SI9620019A - Postopek in priprava za prosto centrifugiranje mineralnih vlaken - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na postopek oblikovanja mineralnih vlaken, po katerem se razdeljeni material vrže na obod centrifugiranih obročev z osmi, ki so skoraj vodoravne, kjer se tvorijo vlakna z centrifugiranjem in so nato potiskana v smeri, ki je skoraj vzporedna z osjo, s pomočjo glavnega plinskega toka na vsaj enem delu oboda obročev, v katerem se tvori pomožni plinski tok s skoraj isto smerjo kot glavni plinski tok in v katerem je tekoče vezivo brizgano na vlakna in v katerem je pomožni plinski tok stvorjen iz posameznih tokov, med katerimi so predvsem določeni vrteči se tokovi. Del tekočega veziva se lahko uvaja v notranjost teh vrtečih se tokov. Izum prav tako predlaga pripravo za izvajanje postopka, v kateri so šobe za sekundarno pihanje nameščene okoli stroja za vlečenje vlaken in obsegajo zasučna vodila, predvsem vijačne drogove ali arhimedove vijake. Izum dopušča boljšo porazdelitev veziva med vlakni.ŕ

Description

ISO VER SAINT-GOBAIN

Postopek in priprava za prosto centrifugiranje mineralnih vlaken

Izum se nanaša na postopke za izdelovanje mineralnih vlaken, ki se jim pravi zunanje centrifugiranje ali prosto centrifugiranje, in bolj podrobno obravnava pihanje, ki je namenjeno potiskanju vlaken in dovajanju veziva, kijih povezuje med seboj.

Izum obravnava postopke za izdelovanje kamene volne, ki je npr. namenjena, da služi kot izhodiščni material za termično in/ali akustično izolirne izdelke. Bolj podrobno se izum nanaša na izpopolnitev postopka za vlečenje vlaken iz snovi, ki se lahko razvleče pri visokem tališču, npr. kot so bazaltno steklo, žlindre iz visokih peči ali drugi ekvivalentni materiali, po katerem se material, ki ga je treba potegniti v vlakna, razlije v raztaljenem stanju po obodnem pasu centrifugirnih obročev, ki se vrtijo, je pospešena s temi obroči, se od njih odlepi in se delno pretvori v vlakna pod vplivom centrifugalne sile, plinski tok, ki izhaja tangencialno na obodnem pasu obročev in ločuje tako stvorjena vlakna od snovi, ki se ni potegnila v vlakna, ter jih potiska proti sprejemnemu mestu.

Postopek za vlečenje vlaken, ki je bil zgoraj v kratkem orisan, je npr. poznan iz evropskih patentnih prijav 59 152 in 195 725, se izključno nanaša na prosto centrifugiranje, kar hkrati pomeni, da raztaljeno steklo ni razdeljeno v vrsto elementarnih manjših količin - notranje centrifugiranje - niti ni podvrženo plinskemu vlečenju s tokom plina pri povišani temeperaturi in hitrosti. Ta postopek za vlečenje vlaken je zelo uporaben, predvsem ker je praktično edini, ki se lahko uporablja pri pogojih, ki so zanimivi z ekonomskega stališča za materiale, kot so bazaltne žlindre, ki so značilne po temperaturah tališča, ki so bistveno višje kot le-te za običajna natrij in kalcij vsebujoča stekla.

V tem postopku za vlečenje vlaken so vlakna transportirana izven neposredne soseščine stroja za vlečenje vlaken s pomočjo tangencialnega plinskega toka, ki se oddaja na obodu centrifugirnih obročev v smeri, ki je v bistvu vzporedna z osmi obročev; pospeševanje s strani centrifugirnih obročev, ki ga doživijo delci, ki se niso pretvorili v vlakna in so vedno prisotni med vlakni, podeli zadostno hitrost, da obodni plinski tok nima znatnega vpliva na trajektorijo teh delcev, kar vodi do ločevanja od vlaken, ki pa se po drugi strani odklonijo zaradi njihove manjše gostote in njihove manjše hitrosti.

