SI9600314A - Probe with a unilateral protrusion of head casing - Google Patents

Description

GESTRA Aktiengesellschaft

Sonda z enostransko izstopajočim ohišjem glave

Izum se nanaša na sondo v uvodnem delu glavnega patentnega zahtevka opisane vrste.

V posodah, v katerih naj se uporabijo tovrstne sonde, vladajo delno zelo visoke obratovalne temperature, naprimer 300 °C. Najvišja dopustna temperatura uporabe v ohišju glave sond nahajajoče enote vezja leži bistveno niže, na primer pri 70 °C. Razsežnost vezja in s tem velikost enote vezja in ohišja glave je lahko sorazmerno velika. Da se kondicionira merilni signal senzorja za ovrednotenje oziroma nadaljnje vodenje, je pogosto potrebno obsežno vezje. Do tega pa pride na primer tudi takrat, ko je v enoto vezja integriran preklopni ojačevalnik ali podobna priprava za ovrednotenje.

Pri poznani tovrstni sondi (DE-GM 82 16 323) nosi vratni del ohišje glave v obliki lonca na svojem koncu, ki je oddaljen od posode. Vratni del v obliki cevi služi temu, da se med elektronskim vezjem in posodo stvori razdalja, ki znižuje temperaturo. Radialna hladilna rebra na vratnem delu znane sonde so se izkazala kot neugodna. Za vgradnim prostorom, ki je na razpolago za sonde, so postavljene meje za dolžino vratnega dela. Pokazalo se je, da se kljub običajni toplotni izolaciji posode znotraj obstoječih dolžinskih meja pri visokih obratovalnih temperaturah ne doseže zahtevana nizka temperatura pri enoti vezja, to velja predvsem pri velikih ohišjih glave.

Nekateri primeri uporabe zahtevajo hkrati dve sondi, na primer sondo za neprekinjeno nadzorovanje nivoja tekočine in drugo sondo za varnostno nadzorovanje najnižjega tekočinskega nivoja v posodi. Pogosto se pri tem želi, da se obe sondi montirata na isti prirobnici in se nato le-ta namesti na priključni prirobnici posode, tako da je na posodi za obe sondi potreben le en sam priključek. Da se to lahko izvede z eno prirobnico nazivne širine, ki je tam običajna, morata biti obe sondi nameščeni druga poleg druge z zelo majhno središčno razdaljo. Znane sonde s štrlečimi ohišji glave tega ne omogočajo.

Naloga izuma je stvoriti sondo uvodoma navedene vrste, katere ohišje glave lahko sprejme obsežna vezja in so ta poleg tega primerna za uporabo pri visokih obratovalnih temperaturah. Razen tega mora biti omogočena namestitev dveh sond z majhno središčno razdaljo.

Ta naloga je rešena z značilostmi, ki so navedene v prvem patentnem zahtevku.

Drugače kot ohišje glave, ki na vse strani radialno sega preko vratnega dela, ohišje, ki je glede na vrat nameščeno z enostranskim zamikom, ne ovira konvekcijskega toka zraka, ki obdaja vratni del. Še več, do zračne konvekcije lahko pride v veliki meri neovirano. Pod ohišjem glave se ne tvori zračni zastoj in s tem tudi ne tvori vročinski zastoj, zaradi katerega bi se segrelo ohišje glave in v njem nahajajoča se enota vezja. Tudi pri velikem ohišju glave je torej možna uporaba pri zelo visokih obratovalnih temperaturah. Če naj bosta nameščeni dve sondi druga poleg druge, lahko do tega pride tega, s tem da se obe ohišji glave raztezata vsakokrat proti strani, kije obrnjena proč od sosednje sonde. Ne glede na velikost ohišja glave sta lahko na ta način sondi nameščeni z zahtevano majhno središčno razdaljo svojih pritrdilnih ohišij.

Predmet podzahevkov so prednostne nadaljnje izvedbe.

