SI9600163A - Substituted n-(indole-2-carbonyl)-beta-alanimamides and derivatives as antidiabetic agents - Google Patents

Substituted n-(indole-2-carbonyl)-beta-alanimamides and derivatives as antidiabetic agents Download PDF

Info

Publication number
SI9600163A
SI9600163A SI9600163A SI9600163A SI9600163A SI 9600163 A SI9600163 A SI 9600163A SI 9600163 A SI9600163 A SI 9600163A SI 9600163 A SI9600163 A SI 9600163A SI 9600163 A SI9600163 A SI 9600163A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
alkyl
hydroxy
mono
chloro
alkoxy
Prior art date
Application number
SI9600163A
Other languages
English (en)
Inventor
Bernard Hulin
Judith Lee Treadway
William Holt Martin
Dennis Jay Hoover
Original Assignee
Pfizer
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Application filed by Pfizer filed Critical Pfizer
Publication of SI9600163A publication Critical patent/SI9600163A/sl

Links

Classifications

    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C07—ORGANIC CHEMISTRY
    • C07D—HETEROCYCLIC COMPOUNDS
    • C07D403/00—Heterocyclic compounds containing two or more hetero rings, having nitrogen atoms as the only ring hetero atoms, not provided for by group C07D401/00
    • C07D403/02—Heterocyclic compounds containing two or more hetero rings, having nitrogen atoms as the only ring hetero atoms, not provided for by group C07D401/00 containing two hetero rings
    • C07D403/12—Heterocyclic compounds containing two or more hetero rings, having nitrogen atoms as the only ring hetero atoms, not provided for by group C07D401/00 containing two hetero rings linked by a chain containing hetero atoms as chain links
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61K—PREPARATIONS FOR MEDICAL, DENTAL OR TOILETRY PURPOSES
    • A61K31/00—Medicinal preparations containing organic active ingredients
    • A61K31/33—Heterocyclic compounds
    • A61K31/395—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins
    • A61K31/40—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins having five-membered rings with one nitrogen as the only ring hetero atom, e.g. sulpiride, succinimide, tolmetin, buflomedil
    • A61K31/403—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins having five-membered rings with one nitrogen as the only ring hetero atom, e.g. sulpiride, succinimide, tolmetin, buflomedil condensed with carbocyclic rings, e.g. carbazole
    • A61K31/404—Indoles, e.g. pindolol
    • A61K31/405—Indole-alkanecarboxylic acids; Derivatives thereof, e.g. tryptophan, indomethacin
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61K—PREPARATIONS FOR MEDICAL, DENTAL OR TOILETRY PURPOSES
    • A61K31/00—Medicinal preparations containing organic active ingredients
    • A61K31/33—Heterocyclic compounds
    • A61K31/395—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins
    • A61K31/41—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins having five-membered rings with two or more ring hetero atoms, at least one of which being nitrogen, e.g. tetrazole
    • A61K31/415—1,2-Diazoles
    • A61K31/416—1,2-Diazoles condensed with carbocyclic ring systems, e.g. indazole
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61K—PREPARATIONS FOR MEDICAL, DENTAL OR TOILETRY PURPOSES
    • A61K31/00—Medicinal preparations containing organic active ingredients
    • A61K31/33—Heterocyclic compounds
    • A61K31/395—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins
    • A61K31/41—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins having five-membered rings with two or more ring hetero atoms, at least one of which being nitrogen, e.g. tetrazole
    • A61K31/4164—1,3-Diazoles
    • A61K31/4178—1,3-Diazoles not condensed 1,3-diazoles and containing further heterocyclic rings, e.g. pilocarpine, nitrofurantoin
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61K—PREPARATIONS FOR MEDICAL, DENTAL OR TOILETRY PURPOSES
    • A61K31/00—Medicinal preparations containing organic active ingredients
    • A61K31/33—Heterocyclic compounds
    • A61K31/395—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins
    • A61K31/41—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins having five-membered rings with two or more ring hetero atoms, at least one of which being nitrogen, e.g. tetrazole
    • A61K31/42—Oxazoles
    • A61K31/422—Oxazoles not condensed and containing further heterocyclic rings
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61K—PREPARATIONS FOR MEDICAL, DENTAL OR TOILETRY PURPOSES
    • A61K31/00—Medicinal preparations containing organic active ingredients
    • A61K31/33—Heterocyclic compounds
    • A61K31/395—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins
    • A61K31/41—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins having five-membered rings with two or more ring hetero atoms, at least one of which being nitrogen, e.g. tetrazole
    • A61K31/425—Thiazoles
    • A61K31/427—Thiazoles not condensed and containing further heterocyclic rings
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61K—PREPARATIONS FOR MEDICAL, DENTAL OR TOILETRY PURPOSES
    • A61K31/00—Medicinal preparations containing organic active ingredients
    • A61K31/33—Heterocyclic compounds
    • A61K31/395—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins
    • A61K31/435—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins having six-membered rings with one nitrogen as the only ring hetero atom
    • A61K31/44—Non condensed pyridines; Hydrogenated derivatives thereof
    • A61K31/4427—Non condensed pyridines; Hydrogenated derivatives thereof containing further heterocyclic ring systems
    • A61K31/4439—Non condensed pyridines; Hydrogenated derivatives thereof containing further heterocyclic ring systems containing a five-membered ring with nitrogen as a ring hetero atom, e.g. omeprazole
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61K—PREPARATIONS FOR MEDICAL, DENTAL OR TOILETRY PURPOSES
    • A61K31/00—Medicinal preparations containing organic active ingredients
    • A61K31/33—Heterocyclic compounds
    • A61K31/395—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins
    • A61K31/495—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins having six-membered rings with two or more nitrogen atoms as the only ring heteroatoms, e.g. piperazine or tetrazines
    • A61K31/4965—Non-condensed pyrazines
    • A61K31/497—Non-condensed pyrazines containing further heterocyclic rings
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61K—PREPARATIONS FOR MEDICAL, DENTAL OR TOILETRY PURPOSES
    • A61K31/00—Medicinal preparations containing organic active ingredients
    • A61K31/33—Heterocyclic compounds
    • A61K31/395—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins
    • A61K31/495—Heterocyclic compounds having nitrogen as a ring hetero atom, e.g. guanethidine or rifamycins having six-membered rings with two or more nitrogen atoms as the only ring heteroatoms, e.g. piperazine or tetrazines
    • A61K31/50—Pyridazines; Hydrogenated pyridazines
    • A61K31/501—Pyridazines; Hydrogenated pyridazines not condensed and containing further heterocyclic rings
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61P—SPECIFIC THERAPEUTIC ACTIVITY OF CHEMICAL COMPOUNDS OR MEDICINAL PREPARATIONS
    • A61P3/00—Drugs for disorders of the metabolism
    • A61P3/06—Antihyperlipidemics
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61P—SPECIFIC THERAPEUTIC ACTIVITY OF CHEMICAL COMPOUNDS OR MEDICINAL PREPARATIONS
    • A61P3/00—Drugs for disorders of the metabolism
    • A61P3/08—Drugs for disorders of the metabolism for glucose homeostasis
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61P—SPECIFIC THERAPEUTIC ACTIVITY OF CHEMICAL COMPOUNDS OR MEDICINAL PREPARATIONS
    • A61P3/00—Drugs for disorders of the metabolism
    • A61P3/08—Drugs for disorders of the metabolism for glucose homeostasis
    • A61P3/10—Drugs for disorders of the metabolism for glucose homeostasis for hyperglycaemia, e.g. antidiabetics
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61P—SPECIFIC THERAPEUTIC ACTIVITY OF CHEMICAL COMPOUNDS OR MEDICINAL PREPARATIONS
    • A61P43/00—Drugs for specific purposes, not provided for in groups A61P1/00-A61P41/00
