dajemo naraščajoče doze (1, 3, 10, 30, 100, 300 in 1000 pg/kg) spojine s formulo I, ki jo je treba preskusiti. Maksimalne spremembe kardiovaskularnih parametrov zaznamo po vsaki dozi adenozinskega agonista. Samo eno spojino damo podgani. Zmogljivost spojin, da znižajo utrip srca in srednji arterijski tlak, ugotovimo z določevanjem doze sredstva, potrebne, da zniža utrip srca ali arterijski tlak za 25% (ED25).
2. Spontano hipertenzivna podgana (SHR)
Oralno antihipertenzivno aktivnost spojin s formulo I raziščemo pri zavestnih spontano hipertenzivnih podganah. Podgane anestetiziramo z natrijevim pentabarbatolom (50 mg/kg i.p.). Telemetrični pretvornik implantiramo v podganje abdomne s sredinsko incizijo. Kanile pretvornika vstavimo v abdomensko aorto, da omogočimo direktno meritev arterijskega tlaka pri zavestnih SHR. Pretvornik varno pritrdimo na abdomensko steno. Po okrevanju zaradi kirurškega posega (minimalno 7 dni) položimo SHR na ploščo sprejemnika in aktiviramo pretvomik/oddajnik. Sistolični, diastoliČni in srednji arterijski tlak ter utrip srca zapisujemo 1,5 ure v prostih (nebrzdanih) zavestnih podganah, da zagotovimo stabilno osnovno linijo.
Vsaka podgana nato prejme enojno dozo spojine s formulo I, ki jo je potrebno preskusiti, ali nosilec, spremembe arterijskega tlaka in utripa srca pa nadzorjujemo 20 ur in jih zapisujemo.
V tabeli II so prikazani rezultati ugotovitev biološke aktivnosti za eksemplarične spojine in za spojine iz Primera 6, stopnja 1, v obsegu spojin s formulo I.
Tabela II
Prim št.
vezavna aktivnost adenozinskega receptorja ΙΩ50 (nM) vazorelaksacija v krvni tlak/utrip srca prašičji koronarni arteriji
IC50(uM) anestetizirana podgana SHR'
Al_A^_ 1.66 55 MAP/ED25 iua/ka) HR/ED25 (liq/kq) doza (mq/kq) MAP/% HR/%
4 0.73 13 19 5 28 (D) 20 (D)
5 4.26 91 0.068 - - - - -
6 2.69 12.88 0.021 - - 1 18 (D) 7 (I)
6(1) >1000 >1000 19.1 - - - - -
7 3.5 28 4 6 18 5 45 (D) 22 (D)
6 5 138 - 10 23 - - -
9 4 1000 11.9 5 4 - - -
10 3.8 >1000 - - • - - -
11 7.4 >1000 - - - - -
12 23 224 0.5 4 17 - -
13 41 191 024 3 >10 - -
14 79.4 >1000 - - - -
15 4.07 1000 2.45 1.5 1.4 -
16 1.7 >1000 - - - -
17 67.6 5248 18.77 - - -
18 166 52 0.46 2 >10 -
19 36 1000 0.75 - - - -
20 3.98 158 - - - - -
21 0.09 14.8 - - - - -
2.69 29.5
0.1
Tabela II (nadaljevanje)
23 0.32 891 4.4 6 7 - - -
24 >1000 >1000 - 6 >10 5 17 (D) 6(l)
25 1258.3 355 0.64 - - - - -
26 87.1 63.1 0.082 4 >30 2.5 41 (D) 3(l)
27 5.01 29.5 0.043 - - 1 27 (D) KD
28 417 >1000 - - - - - -
29 35.48>1000 22 16 31 5 18 (D) 12 (D)
30 562 >1000 12.1 6 >10 - - -
31 0.03 8.9 - - - - - -
32 0.049 45 - - - - • -
34 1.6 23 0.072 - - - - -
35 1087 6351 3.3 - - - - •
36 8.8 43.4 0.493 - - - - -
37 16.2 110 0.45 - - - - -
38 5.7 55.5 0.47 - - - - -
39 3.98 46.8 - - - - - -
40 9.3 68.8 283 - - - - -
41 14.2 158 - - - - - -
42 >1000 >10000 2.44 - - - - -
43 8428 >10000 7.83 - - - - -
44 55 331 0.316 - - - - -
45 6351 >10000 4.1 - - - - -
46 13.5 81 3.52 - - - - -
47 23 2818 5.7 - - - - -
48 8.35 1445 - - - - - -
49 69 2884 9.81
D pomeni zmanjšanje; I pomeni povečanje
Kadar je prekinjen dotok krvi v srce za krajše časovne periode (2 do 5 minut), postane srce po obnovitvi krvnega dotoka (reperfuziji) zaščiteno pred razvojem poškodbe, ko je prekinjen dotok krvi za daljša časovna obdobja (npr. 30 minut).
Spojine s formulo I kažejo aktivnost pri preskusih, uporabljenih za določitev sposobnosti spojin, da posnemajo kardioprotektivno aktivnost miokardialnega predkondicioniranja. Eksemplarični poskusni postopki, ki so uporabni pri določevanju kardioprotektivne aktivnosti spojin s formulo I, so opisani spodaj.
DOLOČITEV KARDIOPROTEKTIVNE AKTIVNOSTI PRI PODGANI
1. Splošni kirurški pripravek
Odrasle podgane Sprague-Dawley anestetiziramo z inaktinom (100 mg/kg i.p.). Traheje intubiramo in zagotovimo ventilacijo z nadtlakom z respiratorjem za male živali. Za dajanje spojin v smislu izuma, ki jih je treba preizkusiti oz. za meritve krvnega tlaka, damo katetre v femoralno veno in arterijo. Na levi strani prsnega koša naredimo incizijo čez prsne mišice in jih potegnemo nazaj, da izpostavimo četrti medrebmi prostor. Votlino prsnega koša odpremo in izpostavimo srce. Prolinsko suturo dolžine 4-0 naredimo skozi ventrikulamo steno blizu leve glavne koronarne arterije in jo uporabimo, da prekinemo krvni pretok skozi koronarno arterijo z fc.