Po zahtevku 2 je ohišje glave izoblikovano kot plosko telo in je nameščeno pokonci. Konvencijskemu toku s svojo ozko stranico, ki je obrnjena proti posodi, nudi zelo majhno natočno ploskev. Le del v neposredni bližini vratnega dela ležeči del ozke stranice leži v konvekcijskem toku. Zaradi usmeritve, ki je radialna proti vratnemu delu, ohišja glave se vsaj pri velikih, daleč preko segajočih ohišij glave bistveni del ozke stranice nahaja izven zračnega toka. Zato pride do posebno velike temperaturne razlike med posodo in enoto vezja.

Patentni zahtevek 3 podaja posebno prednostno izvedbo ohišja glave. Enota vezja se v celoti nahaja poleg vratnega dela, kar je v pogledu temperature zelo prednostno. Razen tega ta oblika ohišja omogoča posebno dobro izrabo notranjega prostora s strani enote vezja.

Po zahtevku 4 je notranji prostor ohišja glave dostopen z dveh strani, vsakič potrebno le odvzeti ustrezen pokrov. To je naprimer prednost, kadar je ohišje glave v posebnem vgradnem primeru dostopno le s svoje ene in v drugem le s svoje druge strani. Če sta dve sondi nameščeni v majhni središčni razdalji druga poleg druge, so notranji prostori obeh sond dostopni z iste strani kljub nasprotni usmeritvi ohišja glave. Dopolnjujoča je pri tem prednost, če se - kot predvideva zahtevek 5 - lahko enota vezja brez spremembe ali dodatnih sredstev po izbiri pritrdi v ohišju glave z ene ali z druge strani.

Patentni zahtevek 6 s simetrično obliko pokrova omogoča, da se za obe široki stranici ohišja glave uporablja enaka pokrova. Lahko se uporabi en in isti pokrov za zapiranje široke stranice ne glede na to, ali ohišje glave od vratnega dela sega proti desni ali proti levi. Posebno prednostno je, da ima ohišje glave na široki stranici prikazovalne elemente in/ali posluževalne elemente. Predmet patentnih zahtevkov 7 do 9 so prednostne nadaljnje izvedbe, ki se nanašajo na namestitev prikazovalnih elementov in/ali posluževalnih elementov na ohišju glave..

Značilnosti zahtevka 10 omogočajo posebno lahko izvedljivo in kljub temu po obliki stabilno ohišje glave. Z značilnostmi zahtevka 11 se brez dodatnih ukrepov oblikovanja doseže učinkovito senčenje pred sevanjem elektromagnetnih valov od zunaj navznoter v ohišje glave kot tudi pred sevanjem iz ohišja glave navzven.

Predmet patentnih zahtevkov 12 in 13 so prednostne pritrditve ohišja glave na vratnem delu. Vijačna sredstva, ki so namenjena pritrditvi, so lahko dostopna, ker se nahajajo izven področja enote vezja. Po izvedeni prigradnji sonde na posodo se lahko ohišje glave po potrebi na preprost način zasuče v željeno lego in se tam fiksira.

Na risbi so predstavljeni izvedbeni primeri sonde po izumu. Pri tem prikazuje sl. 1 sondo v narisu z delno predstavitvijo v prerezu, sl. 2 ohišje glave sonde po sliki 1 v tlorisu v delnem prerezu, sl. 3 podrobnost ohišja glave s slike 2 v drugem merilu, sl. 4 dve sondi, ki sta nameščeni druga poleg druge, v drugem merilu, sl. 5 na način prereza sondo s prikazovalnim elementom in z ohišjem glave, ki sega proti desni, sl. 6 sondo po sliki 5 z ohišjem glave, ki sega proti levi, sl. 7 pokrov sonde po sliki 5 v prerezu, sl. 8 na način izreza prvo sondo s prikazovalnimi elementi in posluževalnimi elementi in ohišjem glave, ki sega proti desni, sl. 9 sondo po sliki 8 z ohišjem glave, ki sega proti levi, sl. 10 po odsekih drugo sondo s prikazovalnimi elementi in posluževalnimi elementi in z ohišjem glave, ki sega proti desni, in sl. 11 sondo po sliki 10 z ohišjem glave, ki sega proti levi.