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61P—SPECIFIC THERAPEUTIC ACTIVITY OF CHEMICAL COMPOUNDS OR MEDICINAL PREPARATIONS
    • A61P9/00—Drugs for disorders of the cardiovascular system
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61P—SPECIFIC THERAPEUTIC ACTIVITY OF CHEMICAL COMPOUNDS OR MEDICINAL PREPARATIONS
    • A61P9/00—Drugs for disorders of the cardiovascular system
    • A61P9/10—Drugs for disorders of the cardiovascular system for treating ischaemic or atherosclerotic diseases, e.g. antianginal drugs, coronary vasodilators, drugs for myocardial infarction, retinopathy, cerebrovascula insufficiency, renal arteriosclerosis
    • A—HUMAN NECESSITIES
    • A61—MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61P—SPECIFIC THERAPEUTIC ACTIVITY OF CHEMICAL COMPOUNDS OR MEDICINAL PREPARATIONS
    • A61P9/00—Drugs for disorders of the cardiovascular system
    • A61P9/12—Antihypertensives
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C07—ORGANIC CHEMISTRY
    • C07D—HETEROCYCLIC COMPOUNDS
    • C07D209/00—Heterocyclic compounds containing five-membered rings, condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom
    • C07D209/02—Heterocyclic compounds containing five-membered rings, condensed with other rings, with one nitrogen atom as the only ring hetero atom condensed with one carbocyclic ring
    • C07D209/04—Indoles; Hydrogenated indoles
    • C07D209/30—Indoles; Hydrogenated indoles with hetero atoms or with carbon atoms having three bonds to hetero atoms with at the most one bond to halogen, directly attached to carbon atoms of the hetero ring
    • C07D209/42—Carbon atoms having three bonds to hetero atoms with at the most one bond to halogen, e.g. ester or nitrile radicals
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C07—ORGANIC CHEMISTRY
    • C07D—HETEROCYCLIC COMPOUNDS
    • C07D401/00—Heterocyclic compounds containing two or more hetero rings, having nitrogen atoms as the only ring hetero atoms, at least one ring being a six-membered ring with only one nitrogen atom
    • C07D401/02—Heterocyclic compounds containing two or more hetero rings, having nitrogen atoms as the only ring hetero atoms, at least one ring being a six-membered ring with only one nitrogen atom containing two hetero rings
    • C07D401/12—Heterocyclic compounds containing two or more hetero rings, having nitrogen atoms as the only ring hetero atoms, at least one ring being a six-membered ring with only one nitrogen atom containing two hetero rings linked by a chain containing hetero atoms as chain links
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C07—ORGANIC CHEMISTRY
    • C07D—HETEROCYCLIC COMPOUNDS
    • C07D413/00—Heterocyclic compounds containing two or more hetero rings, at least one ring having nitrogen and oxygen atoms as the only ring hetero atoms
    • C07D413/02—Heterocyclic compounds containing two or more hetero rings, at least one ring having nitrogen and oxygen atoms as the only ring hetero atoms containing two hetero rings
    • C07D413/12—Heterocyclic compounds containing two or more hetero rings, at least one ring having nitrogen and oxygen atoms as the only ring hetero atoms containing two hetero rings linked by a chain containing hetero atoms as chain links
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C07—ORGANIC CHEMISTRY
    • C07D—HETEROCYCLIC COMPOUNDS
    • C07D417/00—Heterocyclic compounds containing two or more hetero rings, at least one ring having nitrogen and sulfur atoms as the only ring hetero atoms, not provided for by group C07D415/00
    • C07D417/02—Heterocyclic compounds containing two or more hetero rings, at least one ring having nitrogen and sulfur atoms as the only ring hetero atoms, not provided for by group C07D415/00 containing two hetero rings
    • C07D417/12—Heterocyclic compounds containing two or more hetero rings, at least one ring having nitrogen and sulfur atoms as the only ring hetero atoms, not provided for by group C07D415/00 containing two hetero rings linked by a chain containing hetero atoms as chain links

Landscapes

  • Health & Medical Sciences (AREA)
  • Chemical & Material Sciences (AREA)
  • Organic Chemistry (AREA)
  • Animal Behavior & Ethology (AREA)
  • Life Sciences & Earth Sciences (AREA)
  • Pharmacology & Pharmacy (AREA)
  • General Health & Medical Sciences (AREA)
  • Public Health (AREA)
  • Veterinary Medicine (AREA)
  • Medicinal Chemistry (AREA)
  • Epidemiology (AREA)
  • Engineering & Computer Science (AREA)
  • Bioinformatics & Cheminformatics (AREA)
  • Chemical Kinetics & Catalysis (AREA)
  • General Chemical & Material Sciences (AREA)
  • Nuclear Medicine, Radiotherapy & Molecular Imaging (AREA)
  • Diabetes (AREA)
  • Hematology (AREA)
  • Cardiology (AREA)
  • Heart & Thoracic Surgery (AREA)
  • Obesity (AREA)
  • Emergency Medicine (AREA)
  • Endocrinology (AREA)
  • Urology & Nephrology (AREA)
  • Vascular Medicine (AREA)
  • Pharmaceuticals Containing Other Organic And Inorganic Compounds (AREA)
  • Indole Compounds (AREA)
  • Nitrogen Condensed Heterocyclic Rings (AREA)
  • Plural Heterocyclic Compounds (AREA)
  • Acyclic And Carbocyclic Compounds In Medicinal Compositions (AREA)

Description

Substituirani N-(indol-2-karbonil)-/3-alanimamidi in derivati kot antidiabetiki
Ozadje izuma
Predloženi izum se nanaša na inhibitorje glikogen fosforilaze, na farmacevtske pripravke, ki vsebujejo take inhibitorje in na uporabo takih inhibitorjev za zdravljenje diabetesa, hiperglikemije, hiperholesterolemije, hipertenzije, hiperinsulinemij, hiperlipidemije, ateroskleroze in miokardialne ishemije pri sesalcih.
Kljub zgodnjemu odkritju insulina in njegove široke uporabe pri zdravljenju diabetesa ter kasnejšemu odkritju in uporabi sulfonilsečnin (npr. Chlorpropamide™ (Pfizer), Tolbutamide™ (Upjohn), Acetohexamide™ (E.I. Lilly), Tolazamide™ (Upjohn)) in bigvanidov (npr. Phenformin™ (Ciba Geigy, Metformin™ (G. D. Searle)) kot oralnih hipoglikemičnih sredstev, je zdravljenje diabetesa manj kot zadovoljivo. Uporaba insulina, ki je potrebna pri okoli 10 % diabetičnih pacientov, kjer sintetična hipoglikemična sredstva niso učinkovita (diabetes tipa I, insulinsko odvisen diabetes mellitus), zahteva večkratne dnevne doze, običajno s samoinjiciranjem. Določanje primernega doziranja insulina zahteva pogoste določitve sladkorja v urinu ali krvi. Dajanje prebitne doze insulina povzroči hipoglikemijo, pri čemer so učinki v območju od rahlih nenormalnosti v krvni glukozi do kome ali celo smrti. Zdravljenje neinsulinsko odvisnega diabetes mellitus (diabetes tipa II, NIDDM) običajno obstoji iz kombinacije diete, vadbe, oralnih sredstev, npr. sulfonilsečnin, v bolj resnih primerih pa insulina. Vendar imajo klinično dostopni hipoglikemiki lahko druge stranske učinke, ki omejujejo njihovo uporabo. V vsakem primeru je, kadar eno od teh sredstev lahko ni uspešno v posameznem primeru, lahko drugo uspešno. Jasno je razvidna stalna potreba po hipoglikemičnih sredstvih, ki imajo lahko manj stranskih učinkov ali ki so lahko uspešna, kjer druga niso.
Uvideli so, da je ateroskleroza, bolezen arterij, vodilni vzrok smrti v Združenih državah Amerike in Zahodni Evropi. Znano je patološko zaporedje, ki vodi do ateroskleroze in okluzivne srčne bolezni. Najzgodnejša stopnja v tem zaporedju je nastanek maščobnih prog v karotidni, koronarni in cerebralni arteriji ter v aorti. Te lezije so rumene barve zaradi prisotnosti lipidnih usedlin, ki jih najdemo v glavnem v celic gladkega mišičja in v makrofagih intima sloja arterij in aorte. Nadalje se domneva, da po drugi strani večina holesterola, ugotovljenega v maščobnih progah, povzroči razvoj vlaknenega plaka, ki obstoji iz zbranih intimalnih celic gladkega mišičja, obremenjenih z lipidom in obkroženih z ekstracelularnim lipidom, kolagenom, elastinom in proteoglikani. Celice in matriks tvorijo vlaknato kapo, ki pokriva globljo usedlino celičnih odpadkov in še več ekstracelularnega lipida. Lipid je primarno prost in zaestren holesterol. Vlaknat plak se tvori počasi in sčasoma teži k temu, da postane kalciniran in nekrotičen, napredujoč v komplicirano ležijo, s katero razložimo arterijsko okluzijo in tendenco za muralno trombozo in krč arterijske mišice, ki karakterizirajo napredovano aterosklerozo.