zategnjenjem zanke. Pulzimo Dopplerjevo pretočno sondo (naprava, ki meri krvni pretok) damo na površje srca, da potrdimo, da je koronama arterija pravilno identificirana. Kateter namestimo tudi v levi prekat, da nadzorjujemo levo ventrikulamo delovanje med eksperimentom.
2. Predkondicioniranje in preskusni postopki
Za predkondicioniranje srca koronarno arterijo okludiramo (prekinemo pretok) za dvominutno periodo. Zanko nato sprostimo, da obnovimo pretok (reperfuzija) za triminutno periodo. Ta postopek okluzije/reperfuzije ponovimo dvakrat. Pet minut po zaključku končnega predkondicionimega dogodka arterije reokludiramo 30 minut, nato pa reperfundiramo tri ure. Kadar spojino s formulo I preskušamo, namesto da izvedemo okluzijo/reperfuzijo, spojino infundiramo za 30 minut pred 30-minutno periodo okluzije. Na koncu 3-ume reperfuzije arterijo reokludiramo in damo v levi ventrikularni kateter 1 ml barve patent blue ter srce zaustavimo z dajanjem i.v. kalijevega klorida. Ta postopek omogoči perfuzijo barve v normalnem področju srca, medtem ko se njegov del, kjer smo povzročili ishemijo, ne navzame barve (to je področje rizika, rizično področje). Srce hitro odstranimo za analizo velikosti infarkta. Velikost infarkta določimo z rezanjem srca od apeksa do osnove v 4-5 režnjev debeline 1-2 mm. Režnje inkubiramo v raztopini 1% trifeniltetrazolija 15 minut. Ta barva reagira s tkivom, sposobnim za življenje, in povzroči, da se pri le-tem razvije opečnato rdeča barva. Tkivo, prizadeto zaradi infarkta, ne reagira z barvo in je po videzu bledo bele barve. Tkivne režnje damo v video slikovni analizni sistem in velikost infarkta določimo s planimetrijo. Ugotovimo učinek spojine v smislu izuma, preskušene na velikosti miokardialnega infarkta, in ga uporabimo, da kvantitativno določimo obseg kardioprotektivne aktivnosti. Rezultati so navedeni kot odstotki rizičnega področja, prizadetega zaradi infarkta.
Rezultati preskušanja eksemplaričnih spojin s formulo I po zgornjih postopkih so navedeni v spodnji tabeli III.
Tabela III
Skupina živali % rizičnega področja, prizadetega zaradi infarkta kontrola1 63±5 predkondicionirana 15±8 z nizko dozo spojine3 23±9 z visoko dozo spojine4 18±5 ‘živali, ki niso predkondicionirane ali obdelane s spojino 2živali, predkondicionirane s postopkom okluzije/reperfuzije 3živali, ki so prejele bolus 1 gg/kg i.v., in nato infuzijo 0,1 μg/kg/minuto i.v.
spojine iz Primera 39 za 30 minut pred 30-minutno okluzijsko periodo 4živali, ki so prejele bolus 10 μg/kg i.v. in nato infuzijo 1 μg/kg/minuto i.v.
spojine iz Primera 39 za od 30 minut pred 30-minutno okluzijsko periodo do 2 uri po iniciaciji reperfuzije
Spojine s formulo I kažejo aktivnost v preskusih, uporabljenih za določitev sposobnosti spojin za inhibiranje lipolize. Eksemplarične poskusne postopke, ki jih uporabimo pri določevanju antilipolitične aktivnosti spojin s formulo I, so opisane spodaj.
DOLOČITEV ANTILIPOLITIČNE AKTIVNOSTI V PODGANJIH ADIPOCITIH
L Izolacija adipocitov iz epididimalnih maščobnih blazinic
Adipozno tkivo odstranimo iz anestetiziranih podgan in dvakrat splaknemo v inkubacijskem mediju (2,09 g natrijevega bikarbonata in 0,04 g EDTA, dinatrijeva sol v 1 1 Krebsovega pufra). Vsaka podgana (300-350 g) dobi približno 4 ml adipoznega tkiva. Adipozno tkivo (35 ml) razrežemo v majhne koščke s škarjami in speremo z inkubacijskim medijem (50 ml). Zmes zlijemo v valj 50 ml-injekcije, na katero je pritrjen s prižemo kratek košček cevi namesto igle. Pustimo, da vodna faza odteče. Skozi injekcijo pasiramo drugo izpiranje z inkubacijskim medijem. Tkivo dodamo v 50ml kolagenazne raztopine (kolagenaza (90 mg), goveji serumski albumin (BSA) (500 mg) in 0,1 M raztopino kalcijevega klorida (1 ml) v inkubacijskem mediju (50 ml)) v 1 1-steklenico. Zmes stresamo v okolju pri 37 °C približno 60 minut v atmosferi 