Slika 1 prikazuje sondo v pritrdilnem ohišju 1, s katerim je nameščena na posodi 2, ki ima navzven toplotno izolacijo 3. Na pritrdilnem ohišju 1 je predviden senzor 4, ki sega v posodo 2 in s katerim je v posodi 2 treba nadzorovati napolnjenost s sredstvom. Izven posode 2 nosi pritrdilno ohišje 1 cevasti vratni del 5, ki sega iz toplotne izolacije 3 in na katerega prostem koncu, ki je oddaljen od posode, je nameščeno ohišje 6 glave. V njegovi notranjosti 7 se nahaja elektronska enota 8 vezja. Električni vodnik 9 se razteza skozi vratni del in povezuje senzor 4 z enoto 8 vezja, kije ponovno povezana z električnim priključnim vodom 10.

Ohišje 6 glave je izvedeno kot pokonci nameščeno plosko telo, katerega ozka stranica, ki je obrnjena proti ohišju 1 za pritrditev in proti posodi 2, se razteza v radialni smeri proti vratnemu delu 5. Pri tem ima ohišje 6 glave manjši in večji kvadrasti odsek. Manjši odsek je čelno nameščen pred vratnim delom 5. Večji odsek pa se nahaja na eni strani poleg vratnega dela 5; ohišje 6 glave sega torej preko na eni strani vratnega dela 5.

Ozke stranice ohišja 6 glave so tvorjene z obtekajočim tenkostenskim okvirom 11. Dva pokrova 12, 13 zapirata okvir 11 z obeh strani; tvorita široki stranici ohišja 6 glave. Oba pokrova 12, 13 sta izvedena enako. Ta dva in nanju meječa področja okvira 11 imajo simetrično obliko in zunanji obris glede na vratni del 5 prečno potekajočo simetrijsko os 14. Sicer sta oba pokrova 12, 13 na svojem robu, ki je obrnjen proti okviru 11, vsakokrat opremljena z obtekajočim sprejemnim utorom 15, v katerega vprijema okvir 11 vsakokrat z obtekajočo letvijo 16 (slika 3), tako da je ohišje 6 glave kljub majhni debelini sten okvira 11 zelo stabilno po obliki. Tesnilo 17 v sprejemnem utoru 15 vsakega izmed pokrovov 12, 13 zagotavlja tesno zapiranje ohišja 6 glave. Oba pokrova 12, 13 in okvir 11 obstojita iz kovine; so električno prevodni in razen tega tudi električno prevodno medsebojno povezani. Na ta način je preprečeno sevanje elektromagnetnih valov od zunaj v ohišje 6 glave navznoter ali iz ohišja 6 glave navzven.

Enota 8 vezja se nahaja v notranjem prostoru 7 ohišja 6 glave izključno v njegovem večjem kvadrastem odseku. Na okviru 11 so enostransko predvidena držalna rebra za enoto 8 vezja. Nameščena so med obema pokrovoma 12,13 (slika 2), tako daje lahko enota 8 vezja po izbiri v notranji prostor 7 vstavljena z ene ali druge široke stranice ohišja 6 glave in tam pritrjena. Enota 8 vezja je lahko vgrajena glede na potrebo, s tem da se odvzame pokrov 12 ali pokrov 13. Če se vezje enote 8 ne da namestiti na platini, sta lahko na primer predvideni dve različno veliki platini (ni predstavljeno). Večja platina bi bila pritrjena na držalnih rebrih 18. Manjša platina pa bi našla prostor zadaj med držalnimi rebri 18 in bi bila na večji platini pritrjena s pomočjo razpornih somikov.

Ohišje 6 glave in vratni del 5 imata ustrezajoči si naležni ploskvi 19, 20. Naležna ploskev 19 se nahaja na čelni strani vratnega dela 5, ki je oddaljena od pritrdilnega ohišja 1 in posode 2. Naležna ploskev 20 je predvidena v področju manjšega kvadrastega odseka na okviru 11 in sicer na njegovi strani, kije obrnjena proti pritrdilnemu ohišju 1 in s tem posodi 2. Okvir 11 ima na naležni ploskvi 20 središčno skoznjo odprtino 21 in na vratnem delu 5 v naležni ploskvi 19 središčno navojno izvrtino 22. Pritrdilni vijak 23 je iz notranjega prostora 7 vstavljen v prehodno odprtino 21. Zavit je v navojno izvrtino 22 in povezuje vratni del 5 in ohišje 6 glave drugega z drugim na ločljiv način. Zaradi povezave sta obe naležni ploskvi 19, 20 pritisnjeni druga ob drugo; med njima je lahko po potrebi nameščeno tesnilo (ni predstavljeno). Pritrdilni vijak 23 ima središčni prehod 24 za vodnik 9. Namesto pritrdilnega vijaka 23 bi lahko bil na vratnem delu 5 predviden vijačni čep ali vijačna cevka, segajoča skozi prehodno odprtino 21, na katero bi bila v notranjem prostoru 7 privita pritrdilna matica (ni predstavljena).