Epidemiološko dokazovanje je zanesljivo določilo hiperlipidemijo kot primaren rizični faktor pri povzročitvi kardiovaskularne bolezni (ICVD) zaradi ateroskleroze. V zadnjih letih so vodilni v medicini dali ponoven poudarek na znižanje nivojev plazemskega holesterola, posebno lipoproteinskega holesterola nizke gostote, kot bistvene stopnje pri preprečevanju CVD. Sedaj vemo, da so gornje meje normalnega znatno nižje, kot so doslej mislili. Posledica tega je, da so se sedaj zavedli, da so veliki segmenti zahodnih populacij v posebno velikem riziku. Taki neodvisni rizični faktorji so glukozna netoleranca, leva ventrikularna hipertrofija, hipertenzija in biti moškega spola. Kardiovaskularna bolezen prevladuje zlasti med diabetičnimi pacienti, vsaj delno zaradi obstoja večkratnih neodvisnih rizičnih faktorjev v tej populaciji. Uspešno zdravljenje hiperlipidemije v splošni populaciji, zlasti pri diabetičnih pacientih, je zato medicinsko izjemno važno.
Hipertenzija (ali visok krvni tlak) je stanje, ki se pojavi pri človeški populaciji kot sekundarni simptom različnih drugih motenj, kot je renalna arterijska stenoza, feokromocitoma ali endokrinske motnje. Vendar so hipertenzijo dokazili pri mnogih pacientih, pri katerih je vzročno sredstvo ali motnja neznana. Medtem ko tako esencialno hipertenzijo pogosto povezujejo z motnjami, kot so debelost, diabetes in hipertrigliceridemija, odnosa med temi motnjami niso razjasnili. Poleg tega imajo mnogi pacienti simptome visokega krvnega tlaka, pri čemer so katerikoli drugi znaki bolezni ali motnje popolnoma odsotni.
Znano je, da lahko hipertenzija vodi direktno do odpovedi srca, odpovedi ledvic in kapi (možganska krvavitev). Ta stanja so sposobna, da povzročijo pri pacientu smrt v kratkem času. Hipertenzija lahko tudi prispeva k razvoju ateroskleroze in koronarne bolezni. Ta stanja postopoma oslabijo pacienta in lahko vodijo do smrti v daljšem času.
Točen vzrok esencialne hipertenzije ni znan, čeprav se smatra, da številni faktorji prispevajo k začetku bolezni. Med takimi faktorji so stres, nekontrolirana čustva, neregulirano sproščanje hormonov (reninski, angiotenzinski, aldosteronski sistem), prebitna sol in voda zaradi nefukcioniranja ledvic, odebeljenje sten in hipertrofija vaskulature, kar povzroči zožene krvne žile, in genetski faktorji.
Zdravljenja esencialne hipertenzije so se lotili ob upoštevanju gornjih faktorjev. Tako so razvili široko območje /3-blokatorjev, vazokonstriktorjev, inhibitorjev encima, ki pretvori angiotenzen, ipd. in dali na trg kot antihipertenzive. Zdravljenje hipertenzije ob uporabi teh spojin se je pokazalo kot ugodno pri preprečevanju smrti v kratkih intervalih, kot je odpoved srca, odpoved ledvic in možganska krvavitev. Vendar ostaja problem razvoja ateroskleroze ali srčne bolezni zaradi dolgotrajne hipertenzije. To pomeni, da se, čeprav je zmanjšan visok krvni tlak, osnovni vzrok esencialne hipertenzije ne odziva na to zdravljenje.
Hipertenzijo so povezovali z zvišanimi nivoji krvnega insulina, stanjem, znanim kot hiperinsulinemija. Insulin, peptidni hormon, katerega primarni učinki so pospeševanje izrabe glukoze, proteinske sinteze ter nastanka in shranjevanje nevtralnih lipidov, med drugim tudi učinkuje tako, da pospešuje rast vaskularnih celic in poveča retencijo ledvičnega natrija. Te slednje funkcije lahko dosežemo, ne da bi prizadeli glukozne nivoje, in so znani vzroki hipertenzije. Rast periferne vaskulature lahko npr. povzroči konstrikcijo perifernih kapilar; medtem ko retencija natrija poveča krvni volumen. Tako lahko znižanje insulinskih nivojev pri hiperinsulinemikih prepreči nenormalno vaskularno rast in ledvično retencijo natrija, kar povzročajo visoki nivoji insulina, in s tem ublaži hipertenzijo.
Srčna hipertrofija je pomemben rizičen faktor pri nastanku nenadne smrti, srčnega infarkta in kongestivne odpovedi srca. Ti srčni dogodki nastanejo vsaj delno zaradi povečane susceptibilnosti na miokardialno poškodbo po ishemiji in reperfuziji, ki lahko nastopi pri zunanjem pacientu, kot tudi perioperativnih okoliščinah. Obstaja neizpolnjena medicinska potreba po preprečevanju ali minimiziranju škodljivih
-- - 4 '·· :
miokardialnih perioperativnih izvidov, zlasti perioperativnega srčnega infarkta. Tako nesrčna kot tudi srčna kirurgija sta povezani z znatnimi riziki srčnega infarkta ali smrti. Smatra se, da je okoli 7 milijonov pacientov, pri katerih izvajajo nesrčne operacije, v nevarnosti, pri čemer je pri nekaterih serijah pogostnost perioperativne smrti in resnih srčnih komplikacij celo 20 do 25 %. Poleg tega so ocenili, da se od 400000 pacientov, pri katerih so izvedli koronarno by-pass operacijo, na leto, pri 5 % pojavi perioperativni srčni infakrt in smrt pri 1-2 %. Trenutno na tem področju ni terapije z zdravili, ki bi zmanjšala poškodbo srčnega tkiva iz perioperativne miokardialne ishemije ali povečala srčno odpornost za ishemične epizode. Za takšno terapijo se pričakuje, da rešuje življenja in zmanjšuje hospitalizacije, zvečuje kvaliteto življenja in zmanjšuje celotne stroške zdravstvenega zavarovanja za paciente z visokim rizikom.
Proizvodnja hepatične glukoze je važen cilj za NIDDM terapijo.
Jetra so glavni regulator nivojev plazemske glukoze v postabsorptivnem stanju (stanju po postu) in hitrost proizvodnje hepatične glukoze pri pacientih z NIDDM je znatno zvišana glede na normalne individuume. Podobno je v postprandialnem stanju (hranjenem stanju), kjer imajo jetra sorazmeno manjšo vlogo pri dobavljanju celotne plazemske glukoze, proizvodnja hepatične glukoze nenormalno visoka pri pacientih z NIDDM.
Glikogenoliza je pomembna tarča za prekinitev proizvodnje hepatične glukoze. Jetra proizvajajo glukozo z glikogenolizo (razgradnjo glukoznega polimera glikogena) in glukonogenezo (sintezo glukoze iz 2- in 3-ogljikovih predhodnikov). Več vrst dokazovanja nakazuje, da lahko glikogenoliza pomembno prispeva k produkciji hepatične glukoze pri NIDDM. Najprej je ocenjeno, da izhaja pri normalnem postabsorptivnem človeku do 75 % proizvodnje hepatične glukoze iz glikogenolize. Drugič, pri pacientih z boleznimi jetrnega glikogenskega shranjevanja, vključno s Hersovo boleznijo (pomanjkanje glikogen fosforilaze), se pojavlja epizodična hiperglikemija. Ta opazovanja sugerirajo, da je lahko glikogenoliza pomemben proces za proizvodnjo hepatične glukoze.
Glikogenolizo katalizirajo v jetrih, mišicah in možganih tkivno specifične izo oblike encima glikogen fosforilaze. Ta encim cepi glikogensko makromolekulo, da sprosti glukoza-1-fosfat in novo skrajšano glikogensko makro molekulo. Do sedaj so poročali o dveh tipih inhibitorjev glikogen fosforilaze: glukoza in glukozni analogi [Martin,
J.L. et al. Biochemistrv 1991, 30, 10101] ter kofein in drugi purinski analogi [Kasvinsky, P.J. et al. J. Biol. Chem. 1978, 253, 3343-3351 in 9102-9106]. Za te spojine ter inhibitorje glikogen fosforilaze na splošno so domnevali, da so potencialno uporabni za zdravljenje NIDDM z zmanjševanjem proizvodnje hepatične glukoze in zniževanjem glikemije [Blundell, T.B. et al. Diabetologia 1992, 35, Suppl. 2, 569-576, in Martin et al. Biochemistry 1991, 30,10101].