Izum se nanaša na pripravo, ki ustreza pripravi, ki je opisana v evropskem patentnem spisu EP-B 439 385. Ta priprava obsega vrsto entrifugirnih obročev, ki so nameščeni v skladu z razporeditvijo, ki razmešča njihove obodne površine drugo blizu drugi, jih poganjajo do hitrega vrtenja motorji, ki so nameščeni ob strani izven sklopa, ki ga tvori vrsta centrifugirnih obročev, in ki poganjajo omenjene obroče preko mehanskih prenosnih sredstev, ki so razporejena tako, da sproščajo področje v bližini vrste centrifugirnih obročev. Dva zaporedna obroča na poti materiala, ki ga je treba potegniti v vlakna, se vrtita v nasprotnem smislu in dovajanje raztaljenega materiala se izvaja tako, da se pusti, da se razlije po zunanji površini prvega centrifugirnega obroča in prvo pihalno sredstvo ustvarja okoli vrste centrifugirnih obročev plinski tok, ki je vzporeden z rotacijskimi osmi omenjenih centrifugirnih obročev, in drugo pihalno sredstvo ustvarja pomožni plinski tok v razdalji od centrifugirnih obročev in v bistvu v isti smeri kot osnovni plinski tok.

Priprave predhodno opisane vrste so opremljene z napajalnimi sistemi za tekoče vezivo, ki naj po sušenju in/ali polimerizaciji mehansko poveže vlakna drugo z drugim, da se stvori blazina iz vlaken.

Kočljiv problem je v porazdelitvi veziva v notranjosti blazine. Da se razporedi vezivo in porazdeli na homogen način med vlakni, je bilo predlaganih več postopkov. Evropski patent EP-B 59 152 tako predlaga uvajanje tekočega veziva v sredino centrifugirnih obročev in, da se pusti vezivo, da ga centrifugalna sila iztisne in izstopi iz obročaste špranje do določene razdalje od oboda obroča. Tako iztisnjene kapljice veziva radialno zadanejo ob vlakna, ki so izvržena, le-ta pa vzporedno z osjo obroča. Ta sistem je zelo učinkovit, vendar ima svoje meje. Po eni strani pridelek ni največji, to se pravi, da delež veziva, ki se dejansko uporabi, je občutno manjši od 100 %. Dejansko se vlakna ne tvorijo in ne izstopajo po celotnem obodu centrifugirnih obročev, na splošno zasedajo kvečjemu tri četrtine oboda. Na preostali četrtini se iztiska vezivo, ki ima le malo možnosti, da zadane ob vlakna. Druga meja tega postopka pa je v zelo kratkem trajanju, med katerim je verjetno, da kapljica veziva zadane ob eno ali več vlaken. Dva tokova v obliki zaves, eden iz kapljic veziva in drugi iz vlaken, sta pravokotna in tanka, področje, kjer se sekata, pa ima zelo majhno prostornino. Izum si zadaja nalogo, da se izboljša postopek po patentu EP-B 59 152.

V evropskem patentnem spisu EP-B 439 385 je opisan postopek za prosto centrifugiranje, pri katerem se osnovnemu plinskemu toku, ki izstopa iz krožnih špranj, ki obdajajo vsaj delno obod centrifugirnih obročev, doda pomožni plinski tok, ki predvsem izhaja iz venca šob. Ta postopek je zelo uporaben za natančno nadzorovanje pogojev transportiranja vlaken proti sprejemnim sredstvom, kar ima za posledico izboljšanje kakovosti blazin iz izolirnih materialov, ki se dobijo na ta način, in to z dveh vidikov: znižanje stopnje delcev, ki se niso potegnili v vlakno, in povišanje toplotne upornosti. Vendar pa v tem dokumentu ni bilo raziskovano porazdeljevanje veziva, ki prihaja s centrifugiranjem iz obročaste špranje na stranski površini pred centrifugirnim obročem. Izum si zadaja nalogo izvesti izboljšanje te porazdelitve.