Če je v posodi 2 visoka obratovalna temperatura, toplotna izolacija 3 preprečuje nezaželjeno oddajanje toplote posode 2 proti okolici. Zaradi prevajanja toplote pa se vsekakor segrejeta pritrdilno ohišje 1 in vratni del 5, pri čemer z razstočo oddaljenostjo od posode 2 temperatura vratnega dela 5 pojema. V področju segretega vratnega dela 5 se tvori konvekcijski tok obdajajočega ga zraka. Na velikem odseku obsega vratnega dela lahko neovirano pride do obtekanja. Tam segreti zrak ne zadeva ohišja 6 glave in ga zato ne segreva. Le na eni strani vratnega dela 5, na kateri ohišje 6 glave sega preko, zadeva konvekcijski tok na ohišje 6 glave. To pa je proti toku vsekakor obrnjeno le s svojo ozko stranico in od tega leži tudi le vratnemu delu 5 neposredno sosednji del v področju konvekcijskega toka. Velik del ohišja 6 glave se nahaja na osnovi njegove radialne oddaljenosti od vratnega dela 5 izven konvekcijskega toka. Čim dalj ohišje 6 glave na eni strani sega preko, toliko manj je izpostavljeno vplivanju toplote. Tudi sonda z veliko enoto 8 vezja in temu ustrezno enostransko daleč presegajim ohišjem 6 glave se lahko na ta način uporabi na posodah 2 z visoko obratovalno temperaturo, ne da bi se na enoti 8 vezja pojavila nedopustno visoka temperatura.

Alternativno k pravokotni, na sliki 1 prikazani namestitvi vratnega dela 5 je lahko sonda po potrebi vgrajena tudi s poševno ali vodoravno potekajočim vratnim delom 5 (ni predstavljeno). Tudi tedaj je ohišje 6 glave usmerjeno tako, da s svojo ozko stranico kaže navzdol, je pa lahko tudi tedaj zasukano pokonci. Zaradi usmeritve ohišja 6 glave se sname pokrov 12,13, se sprosti proč od enote 8 vezja ležeči in s tem dobro dostopen pritrdilni vijak 23 in se ohišje 6 glave na vratnem delu 5 zavrti v zahtevani položaj. Nato se pritrdilni vijak 23 ponovno zategne in se namesti pokrov.

Na sliki 4 sta dve sondi druga poleg druge nameščeni na prirobnici 25, ki pa je nameščena na ustrezni priključni prirobnici posode (ni predstavljena). Leva sonda ima senzor 4 za neprekinjeno nadziranje nivoja tekočine, medem ko ima desna sonda senzor 4 za varnostno nadzorovanje najvišjega tekočinskega stanja. Obe sondi imata kot vijačna cevka izoblikovano pritrdilno ohišje 1 z majhnim premerom.

Prva, desna sonda je lahko v popolnem stanju zavita v prirobnico 25. Če naj ohišje 6 glave potem ne bo usmerjeno proti desni, se lahko to na preprost način spremeni. Sname se pokrov 12 in se sprosti pritrdilni vijak 23 (glej slika 1), ohišje 6 glave se zasuče v željeno lego in se zatem pritrdilni vijak 23 ponovno trdno zategne. Potem ko se vzpostavi električna povezava med enoto 8 vezja in priključnim vodom 10, se zatem tudi ponovno namesti pokrov 12.