Mehanizma (mehanizmov), odgovornega za miokardialno poškodbo, ki jo opazimo po ishemiji in reperfuziji, ne razumemo popolnoma. Poročali so (M.F. Allard, et al. Am. J. Physiol. 267, H66-H74, 1994), da je preishemično glikogensko zmanjšanje... povezano z izboljšanim post ishemičnim levim ventrikularnim funkcionalnim okrevanjem na hipertrofiranih podganjih srcih.
Tako je kljub številnim terapijam hiperglikemije, hiperholesterolemije, hipertenzije, hiperlipidemije, ateroskleroze in miokardialne ishemije na tem področju stalna potreba in stalno iskanje alternativnih terapij.
Povzetek izuma
Predloženi izum je usmerjen na spojine, inhibitorje glikogenfosforilaze, s formulo I, koristne za zdravljenje diabetesa, hiperglikemije, hiperholesterolemije, hipertenzije, hiperinsulinemije, hiperlipedemije, ateroskleroze in miokardialne ishemije.
Spojine v smislu predloženega izuma imajo formulo I
kot tudi njihove farmacevtsko sprejemljive soli in predzdravila, kjer je črtkana črta (—) fakultativna vez;
A je -C(H)=, -C^Cj-C^alkil^ ali -C(halo)=, kjer je črtkana črta (---) vez, ali je A metilen ali -CH(Cj-C4)alkil-, kjer črtkana črta (—) ni vez;
R,, R10 ali Rn so vsak neodvisno H, halo, 4-, 6- ali 7-nitro, ciano, (Cj-C^alkil, (CxC4)-alkoksi, fluorometil, difluorometil ali trifluorometil;
R2 je H;
R3 je H ali (CfC5)alkil;
R4 je H, metil, etil, n-propil, hidroksi(C1-C3)alkil, (C1-C3)alkoksi(C1-C3)alkil, feni^Cj-C^alkil, fenilhidroksi(C1-C4)alkil, fenil^-CJalkoksi(C^-Cjjalkil, tien-2- ali -S-i^Cj-C^alkil ali fur-2- ali -S-i^Cj-C^alkil, kjer so R4 obroči mono-, di- ali tri-substituirani neodvisno na ogljiku s H, halo, (C^-CJalkilom, (Cx-C4)alkoksi, trifluorometilom, hidroksi, amino ali ciano; ali je
R4 pirid-2-, -3- ali ^-i^Cj-CJalkil, tiazol-2-, -4- ali -S-il^-C^alkil, imidazol-1-, -2-, -4- ali -S-il^-Cjjalkil, pirol-2- ali -S-i^C^^jalkil, oksazol-2-, -4- ali -S-ilfCj-C^alkil, pirazol-3-, -4- ali -S-i^Cj-Cjjalkil, izoksazol-3-, -4- ali -S-ihCj-C^jalkil, izotiazol-3-, -4- ali -S-i^^-C^alkil, piridazin-3- ali -4-il(Cx-C4)alkil, pirimidin-2-, -4-, -5- ali -6-il(C1-C4)alkil, pirazin-2- ali -3-il(Cj-C4)alkil ali l,3,5-triazin-2-il(C1-C4)alkil, kjer so zgornji R4 heterocikli v danem primeru mono- ali disubstituirani neodvisno s halo, trifluorometilom, (Cj-C^alkilom, (C -C4)alkoksi, amino ali hidroksi in so mono- ali disubstituenti vezani na ogljik;
R5 je H, hidroksi, fluoro, (C^-Cjjalkil, (Cj-C^alkoksi, (Cj-C^alkanoil, amino(C1-C4)alkoksi, mono-N- ali di-N,N-(C1-C4)alkilamino(C1-C4)alkoksi, karboksi(C1-C4)alkoksi, (C1-C5)alkoksi-karbonil(C1-C4)alkoksi, benziloksikarboni^Cj-CJalkoksi ali karboniloksi, kjer je ta karboniloksi vezan C-C s fenilom, tiazolilom, imidazolilom, lH-indolilom, furilom, pirolilom, oksazolilom, pirazolilom, izoksazolilom, izotiazolilom, piridazinilom, pirimidinilom, pirazinilom ali 1,3,5-triazinilom in kjer so zgornji Rs obroči v danem primeru mono-substituirani s halo, (Cj-C^alkilom, (CxC4)alkoksi, hidroksi, amino ali trifluorometilom in so ti mono-substituenti vezani na ogljik;
R? je H, fluoro ali (C^-C^alkil; ali sta lahko
R5 in R? skupaj okso;
R6 je karboksi, (Cj-Cgjalkoksikarbonil, C(O)NRgRg ali C(O)R12, kjer je
Rg H, (Cj-Cgjalkil, hidroksi ali (Cx-C3)alkoksi; in je
Rg H, (C^-Cgjalkil, hidroksi, (Cj-Cgjalkoksi, metilen-perfluoriran (Cj-Cgjalkil, fenil, piridil, tienil, furil, pirolil, pirolidinil, oksazolil, tiazolil, imidazolil, pirazolil, pirazolinil, pirazolidinil, izoksazolil, izotiazolil, piranil, piperidinil,
- 7morfolinil, piridazinil, pirimidinil, pirazinil, piperazinil ali 1,3,5-triazinil, kjer so prejšnji R9 obroči vezani C-N; ali je
R9 mono-, di- ali trisubstituiran (Cj-C5)alkil, kjer so ti substituenti neodvisno H, hidroksi, amino, mono-N- ali di-N,N-(C1-C5)alkilamino; ali je
R9 mono- ali disubstituiran (Cj-Cjjalkil, kjer so ti substituenti neodvisno fenil, piridil, furil, pirolil, pirolidinil, oksazolil, tiazolil, imidazolil, pirazolil, pirazolinil, pirazolidinil, izoksazolil, izotiazolil, piranil, piridinil, piperidinil, morfolinil, piridazinil, pirimidinil, pirazinil, piperazinil ali 1,3,5-triazinil; kjer so nearomatski R9 obroči, ki vsebujejo dušik, v danem primeru monosubstituirani na dušiku s (C^-C^alkilom, benzilom, benzoilom ali (CjC6)alkoksikarbonilom in kjer so R9 obroči v danem primeru monosubstituirani na ogljiku s halo, (C^-C^alkilom, (Cj-C^jalkoksi, hidroksi, amino ali mono-N- in diN,N-(C1-C5)alkilamino, pod pogojem, da ni vključen kvaterniziran dušik in da ni vezi N-O, N-N ali N-halo;
R 2 je piperazin-l-il, 4-(C1-C4)alkilpiperazin-l-il, 4-formilpiperazin-l-il, morfolino, tiomorfolino, 1-oksotiomorfolino, 1,1-diokso-tiomorfolino, tiazolidin3-il, l-okso-tiazolidin-3-il, l,l-diokso-tiazolidin-3-il, 2-(CjC6)alkoksikarbonilpirolidin-l-il, oksazolidin-3-il ali 2(R)hidroksimetilpirolidin-l-il; ali je
R12 3- in/ali 4-mono- ali di-substituiran oksazetidin-2-il, 2-, 4-, in/ali 5-mono- ali di-substituiran oksazolidin-3-il, 2-, 4-, in/ali 5-mono- ali disubstituiran tiazolidin-3-il, 2-, 4-, in/ali 5-mono- ali disubstituiran l-oksotiazolidin-3-il,
2-, 4-, in/ali 5-mono- ali disubstituiran l,l-dioksotiazolidin-3-il, 3- in/ali 4-, mono- ali disubstituiran pirolidin-l-il, 3-, 4- in/ali 5-, mono-, di- ali trisubstituiran piperidin-l-il, 3-, 4-, in/ali 5-mono-, di- ali trisubstituiran piperazin-l-il, 3-substituiran azetidin-l-il, 4- in/ali 5-, mono- ali disubstituiran l,2-oksazinan-2-il, 3- in/ali 4-mono- ali disubstituiran pirazolidin-l-il, 4- in/ali 5-, mono- ali disubstituiran izoksazolidin-2-il, 4- in/ali 5-, mono- in/ali disubstituiran izotiazolidin-2-il, kjer so ti R12 substituenti neodvisno H, halo, (C -C5)alkil, hidroksi, amino, mono-N- ali di-N,N-(C1-C5)alkilamino, formil, okso, hidroksiimino, (Cj-Cgjalkoksi, karboksi, karbamoil, mono-N- ali diN,N-(C1-C4)alkilkarbamoil, (Cj-C^alkoksiimino, (Cj-C^alkoksimetoksi, (CjC6)alkoksikarbonil, karboksi(C1-C5)alkil ali hidroksifCj-C^alkil;
pod pogojem, da je Rs OH, če je R4 H, metil, etil ali n-propil;
pod pogojem da kadar sta R5 in R? H, potem R4 ni H, metil, etil, n-propil, hidroksi(CI-C3)alkil ali (C1-C3)alkoksi(C1-C3)alkil in je R6 C(O)NRgR9, C(O)RJ2 ali (Cj-C^alkoksikarbonil.