Predlagani so bili postopki za obvladovanje porazdelitve veziva v različnih plasteh, ki tvorijo blazino iz vlaken. Evropska patentna prijava EP-A 374 112 predlaga, da se doda izvor veziva v sredini rotorjev iz cevi, ki so nameščene na določenih mestih, ki so značilna, tako da določena področja suspenzije nastajajočih vlaken, ki ustrezajo posameznim plastem blazine, sprejemajo količine ali vrste določenih veziv, kar omogoča, da se dobi heterogena porazdelitev veziva v blazini, pri čemer so določene plasti, predvsem npr. zunanje plasti blazine, prekrite z mnogo veziva, medtem ko so druge, kot je središčno področje, slabše oskrbljene. Cilj, ki ga izum želi doseči, je v nasprotju s tistim od EP-A 374 112, ker gre tukaj za nasprotno, je raziskati porazdelitev veziva, kar se da homogeno po vsej debelini blazine.

Na splošno, ko v blazini iz mineralnih vlaken, kamenih ali steklenih, porazdelitev veziva ni homogena, to vodi do poslabšanja kakovosti v dveh ozirih, kakovosti izgleda in mehanske kakovosti.

Smole, ki se uporabljajo kot veziva, so na splošno obarvane, kar daje izdelkom vsakega izdelovalca posebno barvo, in sicer omogoča med izdelovanjem ugotoviti, kakšna je porazdelitev veziva med vlakni.

Kadar porazdelitev ni zadovoljiva, se pokaže pri izdelani blazini s področji, ki so bolj svetla in ustrezajo skupinam nepovezanih vlaken. Gre za napako v videzu, ki pa bi vendar lahko v določenih primerih imela tehnične posledice: tam, kjer je pomanjkanje veziva zelo veliko, je kohezija med vlakni nezadostna in obstoji nevarnost, da se blazina laže razsloji. Izum si daje za nalogo, da se izboljša pravilna porazdelitev veziva v blazinah.

Da se to izvede, izum predlaga postopek tvorjenja mineralnih vlaken, po katerem se raztaljeni material razlije po obodu centrifugirnih obročev z osmi, ki so skoraj vodoravne, in kjer se vlakna tvorijo s centrifugiranjem in so nato izvržena v smeri, ki je skoraj vzporedna z osjo, s pomočjo osnovnega plinskega toka na vsaj enem delu oboda obročev, v katerem se tvori pomožni plinski tok, ki ima skoraj isto smer kot osnovni plinski tok in v katerem se tekoče vezivo brizga na vlakna, in kjer je pomožni plinski tok stvorjen s posameznimi tokovi, med katerimi so vsaj določeni vrteči se tokovi.

Ti vrteči se tokovi bistveno izboljšujejo porazdelitev veziva, ki izhaja iz stene obročev za centrifugiranje na blazinah in po njihovi globini tako kot samo strukturo le-teh.

Prednostno so pomožni plinski tokovi usmerjeni tako, da konvergirajo glede na osi rotorjev.

Da se dobi še boljša porazdelitev, izum razen tega predvideva, da naj se tekoče vezivo uvaja v notranjost predvsem z nekaterimi izmed vrtečih se pomožnih plinskih tokov. Vendar pa je prednostno večji del tekočega veziva uvajan na sredini centrifugirnih obročev in se porazdeli s centrifugalno silo, medtem ko se okoli 30 % tekočega veziva uvaja znotraj pomožnih plinskih tokov in ostaja v sredini centrifugirnih obročev.

Izum prav tako predlaga pripravo za izvajanje izuma. Gre za pripravo za tvorjenje mineralnih vlaken, ki obsega centrifugirne obroče na osi, kije skoraj vodoravna, in na njihovem obodu se razliva raztaljen material, in nadalje obsega špranjo, na obodu so obroči vsaj lokalno napajani z izvorom plina, in šobe, ki so prav tako napajane z izvorom plina in so nameščene okoli špranje, medtem ko sistem za napajanje z vezivom v sredini centrifugirnih obročev brizga le-to radialno, in pripravo, o kateri so zlasti določene šobe nameščene okoli špranje in obsegajo zasučna vodila.