Na drugi, levi sondi se sname vsaj eden izmed pokrovov 12, 13, se sprosti električna povezava med enoto 8 vezja in vodnikom 9, se odvije pritrdilni vijak 23 in se končno sname ohišje 6 glave z vratnega dela 5. Nato se pritrdilno ohišje 1 leve sonde zavije neposredno poleg desne sonde v prirobnico 25. Nato se ohišje 6 glave ponovno namesti na vratnem delu 5 in sicer tako usmerjeno, da kaže proti levi in je pritrjeno s pritrdilnimi vijaki 23. Po potrebi se lahko enota 8 vezja sprosti od držalnih reber 18 in se lahko z ene strani notranjega prostora premesti na njegovo drugo stran, kjer jo je ponovno treba pritrditi na držalnih rebrih 18. V vsakem primeru je potrebno ponovno vzpostaviti električno povezavo med vodnikom 9 in enoto 8 vezja. Eden ali oba pokrova 12, 13 se ponovno namestita, potem ko se je priključil tudi priključni vod 10.

Ker ohišji 6 glave obeh sond vsakokratno na eni strani segata preko na vratnem delu 5 in se raztezata drugo od drugega, sta lahko obe sondi kljub velikima ohišjema 6 za glavo nameščeni drugo poleg drugega z majhno središčno razdaljo pritrdilnih ohišij 1.

Na slikah 5 in 6 je sonda na eni izmed širokih stranic ohišja 6 glave opremljena na simetrijski osi 14 z električnim prikazovalnim elementom 26, kar lahko na primer služi temu, da prikazuje s senzorjem 4 v sondi ugotovljeno dejansko vrednost in/ali vnaprej podano nastavljeno vrednost. Pokrov 27 ohišja 6 glave nosi sprednjo ploščo 28, na kateri je nameščen prikazovalni element 28. Le-ta ima električne priključne vodnike 29 (slika 7) za priključitev na preklopno enoto 8 in pokrov 27 je opremljen s prehodno odprtino 30. Kljub različni usmeritvi ohišja glave - na desno segajoče preko oziroma na levo segajoče preko -, se na slikah 5 in 6 uporablja isti pokrov 27, le zasukan je za 180°. Čelna plošča 28 ima v obeh primerih isti položaj, to se pravi prikaz prikazovalnega elementa 26 ni nameščen na glavi. Prehodna odprtina 30 pokrova 27 je nameščena na simetrijski osi 14 in tako izoblikovana, da se v obeh vgradnih položajih (slika 5 in 6) nahaja v področju prikazovalnega elementa 26, tako da je podan potreben prosti prostor za prikazovalni element 26 in za prevajanje priključnih vodnikov 29. Področja prehodne odprtine 30, ki so ostala prosta, se zaprejo s čelno ploščo 28.

Na slikah 8 in 9 je prikazovalni element 26 glede na simetrijsko os 14 premaknjen navzgor. Desno poleg se nahaja prvi posluževalni element 23 in pod tem na simetrijski osi 14 drugi posluževalni element 32. Kot posluževalna elementa 31, 32 sta na primer predvideni tlačni stikali, na primer da se lahko spreminja nastavljena vrednost za sondo. Pokrov 27 ima eno samo veliko prehodno odprtino 23, ki se proti obema stranema simetrijske osi 14 razteza tako, da v obeh vgradnih položajih pokrova 27 (slika 8 in 9) leži delno področje prehodne odprtine 33 v področju prikazovalnega elementa 26 in posluževalnih elementov 31, 32. Ena sama velika prehodna odprtina 33 nudi posebno veliko prostosti v pogledu nameščanja prikazovalnega in posluževalnih elementov 26, 31, 32. Ustrezno odporna na upogibanje čelna plošča 28 prekriva celotno prehodno odprtino 33 in zapira njeno področje, ki ga niso zasedli prikazovalni element 26 in posluževalna elementa 31, 32.