85% kisika/5% CO2, da povzročimo digestijo tkiva. Dispergirane celice zlijemo skozi 2 plasti koprivnega platna v 100 ml čašo iz umetne snovi. Nedigerirane kepe v platnu Še enkrat splaknemo z inkubacijskim medijem (20 ml). Celice v čaši centrifugiramo v dveh ceveh iz umetne snovi 30 sekund pri sobni temperaturi in pri 300 obr/min. Vodno fazo aspiriramo izpod rahlo zložene plasti plavajočih maščobnih celic in jo zavržemo. Adipocite previdno zlijemo v 250 ml-čašo iz umetne snovi, ki vsebuje 100 ml raztopine za splakovanje (1 g BSA/100 ml inkubacijskega medija). Po blagem mešanju ponovimo stopnjo centrifugiranja. Sledi drugo izpiranje s splakovalno raztopino. Celice zberemo in njihov volumen ocenimo z merilnim valjem. Adipocite razredčimo na dvakratne volumne njihovega preskusnega pufra (inkubacijski medij (120 ml), BSA (1,2 g), piruvična kislina (13 mg)).
2. Lipolizni preskus in vitro
Preskus izvedemo v 20 ml-scintilacijskih fiolah iz umetne snovi, celotni preskusni volumen pa je 4,2 ml. Preskusni pufer (2,5 ml), razredčene adipocite (1,5 ml) in raztopino spojine, ki jo je treba preskusiti (12,3 μΐ) adenozinski agonist (12,3 μΐ; spreminjajoče koncentracije) inkubiramo v okoliškem stresalniku 15 minut in nato začnemo reakcijo z raztopino norepinefrina (41,2 μΐ) (10 nM v raztopini nosilca, ki vsebuje vodo (100 ml), BSA (4 mg) in 0,1 M EDTA (20 μΐ) in adenozin deaminazo (1 μg/ml, 41,2 μΐ). Po 60 minutah v stresalniku reakcijo zaključimo s postavitvijo fiole na led. Vsebino vsake fiole prenesemo v stekleno cev 12x75 mm in centrifugiramo pri 8-10°C s 3600 obr/min 20 minut. Trdo lipidno plast odstranimo z aspiracijo, vodno pa preskusimo na glicerol (400 μΐ vzorec). Pozitivno kontrolo naredimo v odsotnosti kakršnegakoli adenozinskega agonista, pri čemer spojine, ki jih je treba preskusiti, nadomestimo z vodo.
Rezultati preskusnih spojin s formulo 1 so navedeni v tabeli I spodaj, in sicer kot odstotek inhibicije proizvajanja glicerola za 1 pm in/ali 0,1 pm preskušene spojine proti pozitivni kontroli in kot EC50 vrednosti, tj. koncentracija preskusne spojine, potrebna, da povzroči 50% inhibicijo proizvajanja glicerola. Za namene primerjave so navedeni tudi rezultati za literatume spojine N-ciklopentiladenozin (CPA), Netilkarboksamidoadenozin (NECA), R-fenilizopropiladenozin (R-PIA) in 2-[[2-[4-[(2-karboksietil)fenil]etil]amino]-N-etilkarboksamidoadenozin (CGS21680).
TABELA IV
Spojina % inhibicije
Primer št. 1 pM 0,1 pM EC50
6 0,76 nM
26 96 89 nM
31 0,26 pM
39 5,4 nM
41 88
46 4 nM
47 94 0,63 nM
48 88 1,86 nM
49 85 18,6 nM
CPA 100 97 0,31 nM
NECA 2,5 nM
R-PIA 1 nM
CGS21680 0
Vezave adenozinskih receptorjev Ai in A2 ter vazorelaksacijske aktivnosti
literatume spojine v tabeli IV, kot so določene s postopki, opisanimi zgoraj,
navedene v tabeli V spodaj.
TABELA V
Spojina Vezava adenozinskega receptorja (IC50) Vazorelaksacija ic50
A, (nM) A2 (nM)
CPA 0,72 1584 3,18
NECA 12 17 0,017
R-PIA 2,4 300 0,76
CGS21680 30000 70 0,08
Antilipolitična aktivnost adenozina je posredovana preko aktivacije Aj receptorskega podtipa. Selektivni agonisti A2 receptorskega podtipa, kot npr. CGS 21680, ne kažejo antilipolitične aktivnosti. Medtem ko je možno, da določeni selektivni agonisti Aj nimajo želene antihipertenzivne aktivnosti in agonisti A2 niso učinkovita antilipolitična sredstva, pa so spojine v smislu predloženega izuma, ki so mešani agonisti, enotno prikladne za učinkovito zdravljenje obeh rizičnih faktorjev, opisanih zgoraj, tj. hipertenzije in hiperlipidemije.
Spojine s formulo I lahko normalno dajemo oralno ali parenteralno pri zdravljenju pacientov, ki trpijo zaradi hipertenzije in miokardialne ishemije, ali pacientov, ki potrebujejo kardioprotektivno ali antilipolitiČno terapijo. Kot uporabljamo tukaj, izraz pacienti vključuje ljudi in druge sesalce.