Prva skupina prednostnih spojin s formulo I obstoji iz tistih spojin, kjer je R1 5-H, 5-halo, 5-metil ali 5-ciano;
R10 in Rn sta vsak neodvisno H ali halo;
A jeC(H)=;
R2 in R3 sta H;
R4 je feni^Cj-C^alkil, kjer so fenilne skupine mono-, di- ali trisubstituirane neodvisno s H ali halo, ali mono- ali disubstituirane neodvisno s H, halo, (CjC4)alkilom, (Cj-C^alkoksi, trifluorometilom, hidroksi, amino ali ciano; ali je
R4 tien-2- ali -S-i^C^^jalkil, pirid-2-, -3- ali ^-il^-C^alkil, tiazol-2-, -4- ali -5-il(C1-C2)alkil, imidazol-1-, -2-, -4- ali -5-il(C1-C2)alkil, fur-2- ali -3-il(Cj-C2)alkil, pirol-2- ali -3-il(C1-C2)alkil, oksazol-2-, -4- ali -541((^-C2)alkil, pirazol-3-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, izoksazol-3-, -4- ali -5-il(Cj-C^alkil, kjer so gornji R4 heterocikli v danem primeru mono- ali disubstituirani neodvisno s halo, trifluorometilom, (Cj-C^alkilom, (C^ C4)alkoksi, amino ali hidroksi in so mono- ali disubstituenti vezani na ogljik;
R5 je hidroksi;
R6 je C(O)NRgR9 ali C(O)R12; in je
R7 H.
V gornji prvi skupini prednostnih spojin s formulo I je prva skupina posebno prednostnih spojin, kjer ima atom ogljika a (S) stereokemijo;
atom ogljika b (R) stereokemijo;
R4 je fenil^-C^alkil, tien-2-il-(C1-C2)alkil, tien-S-il-^-C^alkil, fur-2-il(Cj-C^alkil ali fur-S-il^Cj-C^alkil, kjer so ti obroči mono- ali disubstituirani neodvisno s H ali fluoro;
R6 je C(O)NR8R9;
Rg je (C^Cgjalkil, hidroksi ali (Cj-Cgjalkoksi; in je
R9 H, (Cj-Cgjalkil, hidroksi, hidroksifO^CJalkil, (Cj-Cgjalkoksi, piridil, morfolinil, piperazinil, pirolidinil, piperidinil, imidazolil ali tiazolil ali (Cj-CJalkil, mono-substituiran s piridilom, morfolinilom, piperazinilom, pirolidinilom, piperidinilom, imidazolilom ali tiazolilom.
V gornji prvi skupini posebno prednostnih spojin so zlasti prednostne spojine [(lS)-((R)-hidroksi-dimetilkarbamoilmetil)-2-fenil-etil]-amid 5-kloro-lH-indol-2karboksilne kisline {(lS)-[(R)-hidroksi-(metoksi-metilkarbamoil)-metil]-2-fenil-etil}-amid 5,6-diklorolH-indol-2-karboksilne kisline {(lS)-[(R)-hidroksi-(metoksi-metilkarbamoil)-metil]-2-fenil-etil}-amid 5-klorolH-indol-2-karboksilne kisline ((lS)-{(R)-hidroksi-[(2-hidroksi-etil)-metil-karbamoil]-metil}-2-fenil-etil)-amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline {(lS)-[(R)-hidroksi-(metil-piridin-2-il-karbamoil)-metil]-2-fenil-etil}-amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline ali ((lS)-{ (R)-hidroksi-[metil-(2-piridin-2-il-etil)-karbamoil]-metil}-2-fenil-etil)amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline.
V gornji prvi skupini posebno prednostnih spojin so spojine, kjer je
a. R1 5-kloro;
R10 in Rn H;
R4 benzil;
Rg metil; in R9 metil;
b. R15-kloro;
RUH;
R10 6-kloro;
R, benzil;
Rg metil; in R9 metoksi;
c. Rx 5-kloro;
R10 in Rn H;
R4 benzil;
Rg metil; in R9 metoksi;
d. Rj 5-kloro;
R10 in Rn H;
R„ benzil;
Rg metil; in
Rg 2-(hidroksi)etil;
e. Rj 5-kloro;
R10 in Rn H;
R, benzil;
Rg metil; in
R9 piridin-2-il; ter
f. Rj 5-kloro;
R10 in Rn H;
R4 benzil;
Rg metil; in R9 2-(piridin-2-il)etil.
V gornji prvi skupini prednostnih spojin s formulo I je druga skupina posebno prednostnih spojin, kjer ima atom ogljika a (S) stereokemijo;
atom ogljika b (R) stereokemijo;
R4 je fenil(C1-C2)alkil, tien-2-il-(C1-C2)alkil, tien-3-il-(C1-C2)alkil, fur2-il-(Cj-C2)alkil ali fur-3-il-(C1-C2)alkil, kjer so ti obroči mono- ali disubstituirani neodvisno s H ali fluoro;
R6 je C(O)R12; in
R12 morfolino, 4-(C1-C4)alkilpiperazin-l-il, 3-substituiran azetidin-l-il, 3- in/ali 4-, mono- ali disubstituiran pirolidin-l-il, 4- in/ali 5-mono- ali disubstituiran izoksazolidin-2-il, 4- in/ali 5-, mono- ali disubstituiran l,2-oksazinan-2-il, kjer so substituenti vsak neodvisno H, halo, hidroksi, amino, mono-N- ali di-N,N(C^Cgjalkilamino, okso, hidroksiimino ali alkoksi.
V gornji drugi skupini posebno prednostnih spojin so zlasti prednostne spojine [(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-(4-metil-piperazin-l-il)-3-okso-propil]-amid hidroklorid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline, [(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-(3-hidroksiazetidin-l-il)-3-okso-propil]-amid 5-klorolH-indol-2-karboksilne kisline, ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-izoksazolidin-2-il-3-okso-propil)-amid 5-kloro-lHindol-2-karboksilne kisline, ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-[l,2]oksazinan-2-il-3-okso-propil)-amid 5-kloro-lHindol-2-karboksilne kisline, [(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-(3S)-hidroksi-pirolidin-l-il)-3-okso-propil]-amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline, [(lS)-benzil-3-((3S,4S)-dihidroksi-pirolidin-l-il)-(2R)-hidroksi-3-okso-propil]-amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline, [(lS)-benzil-3-((3R,4S)-dihidroksipirolidin-l-il)-(2R)-hidroksi-3-okso-propil]-amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline ali ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-morfolin-4-il-3-okso-propil)-amid 5-kloro-lH-indol-2karboksilne kisline.
V gornji drugi skupini posebno prednostnih spojin so spojine, kjer je
a. R} 5-kloro;
Rio Rn R4 benzil; in
R12 4-metilpiperazin-l-il;
b. Rj 5-kloro;
R10 in Rn H;
R4 benzil; in
R12 3-hidroksiazetidin-l-il;
c. Rx 5-kloro;
Rwin Rn H;
R4 benzil; in R 2 izoksazolidin-2-il;
d. R1 5-kloro;
R10 in Rn H;
R4 benzil; in
R12 (l,2)-oksazinan-2-il;
e. RJ 5-kloro;
R10 in Rn H;
R4 benzil; in
R12 3(S)-hidroksipirolidin-l-il;
f. R4 5-kloro;
Rioin Rn H;
R4 benzil; in
R12 (3S,4S)-dihidroksipirolidin- 1-il;
g. Rj 5-kloro;
Rioin Rn H;
R4 benzil; in
R12 (3R,4S)-dihidroksipirolidin-l-il; in
h. Rj 5-kloro;
R10 in Rn H;
R4 benzil; in R12 morfolino.