Od predhodno opisane sonde se sonda po slikah 10 in 11 bistveno razlikuje po tem, da so namesto ene same velike prehodne odprtine predvidene štiri manjše prehodne odprtine 34, 35, 36, 37 v pokrovu 27. Obe prehodni odprtini 34, 35 se nahajata medsebojno razmaknjeno na simetrijski osi 14, medtem ko sta obe drugi prehodni odprtini 36, 37 glede na simetrijsko os 14 zamaknjeni navzgor oziroma navzdol. Namestitev in izoblikovanje prehodnih odprtin 34 do 37 je takšna, da se v eni vgradni legi pokrova 27 (slika 10) prehodna odprtina 36 nahaja v področju prikazovalnega elementa 26 in posluževalnega elementa 31 kot tudi prehodna odprtina 34 v področju posluževalnega elementa 32. V drugi vgradni legi pokrova 27 (slika 11) se nahaja namesto tega prehodna odprtina 37 v področju prikazovalnega elementa 26 in posluževalnega elementa 31, medtem ko je v področju posluževalnega elementa 32 prisotna prehodna odprtina 35. Prosta področja z odprtinami in proste prehodne odprtine zapre čelna plošča 28. Zaradi sorazmerno majhnih razsežnosti prehodnih odprtin 34 do 37 na upogibno togost čelne plošče 28 niso postavljene visoke zahteve. Namesto plošč, ki so bolj toge na upogib, se lahko na primer uporabi folije, ki so manj toge na upogib.

Velikost prehodnih odprtin 30, 33 do 37 med drugim zavisi od tega, ali prikazovalni elementi in posluževalni elementi 26, 31, 32 sami tam segajo noter oziroma navzven ali pa gre pri tem le za njihove priključne vodnike 29. Prikazovalni in posluževalni elementi 26, 31, 32 so lahko nameščeni na čelni plošči 28 ali alternativno na enoti 8 vezja, od katere segajo proti čelni plošči 28. Če so prikazovalni in posluževalni elementi 26, 31, 32 zelo ploski in brez višine integrirani v čelni plošči 28, potem se skozi prehodne odprtine 30, 33 do 37 raztezajo le njihovi priključni vodniki 29.

Izum se ne omejuje na sonde z nivojskimi senzorji ampak je primeren tudi za sonde z drugimi senzorji za nadzorovanje sredstva v posodi, kot so na primer temperaturni senzorji, tlačni senzorji, senzorji prevodnosti. Sonde se lahko uporabi v velikem temperaturnem območju, torej ne le pri visokih obratovalnih temperaturah.

Za

GESTRA Aktiengesellschaft:

FME!m PISARNA, 4.0.0.