Podani so trije primeri vodil, gre za arhimedov vijak ali so izvedena iz vijačnega droga ali pa obsegajo premičen pokrov, ki se vrti.

Prav tako je predvideno, daje cev za napajanje z vezivom vključena v zasučna vodila.

Izum prav tako predlaga postopek za tvorjenje mineralnih vlaken, po katerem se raztaljen material razlije po obodu centrifugirnih obročev z osmi, ki so skoraj vodoravne, kjer se stvorijo vlakna s centrifugiranjem in so nato izbrizgana v smeri, ki je skoraj vzporedna z osjo osnovnega plinskega toka, na vsaj en del oboda obročev, na katerem se tvori pomožen plinski tok s skoraj isto smerjo, katero ima osnovni plinski tok, in v katerem se tekoče vezivo brizga na vlakna, in kjer se vezivo dovaja pomožnemu plinskemu toku. Dovajanje veziva v pomožen plinski tok se prednostno izvaja pod vlakenskimi centrifugirnimi obroči. Vendar pa se prednostno večji del veziva uvaja v sredino obročev za centrifugiranje in se porazdeljuje s pomočjo centrifugalne sile. In predvsem se okoli 30 % tekočega veziva uvaja znotraj pomožnih plinskih tokov in preostanek preko sredine centrifugirnih obročev.

Opis in slike bodo omogočili dojeti izum in oceniti njegove prednosti:

sl. 1 predstavlja stroj za zunanje centrifugiranje po izumu, sl. 2 prikazuje pripravo za porazdeljevanje veziva in sl. 3 isto in poleg še pripravo za pihanje v skladu z izumom.

Naprava za izdelovanje mineralnih vlaken s prostim centrifugiranjem na splošno obsega naslednje elemente: reaktor za taljenje surovin, ki porazdeljuje eno ali več navpičnih mas raztaljenih steklastih snovi, enega ali več strojev za vlečenje vlaken, ki so vsak napajani z majhno količino snovi, pri čemer stroji tvorijo vlakna in jih močijo s tekočim vezivom. Vlakna sprejema transportni trak in, medtem ko se tvori blazina, potujejo v sušilnico, kjer se izvede strditev veziva.

Reaktor za taljenje je najpogosteje kupolka, ki je napajana z naravnimi kameninami ali z industrijskimi izdelki, kot so žlindre iz visokih peči. Ta kupolka tvori steklo pri temperaturi okoli 1500 °C. Majhna količina snovi kaplja na stroj za vlečenje vlaken s sl. 1, pada na prvi centrifugirni obroč 1, od koder se raztaljena snov iztisne proti obroču št. 2. Prvi obroč je tako kot ostali obdan na samem stroju z režo 3, skozi katero se piha plin. Služi ohlajevanju obroča 1. Del raztaljene snovi, ki jo sprejme obroč 2, je odtrgan z njegove površine z zračnim tokom, ki izhaja iz reže 4, in tvori vlakna, ki so izbrizgana v smeri, ki je skoraj vzporedna z osjo centrifugirnega obroča

2. Snov, ki ostane neizvlečena v vlakna, je iztisnjena proti centrifugirnemu obroču 5 itd. Kot obroč 2 vsak obroč 5 in 6 poseduje režo 7 oz. 8, iz katere se plin izpihava tangencialno na obod obroča, da se vlečejo ali iztiskajo vlakna, pri čemer je hitrost plina okoli 100 m/s. Ti plini okoli centrifugirnih obročev 2, 5, 6 za vlečenje vlaken tvorijo osnovni plinski tok, ki bo transportiral vlakna proti transportnemu traku, kjer bodo sprejeta, da se bo stvorila postelja iz vlaken. Ta postelja iz vlaken tvori končno blazino ali vsaj enega izmed elementov za njo.