Druga skupina prednostnih spojin s formulo I obstoji iz tistih spojin, kjer je
Rt H, halo, metil ali ciano;
R10 in Rn vsak neodvisno H ali halo;
A -C(H)=;
R2 in R3 H;
R4 feni^Cj-C^alkil, kjer so te fenilne skupine mono-, di- ali trisubstituirane neodvisno s H ali halo, ali mono- ali disubstituirane neodvisno s H, halo, (CxC4)alkilom, (Cx-C4)alkoksi, trifluorometilom, hidroksi, amino ali ciano; ali je
R4 tien-2- ali -S-ilfC^C^alkil, pirid-2-, -3- ali -^i^C^C^alkil, tiazol-2-, 4- ali -S-i^Cj-C^alkil, imidazol-1-, -2-, -4- ali -5-il(C1-C2)alkil, fur-2- ali -3-il(Cj-C2)alkil, pirol-2- ali -3-il(Cj-C2)alkil, oksazol-2-, -4- ali -5-il(C1-C2)alkil, pirazol-3-, 4- ali -S-i^Cj-C^alkil, izoksazol-3-, -4- ali -5-il(C -C2)alkil, kjer so gornji R4 heterocikli v danem primeru mono- ali disubstituirani neodvisno s halo, trifluorometilom, (C^-C^alkilom, (CxC4)alkoksi, amino ali hidroksi in so ti mono- ali disubstituenti vezani na ogljik;
Rs je hidroksi;
R6 je karboksi ali (Cx-Cg)alkoksikarbonil; in
R? H, fluoro ali (Cx-C6)alkil.
V drugi skupini prednostnih spojin s formulo I je skupina posebno prednostnih spojin, kjer ima atom ogljika a (S) stereokemijo;
atom ogljika b (R) stereokemijo;
R4 je fenil(C1-C2)alkil, tien-2-il-(Cx-C2)alkil, tien-3-il(Cx-C2)alkil, fur-2-il(C -C2)alkil ali fur-3-il-(Cx-C2)alkil, kjer so ti obroči mono- ali disubstituirani neodvisno s H ali fluoro;
R10 in RX1 H;
R6 karboksi; in
R7 H.
Prednostna v skupini takoj zgoraj je spojina, kjer je
Rx 5-kloro;
Rw in Rn H; in
R. benzil.
Tretja skupina prednostnih spojin s formulo I obstoji iz tistih spojin, kjer je Rj H, halo, metil ali ciano;
R10 in Ru sta vsak neodvisno H ali halo;
J3 - A -C(H)=;
R2 in R3 sta H;
R4 je feni^Cj-Cjjalkil, kjer so fenilne skupine mono-, di- ali trisubstituirane neodvisno s H ali halo, ali mono- ali disubstituirane neodvisno s H, halo, (C C4)alkilom, (C1C4)alkoksi, trifluorometilom, hidroksi, amino ali ciano; ali je
R4 tien-2- ali G-i^Cj-C^jalkil, pirid-2-, -3- ali -4-il(C1-C2)alkil, tiazol-2-,
4- ali -S-i^Cj-C^alkil, imidazol-1-, -2-, -4- ali -S-ilfCj-C^alkil, fur-2- ali -S-i^Cj-C^alkil, pirol-2- ali -3-il(C1-C2)alkil, oksazol-2-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, pirazol-3-, 4- ali -S-i^Cj-C^alkil, izoksazol-3-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, kjer so gornji R4 heterocikli v danem primeru mono- ali disubstituirani neodvisno s halo, trifluorometilom, (Cj-C^alkilom, (CxC4)alkoksi, amino ali hidroksi in so mono- ali disubstituenti vezani na ogljik;
R5 fluoro, (C^-C^alkil, (Cj-Cjjalkoksi, amino(C1-C4)alkoksi, mono-N- ali diN,N-(C1-C4)alkilamino(C1-C4)alkoksi, karboksi(C1-C4)alkoksi, (CxCjjalkoksikarboni^Cj-C^alkoksi, benziloksikarboni^Cj-^jalkoksi;
R6 karboksi ali (C1-Cg)alkoksikarbonil; in
R? H, fluoro ali (C^C^alkil.
Četrta skupina prednostnih spojin s formulo I obstoji iz tistih spojin, kjer je Rj H, halo, metil ali ciano;
R10 in Rn vsak neodvisno H ali halo;
A -C(H)=;
R2 in R3 H;
R4 fenil(Cx-C2)alkil, kjer so fenilne skupine mono-, di- ali trisubstituirane neodvisno s H ali halo, ali mono- ali disubstituirane neodvisno s H, halo, (CxC4)alkilom, (C1-C4)alkoksi, trifluorometilom, hidroksi, amino ali ciano; ali je
R4 tien-2- ali -S-il^-C^alkil, pirid-2-, -3- ali ^-il^-C^alkil, tiazol-2-, -4- ali -5-il(C1-C2)alkil, imidazol-1-, -2-, -4- ali -5-il(C1-C2)alkil, fur-2- ali -S-iKCj-C^alkil, pirol-2- ali -3-il(C1-C2)alkil, oksazol-2-, -4- ali -5-il(Cx-C2)alkil, pirazol-3-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, izoksazol-3-, -4- ali -5-il(Cx-C2)alkil, kjer so gornji R4 heterocikli v danem primeru mono- ali disubstituirani neodvisno s halo, trifluorometilom, (C^-C^alkilom, (CxC4)alkoksi, amino ali hidroksi in so mono- ali disubstituenti vezani na ogljik;
R5 fluoro, (Cx-C4)alkil, (Cj-Cgjalkoksi, amino(C1-C4)alkoksi, mono-N- ali diN,N-(C1-C4)alkilamino(C1-C4)alkoksi, karboksi(C1-C4)alkoksi, (CxC5)alkoksikarbonil(Cx-C4)alkoksi, benziloksikarboni^Cj-C^alkoksi;
C(O)NR8R9 ali C(O)R12; in H, fluoro ali (C1-C6)alkil.
Še drugi vidik predloženega izuma je usmerjen na postopek za zdravljenje bolezni ali stanja, odvisnega od glikogen fosforilaze, pri sesalcu, pri katerem dajemo sesalcu, ki trpi za boleznijo ali stanjem, odvisnim od glikogen fosforilaze, količine spojine s formulo I, ki zdravi bolezen ali stanje, odvisno od glikogen fosforilaze.
Še drugi vidik predloženega izuma je usmerjen na postopek za zdravljenje hiperglikemije pri sesalcih z dajanjem sesalcu, ki trpi zaradi hiperglikemije, količine spojine s formulo I, ki zdravi hiperglikemijo.
Še drugi vidik predloženega izuma je usmerjen na postopek za zdravljenje diabetesa pri sesalcih z dajanjem sesalcu, ki trpi zaradi diabetesa, količine spojine s formulo I, ki zdravi diabetes.
Še drugi vidik predloženega izuma je usmerjen na postopek za zdravljenje hiperholesterolemije pri sesalcih z dajanjem sesalcu, ki trpi zaradi hiperholesterolemije, količine spojine s formulo I, ki zdravi hiperholesterolemijo. V zdravljenje diabetesa je vključena preventiva ali zmanjševanje komplikacij po daljšem času, kot so nevropatija, nefropatija, retinopatija ali katarakti.
Še drugi vidik predloženega izuma je usmerjen na postopek za zdravljenje ateroskleroze pri sesalcih z dajanjem sesalcu, ki trpi zaradi ateroskleroze, količine spojine s formulo I, ki zdravi aterosklerozo.
Še drugi vidik predloženega izuma je usmerjen na postopek za zdravljenje hiperinsulinemije pri sesalcih z dajanjem sesalcu, ki trpi zaradi hiperinsulinemije, količine spojine s formulo I, ki zdravi hiperinsulinemijo.
Še drugi vidik predloženega izuma je usmerjen na postopek za zdravljenje hipertenzije pri sesalcih z dajanjem sesalcu, ki trpi zaradi hipertenzije, količine spojine s formulo I, ki zdravi hipertenzijo.
Še drugi vidik predloženega izuma je usmerjen na postopek za zdravljenje hiperlipidemije pri sasalcu z dajanjem sesalcu, ki trpi zaradi hiperlipidemije, količine spojine s formulo I, ki zdravi hiperlipidemijo.
F5 --: -Še drugi vidik predloženega izuma je usmerjen na postopek za preprečevanje miokardialne ishemične poškodbe pri sesalcih z dajanjem sesalcu, ki mu grozi nevarnost perioperativne miokardialne ishemične poškodbe, količine spojine s formulo I, ki preprečuje perioperativno miokardialno ishemično poškodbo.
Še drugi vidik predloženega izuma je usmerjen na postopek za preprečevanje miokardialne ishemične poškodbe pri sesalcih z dajanjem sesalcu, ki mu grozi nevarnost perioperativne miokardialne ishemične poškodbe, količine inhibitorja glikogen fosforilaze, ki preprečuje perioperativno miokardialno ishemično poškodbo.