LJUU>- · ·*>·· ^' · γ

Claims (13)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Sonda za nadzorovanje sredstva v posodi s pritrdilnim ohišjem za namestitev sonde na posodo, z vsaj enim senzorjem, ki je predviden na pritrdilnem ohišju, z ohišjem glave, ki je nameščeno v razdalji od pritrdilnega ohišja in v katerem se nahaja elektronska enota vezja, in z vratnim delom, ki povezuje ohišje glave s pritrdilnim ohišjem in skozi katerega poteka vsaj en električen vodnik, označena s tem, da je ohišje (6) glave po svojih razsežnostih v radialni smeri vratnega dela (5) večje od vratnega dela (5) in je ohišje (6) glave tako nameščeno na vratnem delu (5), da na eni strani vratnega dela (5) radialno sega preko.
2. 2. Sonda po zahtevku 1, označena s tem, da je ohišje (6) glave izoblikovano kot plosko telo, ki se razteza v radialni smeri vratnega dela (5), in je ena njegova ozka stranica obrnjena proti pritrdilnemu ohišju (1).
3. 3. Sonda po enem ali obeh zahtevkih 1 in 2, označena s tem, da se poleg vratnega dela (5) nahajajoči odsek ohišja (6) glave izvede kvadrasto in da se notri nahaja enota (8) vezja.
4. 4. Sonda po enem ali več predhodnih zahtevkih, označena s tem, da ohišje (6) glave obstoji iz okvira (11), ki tvori ozke stranice, in dveh pokrovov (12, 13, 27), ki obojestransko zapirata okvir (11).
5. 5. Sonda po zahtevku 4, označena s tem, da so na okviru (11) na notranji strani držalna sredstva (18) za enoto (8) vezja tako nameščena, da je na njem možna namestitev enote (8) vezja po izbiri za vsake izmed obeh širokih stranic ohišja (6) glave.
6. 6. Sonda po enem ali več predhodnih zahtevkih, označena s tem, da imajo pokrovi (12, 13, 27) simetrično obliko glede na os (14), ki poteka prečno na vratni del (5).
7. 7. Sonda po zahtevku 6, označena s tem, da ima ohišje (6) glave na široki stranici na simetrijski osi (14) vsaj en, od zunaj viden prikazovalni element (26) in/ali en od zunaj dostopen posluževali element (32)in je na tamkajšnjem pokrovu (12, 27) nameščena vsaj ena prehodna odprtina (30, 34, 35) na simetrijski osi (14), tako da se tako v eni možni vgradni legi kot tudi v možni drugi zasukani vgradni legi pokrova (12, 27), pri isti legi prikazovalnega/posluževalnega elementa (26, 32) v obeh primerih, v njegovem področju nahaja prehodna odprtina (30, 34, 35).
8. 8. Sonda po enem izmed obeh zahtevkov 6 in 7, označena s tem, da ima ohišje (6) glave na eni široki stranici z zamikom glede na simetrijsko os (14) vsaj en, od zunaj viden prikazovalni element (26) in/ali en od zunaj dostopen posluževali element (31), ima tamkajšnji pokrov (27) na simetrijski osi (14) vsaj eno prehodno odprtino (33), ki se razteza proti obema stranema tako, da se tako v možni eni vgradni legi kot v možni drugi, zasukani vgradni legi pokrova (27), pri isti legi prikazovalnega-/posluževalnega elementa (26, 31) v obeh primerih, v njegovem področju nahaja prehodna odprtina (33), in je na pokrovu nameščena čelna plošča (28), ki zapira prehodno odprtino (33), s prikazovalnim-/posluževalnim elementom (26, 31).
9. 9. Sonda po enem ali več zahtevkih 6 do 8, označena s tem, da ima ohišje (6) glave na eni široki stranici z zamikom glede na simetrijsko os (14) vsaj en od zunaj viden prikazovalni element (26) in/ali en od zunaj dostopen posluževali element (31), ima tamkajšnji pokrov (27) na obeh straneh simetrijski osi (14) z zamikom proti njej vsakokrat vsaj eno prehodno odprtino (36, 37), da se tako v eni možni vgradni legi kot v drugi možni zasukani vgradni legi pokrova (27), pri isti legi prikazovalnega-/posluževalnega elementa (26, 31) v obeh primerih, nahaja v področju prehodne odprtine (36, 37), in je na pokrovu nameščena čelna plošča (28), ki zapira prehodni odprtini (36, 37), s prikazovalnim-/posluževalnim elementom (26, 31).
10. 10. Sonda po enem ali več zahtevkih 4 do 9, označena s tem, da je okvir (11) izveden s tenkimi stenami in imata pokrova (12, 13) na svoji proti okviru (11) obrnjeni strani vsakokrat en obtekajoč sprejemni utor (15), v katerega vprijema rob (16) okvira (11).

    tako da se poveča togost.
11. 11. Sonda po enem ali več predhodnih zahtevkih, označena s tem, da okvir (H) in pokrovi (12,13) obstoje iz kovine in so električno prevodno povezani drug z drugim.
12. 12. Sonda po enem ali več predhodnih zahtevkih, označena s tem, da imata vratni del (5) na svoji čelni stranici, ki je oddaljena od pritrdilnega ohišja (1), in ohišje (6) glave na svoji stranici, kije obrnjena proti pritrdilnemu ohišju (1), ustrezajoči naležni ploskvi (19, 20), ima ohišje (6) glave na svoji naležni ploskvi (20) središčno prehodno odprtino (21), so na vratnem delu (5) predvidena držana in prehodno odprtino (21) prehajajoča vijačna sredstva (23), ki pritiskajo ohišje (6) glave in vratni del (5) na naležni ploskvi (19,20), potem ko so zategnjena, in je v področju naležnih ploskev (19, 20) predviden prehod (24) za električni vodnik (9).
13. 13. Sonda po zahtevku 12, označena s tem, da imajo vijačna sredstva (23) središčno prehod (24) za električni vodnik (9).