Na sl. 1 se pri 9 vidi šobe, skozi katere je prav tako izpihavan plin in tvori pomožen plinski curek. Te šobe tvorijo venec in, kot je bilo pojasnjeno pri patentu EP-B 439 385, pomožni plinski tok omogoča, da se doseže dobra porazdelitev in dobra orientacija vlaken na sprejemnem traku.

Na običajen način se vezivo, ki je - po svoji strditvi - namenjeno mehanskemu povezovanju vlaken drugega z drugim iztisne iz samih centrifugirnih obročev s pomočjo krožnih rež 10,11,12.

Priprava po izumu se uporabi v šobah 9. Ta priprava obsega dva elementa, ki vsak po svoji strani sodelujeta pri rezultatu. To so zasučna vodila in dovodi za vezivo.

Obravnavajmo najprej le-te. Gre za cevi, ki so v bistvu soosne s tistimi od šob 9 v vencu za pomožen plinski curek. Sl. 2 predstavlja takšno šobo, ki je opremljena s cevjo za dovajanje veziva. Šoba 13 je s svojim koncem 14 pritrjena na stroju za vlečenje vlaken, to je cevasti vod s premerom npr. 40 mm, v katerem se plini izpihavajo s hitrostmi okoli 70 m/s. Cev 16, prednostno v izstopni osi 15 te šobe, dopušča, da se dovaja vezivo s pomočjo plinskega toka, ki prehaja skozi šobo 13.

Izvedeni so bili poskusi za dovajanje veziva na različnih mestih venca za pomožen plinski tok s sl. 1. Ugotovilo se je, da se je porazdelitev veziva v blazini iz vlaken razločno izboljšala, ko se dodatno dovajanje veziva vrši pod tremi rotorji 2, 5 in 6 za vlečenje vlaken in predvsem prvim rotorjem 2 in drugim rotorjem 5. Ti dovodi veziva, ki so povezani z določenimi šobami v vencu, niso namenjeni dovajanju vsega veziva. Ugotovilo se je, da bi bili boljši pogoji tisti, v katerih se 30 % dovede le na vencu, preostanek pa se na običajen način iztisne iz središča obročev 10,11 in 12.

Na sl. 3 je prikazana šoba, ki je opremljena ne le z dovodom za vezivo temveč prav tako z vrtljivim vodilom. Ti dve pripravi sta neodvisni in vsaka zase je učinkovita. Vrtljivo vodilo je namenjeno, da povzroči vrtenje pomožnega plinskega toka, ki izstopa iz šob, kot je šoba 9 na sl. 1. Sistem, ki je predstavljen na sl. 3, je vrste odpirača, to se pravi, da se je v notranjosti šobe in soosno z njo namestil kovinski drog 17 v obliki vijačnice. Ko plini, ki jih usmerja šoba, z veliko hitrostjo - npr. 70 m/s - zadanejo vijačen drog, se začnejo sukati okoli osi šobe. Preizkušane so bile druge ustrezne priprave, predvsem fiksen arhimedov vijak, katerega os sovpada z osjo šobe, in celo sistem s pokrovom, ki je premičen okoli osi šobe, pri čemer ima pokrov obliko, ki je rahlo vijačna, kar mu omogoča, da se začne vrteti, ko je vzpostavljen pretok plina. Vsa ta vrtljiva vodila dopuščajo vzpostavitev vrtenja pri določenih, vsaj pomožnih plinskih tokovih.

Da se oceni učinkovitost predhodnih sredstev, so bili izvedeni številni primerjalni poskusi. Za vsako sredstvo, zasučno vodilo po eni strani in središčni dovod veziva po drugi strani tako kot za kombinacijo obeh so se pri identičnih pogojih proizvedle znatne količine kamene volne in so se primerjali rezultati.

Izdelovalni parametri, ki jih je bilo treba vzdrževati identične za dva poskusa, namenjena, da se primerjata, so v bistvu: razdalja, gostota izdelane blazine, delež veziva in značilnosti posameznih vlaken, premer in dolžina.