Spojine s formulo I, prednostno v obliki soli, lahko formuliramo za dajanje na katerikoli prikladen način in predloženi izum vključuje v svojem obsegu farmacevtske sestavke, ki vsebujejo vsaj eno spojino s formulo I, prilagojene za uporabo v humani medicini ali veterini. Take sestavke lahko formuliramo na običajen način z uporabo enega ali več farmacevtsko sprejemljivih nosilcev ali ekscipientov. Prikladni nosilci vključujejo razredčila ali polnila, sterilne vodne medije in različna netoksična organska topila. Zato da dobimo farmacevtsko sprejemljive pripravke, sestavke lahko formuliramo v obliki tablet, kapsul, pastil, trdih bonbonov, praškov, vodnih suspenzij ali raztopin, injekcijskih raztopin, eliksirjev, sirupov ipd. in lahko vsebujejo enega ali več sredstev, izbranih iz skupine, ki vključuje sladila, arome, barvila in varovala.
Posamezen nosilec in razmerje adenozinskih agonistov proti nosilcu določimo na osnovi topnosti in kemijskih lastnosti spojin, posebnega načina dajanja in standardne farmacevtske prakse. Pri izdelavi tablet lahko uporabimo ekscipiente, kot so npr. laktoza, natrijev citrat, kalcijev karbonat in dikalcijev fosfat, različne dezintegrante, kot so škrob, alginska kislina in nekateri kompleksni silikati, skupaj z mazivi, kot so magnezijev stearat, natrijev lavril sulfat in smukec. Za kapsulne oblike so najbolj prednostni farmacevtsko sprejemljivi nosilci laktoza in polietilenglikoli z visoko molekulsko maso. Kadar formuliramo vodne suspenzije za oralno uporabo, je nosilec lahko emulgimo ali suspendimo sredstvo. Uporabimo lahko razredčila, kot so etanol, propilen glikol, glicerol in kloroform in njihove kombinacije kot tudi druge materiale.
Za parenteralno dajanje lahko uporabimo raztopine ali suspenzije teh spojin v sezamovem ali arašidovem olju ali vodne propilen glikolne raztopine kot tudi sterilne vodne raztopine topnih farmacevtsko sprejemljivih soli, opisanih tukaj. Raztopine soli teh spojin so posebno prikladne za dajanje z intramuskulamo in subkutano injekcijo. Vodne raztopine, vključno tiste iz soli, raztopljenih v čisti destilirani vodi, so prikladne za dajanje z intravenozno injekcijo, pod pogojem, da je njihov pH pravilno naravnan in da so prikladno puffane, narejene izotonično z zadosti fiziološke raztopine soli ali glukoze in sterilizirane s segrevanjem ali mikrofiltracijo.
Dozirni režim je tak, ki zagotavlja maksimalni terapevtski odziv, dokler ne pride do izboljšanja, nato pa minimalni učinkoviti nivo, ki dopušča okrevanje. Tako so na splošno doziranja takšna, ki so terapevtsko učinkovita pri zniževanju krvnega tlaka in pri zdravljenju hipertenzije, pri povečevanju koronarnega krvnega pretoka pri zdravljenju miokardialne ishemije, pri proizvajanju kardioprotektivnega učinka, t.j. izboljšanju ishemične poškodbe ali velikosti miokardialnega infarkta po miokardialni ishemiji ali pri proizvajanju antilipolitičnega učinka. Na splošno je oralna doza lahko med približno 0,1 in približno 100 mg/kg (prednostno v območju od 1 do 10 mg/kg) in
i.v. doza približno 0,01 do približno 10 mg/kg (prednostno v območju 0,1 do 5 mg/kg), pri čemer je treba paziti, da pri izbiri ustreznega doziranja na katerikoli specifičen način upoštevamo maso, splošno zdravje, starost pacienta in druge faktorje, ki lahko vplivajo na odziv na zdravilo.
Spojine s formulo I lahko dajemo tako pogosto, kot je potrebno, da dosežemo in vzdržujemo želen terapevtski odziv. Nekateri pacienti se lahko hitro odzovejo na relativno veliko ali majhno dozo in je zanje potrebna, ali sploh ne, majhna vzdrževalna doza. Po drugi strani pa je za nekatere paciente lahko potrebno zadržano doziranje od približno 1 do približno 4-krat/dan, odvisno od fizioloških potreb posameznega pacienta. Navadno zdravilo lahko dajemo oralno približno 1 do približno 4-krat/dan. Pričakujemo, da za mnoge paciente ne bosta potrebni več kot približno 1 do približno 2 dozi/dan.
Pričakujemo tudi, da bi bile spojine s formulo I uporabne za doziranje v obliki injekcij, ki bi jih bilo možno dati v nujnih primerih pacientom, ki trpijo zaradi akutne hipertenzije ali miokardialne ishemije, ali pacientom, ki potrebujejo kardioprotektivno ali antilipolitično terapijo. Tako zdravljenje je lahko po intravenozni infuziji aktivne spojine, količina spojine, ki jo infundiramo v takega pacienta, pa naj bi bila učinkovita, da se doseže in vzdržuje želen terapevtski odziv.