Predloženi izum je tudi usmerjen na farmacevtske pripravke, ki obsegajo terapevtsko učinkovito količino spojine s formulo I in farmacevtsko sprejemljiv nosilec.
Prednostni pripravki so farmacevtski pripravki za zdravljenje bolezni ali stanj, odvisnih od glikogen fosforilaze, pri sesalcih, ki obsegajo količino spojine s formulo I, ki zdravi bolezen ali stanje, odvisno od glikogen fosforilaze, in farmacevtsko sprejemljiv nosilec.
Drugi vidik predloženega izuma je usmerjen na farmacevtske pripravke za zdravljenje diabetesa, ki obsegajo terapevtsko učinkovito količino inhibitorja glikogen fosforilaze;
enega ali več antidiabetikov, kot so insulin in insulinski analogi (npr. LysPro insulin); GLP-1 (7-37) (insulinotropin) in GLP-1 (7-36)-NH2; sulfonilsečnine in analogi; klorpropamide, glibenklamide, tolbutamide, tolazamide, acetoheksamide, glipizide®, glimepiride, repaglinide, meglitinide; biguanidi: metformin, fenformin, buformin; a2-antagonisti in imidazolini: midaglizole, isaglidole, deriglidole, idazoksan, efaroksan, fluparoksan; drugi insulinski sekretagogi: linogliride, A-4166; glitazoni: ciglitazone, pioglitazone, englitazone, troglitazone, darglitazone, BRL49653; inhibitorji oksidacije maščobnih kislin: clomoksir, etomoksir; α-glukozidazni inhibitorji: acarbose, miglitol, emiglitate, voglibose, MDL-25,637, camiglibose, MDL-73,945; /3-agonisti: BRL 35135, BRL 37344, Ro 16-8714, ICI D7114, CL 316,243; fosfodiestereazni inhibitorji: L-386,398; sredstva za znižanje lipidov: benfuorex; sredstva proti debelosti: fenfluramine; vanadati in vanadijevi kompleksi (npr. naglivan®) ter perksovanadijevi kompleksi; amilinski antagonisti; glukagonski antagonisti; inhibitorji glukonogeneze; somatostatinski analogi; antilipolitična sredstva: nikotinska kislina, acipimox, WAG 994; in v danem primeru farmacevtsko sprejemljiv nosilec.
Prednostni farmacevtski pripravki v skupini takoj zgoraj so tisti pripravki, kjer je inhibitor glikogen fosforilaze spojina s formulo I.
Drugi vidik predloženega izuma je postopek za zdravljenje diabetesa pri sesalcih z zgoraj opisanimi kombinacijskimi pripravki.
Bolezni ali stanja, odvisna od glikogenfosforilaze, se nanašajo na motnje, ki jih posreduje, iniciira ali vzdržuje v celoti ali delno cepitev glikogenske makromolekule z glikogen fosforilaznimi encimi, da se sprosti glukoza-1-fosfat in nova skrajšana glikogenska molekula. Te motnje izboljšamo z zmanjšanjem ali okarakteriziramo s povečanjem glikogen fosforilazne aktivnosti. Primeri so diabetes, hiperglikemija, hiperholesterolemija, hipertenzija, hiperinsulinemija, hiperlipidemija, ateroskleroza in miokardialna ishemija.
Izraz inhibitor glikogen fosforilaze se nanaša na katerokoli snov ali sredstvo ali katerokoli kombinacijo snovi in/ali sredstev, ki zmanjšuje, zadržuje ali odstrani encimatski učinek glikogen fosforilaze. Sedaj znani encimatski učinek glikogen fosforilaze je razgradnja glikogena s katalizo reverzibilne reakcije glikogenske makromolekule in anorganskega fosfata v glukoza-1-fosfat in glikogensko makromolekulo, ki je za en glukozilni ostanek krajša kot originalna glikogenska makromolekula (napredujoča smer glikogenolize).
Izraz zdravljenje, kot se tukaj uporablja, vključuje preventivno (npr. profilaktično) in blažilno zdravljenje.
S halo je mišljeno kloro, bromo, jodo ali fluoro.
Z alkilom je mišljen raven ali razvejen nasičen ogljikovodik. Primeri takih alkilnih skupin (ob predpostavki, da označena dolžina zajema posamezen primer) so metil, etil, propil, izopropil, butil, sek.butil, terc.butil, pentil, izopentil, heksil in izoheksil.
Z alkoksi je mišljen raven ali razvejen nasičen alkil, vezan z oksi. Primeri takih alkoksi skupin (ob predpostavki, da označena dolžina zajema posamezen primer) so metoksi, etoksi, propoksi, izopropoksi, butoksi, izobutoksi, terc.butoksi, pentoksi, £7 izopentoksi, heksoksi in izoheksoksi.
Izraz farmacevtsko sprejemljiva anionska sol se nanaša na netoksične anionske soli, ki vsebujejo anione, kot so (vendar niso omejeni na) klorid, bromid, jodid, sulfat, bisulfat, fosfat, acetat, maleat, fumarat, oksalat, laktat, tartrat, citrat, glukonat, metansulfonat in 4-toluensulfonat.
Izraz farmacevtsko sprejemljiva kationska sol se nanaša na netoksične kationske soli, kot so (vendar niso omejene na) natrijev, kalijev, kalcijev, magnezijev, amonijev ali protoniran benzatin (Ν,Ν’-dibenziletilendiamin), holin, etanolamin, dietanolamin, etilendiamin, meglamin (N-metil-glukamin), benetamin (N-benzilfenetilamin), piperazin ali trometamin (2-amino-2-hidroksimetil-l,3-propandiol).
Izraz predzdravilo se nanaša na spojine, ki so predhodniki zdravila, ki po dajanju sproščajo zdravilo in vivo preko kakega kemičnega ali fiziološkega procesa (npr. predzdravilo, ko ga spravimo do fiziološkega pH, se pretvori v želeno obliko zdravila). Kot primer predzdravila po cepitvi sproščajo ustrezno prosto kislino in taki hidrolizabilni, estre tvoreči ostanki spojin v smislu predloženega izuma vključujejo, niso pa omejeni na substituente karboksilne kisline (npr. R6 je karboksi ali Rg, R9 ali R12 vsebuje karboksi), kjer je prost vodik nadomeščen s (C1-C4)alkilom, (C2-C12)alkanoiloksimetilom, l-(alkanoiloksi)etilom s 4 do 9 atomi ogljika, 1-metil-l(alkanoiloksi)-etilom s 5 do 10 atomi ogljika, alkoksikarboniloksimetilom s 3 do 6 atomi ogljika, l-(alkoksikarboniloksi)etilom s 4 do 7 atomi ogljika, l-metil-l-(alkoksikarboniloksi)etilom s 5 do 8 atomi ogljika, N-(alkoksikarbonil)aminometilom s 3 do 9 atomi ogljika, l-(N-(alkoksikarbonil)amino)etilom s 4 do 10 atomi ogljika, 3-ftalidilom, 4-krotonolaktonilom, gama-butirolakton-4-ilom, di-N,N-(C1C2)alkilamino(C2-C3)alkilom (kot /3-dimetilaminoetilom), karbamoil-(C1-C2)alkilom, N,N-di(C1-C2)alkilkarbamoil-(C1-C2)alkilom in piperidino-, pirolidino- ali morfolino(C2-C3)alkilom.
Druga predzdravila kot primer sproščajo alkohol s formulo I, kjer je prost vodik hidroksi substituenta (npr. R5 je hidroksi) nadomeščen s (C^-C^alkanoiloksimetilom, l-^Cj-C^alkanoiloks^etilom, l-metil-l-((C1-C6)alkanoiloksi)etilom, (Cj-C^alkoksikarboniloksimetilom, N-(C1-C6)alkoksikarbonilaminometilom, sukcinoilom, (Cj-C^alkanoilom, a-amino(C1-C4)alkanoilom, arilaktilom in α-aminoacilom ali a-aminoacil-a-aminoacilom kjer so α-aminoacilni deli neodvisno katerakoli od naravno nastopajočih L-aminokislin, najdenih v proteinih; P(O)(OH)2,
-P(O)(O(C1-C6)alkilom)2 ali glikozilom (ostanek, ki ga dobimo iz odcepitve hidroksila hemiacetala karbohidrata).