Poskusi, ki so namenjeni ovrednotenju porazdelitve veziva v končnem izdelku, to se pravi, ovrednotenju rezultatov poskusov, so dveh vrst, po eni strani optično opazovanje in po drugi strani poskus iztrganja.

Optični videz se ovrednoti z merjenjem barve na površini izdelane blazine. Barva se meri s trikromatskimi koordinatami L*a‘b*. Kolorimeter je od družbe MINOLTA, tipa CR 100 , ki izvaja meritev na krožni površini premera 8 mm v odboju. Na zaslonu 1 m x 1 m se izbere 30 merilnih točk, ki so enakomerno razmaknjene. Ker vezivo daje izdelku rumeno barvo, so to le koordinate L* (luminanca) in b* (modro), ki se odbereta. Meritev obstoji v računanju deleža merilnih točk, za katere je L* večji od 0,62 in b* manjši od 0,20. Ti meji sta tisti, ki ločujeta področje, kjer je veziva premalo - beli pramen - in področje, kjer je vezivo odloženo normalno. Izračunani delež tvori delež belih pramenov.

Poskus z iztrganjem služi določanju odpornosti na vlečenje končnega izdelka pravokotno na stranici blazine, izvaja se po normi CEN/TC 88. Vzdolž izdelovalne linije se odvzame 16 kvadratnih vzorcev 10 x 10 cm², ki so po dolžini enakomerno razmaknjeni. Na vsaki od stranic se nalepi predizdelana mavčna ploščica debeline 10 mm. Nato se po strditvi lepila uvedejo vzorci drug za drugim v dinamometer INSTRON in zabeleži se sila v trenutku raztrganja, medtem ko se vleče na eni strani in druga ostaja fiksna.

Odpornost σ na iztrganje v kN/m²:

σ = 10³ F/S, kjer je F sila, kije izmerjena v N in S ploskev (0,01 m²).

Merjenje deleža belih pramenov se izvede v treh različnih poskusih in pri enem referenčnem izdelovanju. Le-to je bilo tisto z gosto 45,5 kg/m³, količina veziva v končnem izdelku je bila 3,1 % in delež belih pramenov je bil 22 %.

Trije poskusi po izumu so bili izvedeni pod naslednjimi pogoji:

1. Le rotacija

Vse šobe v vencu so bile opremljene z zasučnim vodilom, ki ga tvori vijačen drog s sl. 3, vezivo seje dovajalo na običajen način od središča centrifugirnih obročev 10,11 in 12.

2. Dovajanje veziva v šobe

Nobena izmed šob 9 ne obsega zasučnega vodila. Cevi za dovajanje veziva so priključene na vseh šobah med 8 in 15 in 23 in 25, pri čemer je oštevilčenje šob s sl. 1 izvedeno v pozitivnem smislu, prva je zgoraj levo na sliki. 70 % veziva je bilo dovedenega v središče centrifugirnih obročev in 30 % preko šob.

3. Rotacija in dovajanje veziva v šobe

Gre za kombinacijo dveh zgornjih sredstev: vse šobe so opremljene z zasučnimi vodili in šobe 8 do 15 in 23 do 25 s cevmi za dovajanje veziva - v istem deležu kot zgoraj.

Rezultati so predstavljeni v tabeli:

	gostota kg/m3	vezivo %	delež belih pramenov
referenca	45,5	3,1	22%
le rot.	47,9	2,7	15 %
le vezivo	43,4	3,3	13%
rot. -(-vezivo	46,3	3,2	3%

Tako ti rezultati prikazujejo, daje vsako izmed predlaganih dveh sredstev, rotacija in zunanje dovajanje veziva, učinkovito, ko je samo (32 % oz. 41 % izboljšanja), in da njuna kombinacija prinaša več (praktično: izginitev belih pramenov).

Sicer so se ugotovili izvrstni rezultati, ki so bili dobljeni s kombinacijo dveh sistemov ob izvajanju meritve iztrganja ob drugem poteku poskusov, tekom katerega je bila gostota potem dvojna glede na tisto, kije bila zgoraj.