Claims (10)

  1. PATENTNI ZAHTEVKI
    1. Postopek za pripravo 2,4-dihidroksipiridina, označen s tem, da obsega segrevanje spojine s formulo A kjer je R H, alkil ali aralkil, in fosforjeve kisline, pri čemer razmerje fosforjeve kisline proti vodi ni manjše od približno 27 do 1 mas.%.
  2. 2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da razmeije dobimo z odstranitvijo vode.
  3. 3. Postopek po zahtevku 2, označen s tem, da odstranitev izvedemo z destilacijo.
  4. 4. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da fosforjevo kislino in spojino s formulo A segrejemo na približno 210°C.
  5. 5. Postopek za pripravo 2,4-dihidroksi-3-nitropiridina, označen s tem, da obsega reakcijo 2,4-dihidroksipiridina z dušikovo kislino.
  6. 6. Postopek za pripravo 2,4-dihidroksi-3-nitropiridina, označen s tem, da obsega nadaljnjo reakcijo brez izolacije produkta po zahtevku 1 z dušikovo kislino.
  7. 7. Postopek po zahtevku 5, označen s tem, da organsko kislino dodamo pred reakcijo z dušikovo kislino.
  8. 8. Postopek po zahtevku 7, označen s tem, daje organska kislina ocetna.
  9. 9. Postopek po zahtevku 6, označen s tem, da organsko kislino dodamo pred reakcijo dušikovo kislino.
  10. 10. Postopek po zahtevku 9, označen s tem, daje organska kislina ocetna.
SI9620137A 1996-01-02 1996-12-23 Postopek za pripravo 2,4-dihidroksipiridina in 2,4-dihidroksi-3-nitropiridina SI9620137B (sl)