Rezultati so prav tako zbrani v tabeli:

	gostota kg/m3	debelina vezivo mm %	napetost odtrganja kPa
referenca	84,3	80,1 4,20	6,7
vzorci	82,4	80,2 4,55	7,8
Ugotovi se	izboljšanje za	16 % v obnašanju pri iztrganju.

Kot tudi videz (delež belih pramenov) kot mehanske performance (iztrganje) so izrazito izboljšane zahvaljujoč postopku po izumu.

Ta boljša porazdelitev veziva poleg mehanskega obnašanja izdelane blazine predstavlja drugo prednost: daje boljšo kohezijo blazini med oblikovanjem. To je predvsem zanimivo, kadar so blazine izdelovane v dveh etapah, sestava prvega primarnega prta tako drobnega, kot je možno, nato odlaganje več debelin primarnega prta v cik-caku pravokotno na os dokončne blazine. Performance izdelane blazine so toliko boljše, kolikor večje je število primarnih prtov, to se pravi, sicer vse enako, le njihova posamezna debelina je manjša.

Poskusi so pokazali, da medtem ko je bila pri običajnem izdelovanju omejitev navzdol za ploskovne mase primarnega prta (pod to najmanjšo vrednostjo se prt razcefra in pojavijo se luknje), izum dopušča, da se lahko na preprost način spusti pri istih izdelovalnih pogojih proti vrednostim, ki so vsaj za 30 % nižje, to se pravi, da je primarni prt tanjši za 30 %, kar dopušča znatno izboljšati kakovost končnih blazin.

Za

ISO VER SAINT-GOBAIN:

Claims (10)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Postopek za izdelovanje mineralnih vlaken, po katerem se raztaljen material razlije po obodu centrifugirnih obročev z osmi, ki so skoraj vodoravne, kjer se vlakna tvorijo s centrifugiranjem in so nato vržena v smeri, ki je skoraj vzporedna z osjo s pomočjo glavnega plinskega toka na vsaj enem delu oboda obročev, na katerem se tvori pomožni plinski tok s skoraj isto smerjo kot glavni plinski tok in v katerem se tekoče vezivo brizga na vlakna, označen s tem, da se vezivo dovaja v pomožnem plinskem toku.
2. 2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da se dovajanje veziva vrši v osnovi v pomožnem plinskem toku pod centrifugirnimi kolesi za vlečenje vlaken.
3. 3. Postopek po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da se večji del veziva uvaja v sredino centrifugirnih koles in se porazdeli s pomočjo centrifugalne sile.
4. 4. Postopek po zahtevku 3, označen s tem, da se okoli 30 % tekočega veziva uvaja znotraj pomožnih plinskih curkov in preostanek iz sredine centrifugirnih obročev.
5. 5. Postopek po enem izmed predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je pomožen plinski tok sestavljen iz posameznih tokov, izmed katerih so zlasti nekateri vrteči se.
6. 6. Priprava za oblikovanje mineralnih vlaken, ki obsega centrifugirne obroče z osjo, ki je skoraj vodoravna, in na obodu katerih se razlije raztaljen material, in režo, na obodu obročev, ki se napaja vsaj lokalno preko izvora plina, ter šobe, ki se prav tako napajajo z izvorom plina, ki so nameščene okoli reže, medtem ko sistem za napajanje z vezivom v sredini centrifugirnih obročev radialno iztiska, označena s tem, da so zlasti določene izmed šob nameščene okoli reže, ki obsega šobe za dovajanje tekočega veziva.
7. 7. Postopek po zahtevku 6, označen s tem, da zlasti določene šobe obsegajo zasučna vodila.
8. 8. Priprava po zahtevku 7, označena s tem, da so vodila izvedena iz vijačnega droga.
9. 9. Priprava po zahtevku 7, označena s tem, da so vodila arhimedovi vijaki.
10. 10. Priprava po zahtevku 7, označena s tem, da vodila obsegajo zasučno premičen pokrov.