Applications Claiming Priority (2)

Application Number Priority Date Filing Date Title
US949296P 1996-01-02 1996-01-02
PCT/US1996/020768 WO1997024327A1 (en) 1996-01-02 1996-12-23 Process for preparing 2,4-dihydroxypyridine and 2,4-dihydroxy-3-nitropyridine

Publications (2)

Publication Number Publication Date
SI9620137A true SI9620137A (sl) 1999-02-28
SI9620137B SI9620137B (sl) 2006-02-28

Family

ID=21737998

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI9620137A SI9620137B (sl) 1996-01-02 1996-12-23 Postopek za pripravo 2,4-dihidroksipiridina in 2,4-dihidroksi-3-nitropiridina

Country Status (22)

Country Link
US (2) US6307054B1 (sl)
EP (1) EP0909270B1 (sl)
JP (1) JP2000502709A (sl)
KR (1) KR19990076966A (sl)
AP (1) AP772A (sl)
AT (1) ATE219767T1 (sl)
AU (1) AU722894B2 (sl)
BR (1) BR9612341A (sl)
CA (1) CA2241887C (sl)
CZ (1) CZ203998A3 (sl)
DE (1) DE69622051T2 (sl)
DK (1) DK0909270T3 (sl)
EA (1) EA000884B1 (sl)
ES (1) ES2178725T3 (sl)
HK (1) HK1019590A1 (sl)
HU (1) HUP9900969A3 (sl)
IL (1) IL125164A (sl)
OA (1) OA10803A (sl)
PT (1) PT909270E (sl)
SI (1) SI9620137B (sl)
SK (1) SK283625B6 (sl)
WO (1) WO1997024327A1 (sl)

Families Citing this family (18)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
AU2187100A (en) 1998-12-31 2000-07-24 Aventis Pharmaceuticals Products Inc. Process for preparing n6-substituted deaza-adenosine derivatives
US7018365B2 (en) 1999-05-21 2006-03-28 Micro Therapeutics, Inc. Threaded syringe with quick stop
US6784165B1 (en) * 1999-11-23 2004-08-31 Aderis Pharmaceuticals, Inc. Treatment of heart rhythm disturbances with N6-substituted-5′-(N-substituted) carboxamidoadenosines
US7291603B2 (en) * 2002-07-24 2007-11-06 Ptc Therapeutics, Inc. Nucleoside compounds and their use for treating cancer and diseases associated with somatic mutations
US20050009776A1 (en) * 2003-04-24 2005-01-13 Aderis Pharmaceuticals, Inc. Method of treating atrial fibrillation or atrial flutter
WO2005025545A2 (en) * 2003-09-17 2005-03-24 Aderis Pharmaceuticals, Inc. Pharmaceutical formulation for controlled release of selodenoson
GT200500281A (es) * 2004-10-22 2006-04-24 Novartis Ag Compuestos organicos.
GB0500785D0 (en) * 2005-01-14 2005-02-23 Novartis Ag Organic compounds
GB0607944D0 (en) * 2006-04-21 2006-05-31 Novartis Ag Organic compounds
GB0607950D0 (en) * 2006-04-21 2006-05-31 Novartis Ag Organic compounds
GB0607948D0 (en) * 2006-04-21 2006-05-31 Novartis Ag Organic compounds
GB0607953D0 (en) * 2006-04-21 2006-05-31 Novartis Ag Organic compounds
PT2013211E (pt) 2006-04-21 2012-06-21 Novartis Ag Derivados de purina para utilização como agonistas de receptores a2a de adenosina
EP1889846A1 (en) 2006-07-13 2008-02-20 Novartis AG Purine derivatives as A2a agonists
EP1903044A1 (en) * 2006-09-14 2008-03-26 Novartis AG Adenosine Derivatives as A2A Receptor Agonists
JP2010508835A (ja) * 2006-11-10 2010-03-25 ノバルティス アーゲー シクロペンテンジオールモノアセテート誘導体
JP2012516843A (ja) 2009-02-02 2012-07-26 インドコ レメディーズ リミテッド ニトロピリジン誘導体の調製方法
CN114349873B (zh) * 2021-04-12 2023-03-17 杭州安誉科技有限公司 用于多孔模块辅助控制装置的高强度风扇支架

Family Cites Families (4)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
US3547935A (en) * 1967-08-07 1970-12-15 American Cyanamid Co Certain nitro-4-pyridinols,n-oxides thereof and derivatives thereof
GB1199699A (en) * 1968-01-08 1970-07-22 Glanzstoff Ag Process for the Production of Condensed Aromatic Bis-(2,4-Dihydroxypyridine) Derivatives
DE3308449A1 (de) * 1982-08-19 1984-03-15 Rütgerswerke AG, 6000 Frankfurt Verfahren zur reindarstellung von 2-chlor-6-alkoxy-3-nitropyridinen
JP3261190B2 (ja) * 1993-01-27 2002-02-25 広栄化学工業株式会社 ２−ヒドロキシ−３，５−ジニトロピリジン類の製造法

Also Published As

Publication number Publication date
EA000884B1 (ru) 2000-06-26
EP0909270A4 (sl) 1999-04-21
SI9620137B (sl) 2006-02-28
EA199800621A1 (ru) 1999-02-25
OA10803A (en) 2003-01-28
AU1354697A (en) 1997-07-28
IL125164A (en) 2003-03-12
CZ203998A3 (cs) 1999-11-17
DE69622051D1 (de) 2002-08-01
ES2178725T3 (es) 2003-01-01
AP772A (en) 1999-10-15
US6392049B1 (en) 2002-05-21
WO1997024327A1 (en) 1997-07-10
EP0909270A1 (en) 1999-04-21
AU722894B2 (en) 2000-08-10
JP2000502709A (ja) 2000-03-07
CA2241887C (en) 2004-02-24
US6307054B1 (en) 2001-10-23
KR19990076966A (ko) 1999-10-25
IL125164A0 (en) 1999-01-26
SK283625B6 (sk) 2003-10-07
DE69622051T2 (de) 2003-01-23
BR9612341A (pt) 1999-12-28
HUP9900969A2 (hu) 1999-07-28
PT909270E (pt) 2002-11-29
HUP9900969A3 (en) 2001-11-28
SK90698A3 (en) 2000-12-11
EP0909270B1 (en) 2002-06-26
DK0909270T3 (da) 2002-10-07
HK1019590A1 (en) 2000-02-18
ATE219767T1 (de) 2002-07-15
CA2241887A1 (en) 1997-07-10
AP9801289A0 (en) 1998-09-30

Similar Documents

Publication Publication Date Title
AP699A (en) Adenosine derivatives and analogues which posses adenosine agonist activity.
US5652366A (en) DI (1R)-(-)camphosulfonic acid) salt, preparation thereof and use thereof
AU654507B2 (en) Compounds having antihypertensive and anti-ischemic properties
SI9620137A (sl) Postopek za pripravo 2,4-dihidroksipiridina in 2,4-dihidroksi-3-nitropiridina
AU746590B2 (en) Compounds having antihypertensive, cardioprotective, anti-ischemic and antilipolytic properties

Legal Events

Date Code Title Description
IF Valid on the event date
SP73 Change of data on owner

Owner name: AVENTIS PHARMACEUTICALS INC.; US

Effective date: 20050909

OU02 Decision according to article 73(2) ipa 1992, publication of decision on partial fulfilment of the invention and change of patent claims

Effective date: 20051214

KO00 Lapse of patent

Effective date: 20070821