Druga predzdravila kot primer vključujejo, vendar niso omejena na derivate s formulo I, kjer je R2 prost vodik, ki je nadomeščen z R-karbonilom, RO-karbonilom, NRR’-karbonilom, kjer sta R in R’ vsak neodvisno (C^-C^jalkil, (C3-C7)cikloalkil, benzil, ali je R-karbonil naravni α-aminoacil ali naravni a-aminoacil-naravni-aaminoacil, -C(OH)C(O)OY, kjer je (Y H, (C^-C^alkil ali benzil), C(OYo)Yr kjer je Υθ (Cj-C^alkil in Y1 ((C1-C6)alkil, karboksi(C1-C6)alkil, amino(C1-C4)alkil ali mono-Nali di-N,N-(C1-C6)alkilaminoalkil, -C(Y2)Y3, kjer je Y2 H ali metil in Y3 mono-N- ali di-N,N-(C1-C6)alkilamino, morfolino, piperidin-l-il ali pirolidin-l-il.
Druga predzdravila kot primer vključujejo, vendar niso omejena na derivate s formulo I, ki nosijo hidrolizabilen del pri R3, ki sprošča spojino s formulo I, kjer nastane pri hidrolizi R3 prost vodik. Taki hidrolizabilni deli pri R3 so l-hidroksi(C1-C6)alkil ali 1-hidroksi-l-fenilmetil.
Druga predzdravila kot primer vključuje ciklične strukture, kot spojine s formulo I, kjer sta R2 in R3 običajni ogljik in tako tvorita petčlenski obroč. Vezivni ogljik je lahko mono- ali disubstituiran neodvisno s H, (Cj-C^alkilom, (C3-C6)cikloalkilom ali fenilom. Po drugi strani lahko R3 in R6 skupaj tvorita oksazolidinski obroč in ogljik št. 2 oksazolidinskega obroča je lahko mono- ali disubstituiran neodvisno s H, (C^ C6)alkilom, (C3-C6)cikloalkilom ali fenilom. Po drugi strani predzdravilo spojine s formulo I vključuje spojine, kjer R5 skupaj z Rg ali R? tvori oksazolidin-4-onski obroč in je lahko ogljik št. 2 tega obroča mono- ali disubstituiran neodvisno s H, (Cy C6)alkilom, (C3-C6)cikloalkilom, fenilom ali okso.
Kot se tukaj uporabljajo, se izrazi reakcijsko inertno topilo in inertno topilo nanašajo na topilo, ki ne reagira z izhodnimi materiali, reagenti, intermediati ali produkti na način, ki poslabša dobitek želenega produkta.
Povprečni kemik bo uvidel, da bodo določene spojine v smislu predloženega izuma vsebovale enega ali več atomov, ki so lahko v posebni stereokemični ali geometrični konfiguraciji, s čimer nastanejo stereoizomeri in konfiguracijski izomeri. Vsi taki izomeri in njihove zmesi so vključeni v predloženi izum. Vključeni so tudi hidrati spojin v smislu predloženega izuma.
:
Povprečen kemik bo uvidel, da nekatere kombinacije substituentov, ki vsebujejo heteroatom, naštete v predloženem izumu, definirajo spojine, ki bodo manj stabilne ob fizioloških pogojih (npr. kot so tiste, ki vsebujejo acetalne ali aminalne povezave).
Torej so take spojine manj prednostne.
Izraz Rx obroč, kjer je x celo število, npr. R9 obroč, R12 obroč ali R4 obroč, kot se tukaj uporablja, v zvezi s substitucijo na obroču, se nanaša na dele, kjer je obroč Rx, in tudi, kjer Rx vsebuje obroč.
Kot se tukaj uporablja, se izraz mono-N- ali di-N,N-(C1Cx)alkil... nanaša na (CjCx)alkilni del, ki ga vzamemo neodvisno, kadar je di-N,N-(C1Cx)alkil...; (x se nanaša na celo Število).
Druge značilnosti in prednosti bodo očitne iz opisa in zahtevkov, ki opisujejo izum.
Podroben opis izum
Na splošno lahko spojine s formulo I pripravimo po postopkih, ki vključujejo postopke, znane v kemiji, zlasti v luči opisa, kot ga vsebuje prijava. Nekateri postopki za pripravo spojin s formulo I so nadaljnji vidiki izuma in so prikazani z naslednjimi reakcijskimi shemami.
REAKCIJSKA SHEMA I
Rio Ril
REAKCIJSKA SHEMA II
COOEt
COOEt hidrolizni
PPgoji
COOH
Rio Rn
VII IR
-- - -22-- ‘
REAKCIJSKA SHEMA III
Ri2H
R8R,NH
XXV
XXVI
- 24;
REAKCIJSKA SHEMA V
CH20H
XX
CH20H
R3
XXXI I
I *3
XXXIII
REAKCIJSKA SHEMA VI
Base, R3’X ^h^cooh Ptx
NI
COOH
XL
XLI
1. PhCHO, reducirati R4
Χ00Η
H2N
NH
^COOH 2. XL11 3' —» NaCNBH5/R3CH0 izčrpen H2, Pd/C Htr^ 1 *3
1« R, I 4
/VRi r HN*^
T OH 1 r3 1 OH
XLIV XLV
r4 R 4 ~
i Λ 1
-- HN^ ^R‘
r7 r3 R?
I I Ifl
III
J26:
REAKCIJSKA SHEMA VII
I1IB :
REAKCIJSKA SHEMA VIII
LXI
IX 11 I
LXIV
0(CH2)nCH2NH2
LXV
P
LXVI :
REAKCIJSKA SHEMA IX
Et2NSF3
LXIX ιχνιπ
29:
REAKCIJSKA SHEMA X
LXXI11 ιχιν
V skladu z reakcijsko shemo I lahko spojine s formulo I, kjer so Rp R10, Ru, A, R2, R3, R4, Rs, R6 in R? definirani kot zgoraj, pripravimo po kateremkoli od dveh splošnih postopkov. Pri prvem postopku lahko želeno spojino s formulo I pripravimo s pripajanjem ustrezne indol-2-karboksilne kisline ali indolin-2-karboksilne kisline s formulo I z ustreznim aminom s formulo III (t.j. aciliranjem amina). Pri drugem postopku lahko želeno spojino s formulo I pripravimo s pripajanjem ustrezne spojine s formulo IV (t.j. spojine s formulo I, kjer je R6 karboksi) s primernim alkoholom ali aminom ali alkoholom s formulo RgR9NH ali R12H, kjer so Rg, R9 in R12, kot je definirano zgoraj (t.j. aciliranjem amina ali alkohola).
Tipično združimo spojino s formulo II s spojino s formulo III (ali spojino s formulo IV združimo s primernim aminom (npr. R12H ali RgR9NH)) ali alkoholom v prisotnosti primernega pripajalnega sredstva. Primerno pripajalno sredstvo je tako, ki pretvori karboksilno kislino v reaktivno vrsto, ki tvori amidno ali estrsko vez pri reakciji z aminom oz. alkoholom.
Pripajalno sredstvo je lahko reagent, ki povzroči kondenzacijo pri postopku v enem loncu, kadar ga pomešamo skupaj s karboksilno kislino ter aminom ali alkoholom. Če je treba kislino kondenzirati z alkoholom, je prednostno, da uporabimo velik prebitek alkohola kot reakcijskega topila, z ali brez 1,0 do 1,5 ekvivalentov dodanega dimetilaminopiridina. Primeri pripajalnih sredstev so l-(3-dimetilaminopropil)-3etilkarbodiimid hidroklorid-hidroksibenzotriazol (DEC/HBT), karbonildiimidazol, dicikloheksilkarbodiimid hidroksibenzotriazol (HBT), 2-etoksi-l-etoksikarbonil-l,2dihidrokinolin (EEDQ), karbonildiimidazol/HBT in dietilfosforilcianid. Pripajanje izvedemo v inertnem topilu, prednostno v aprotičnem topilu pri temperaturi okoli -20 °C do okoli 50 °C okoli 1 do okoli 48 ur. Primeri topil so acetonitril, diklorometan, dimetilformamid in kloroform. Primer ustreznega pripajalnega postopka je postopek A, ki ga prijava vsebuje (tik pred Primeri).
Pripajalno sredstvo je lahko tudi tisto sredstvo, ki pretvori karboksilno kislino v aktiviran intermediat, ki ga izoliramo in/ali tvorimo v prvi stopnji in ga pustimo reagirati z aminom ali alkoholom v drugi stopnji. Primeri takih pripajalnih sredstev in aktiviranih intermediatov so tionilklorid ali oksalil klorid za tvorbo kislinskega klorida, cianurjev fluorid za tvorbo kislinskega fluorida ali alkil kloroformat, kot izobutil- ali izopropenilkloroformat, (s terc. aminsko bazo) za tvorbo mešanega anhidrida karboksilne kisline. Če je pripajalno sredstvo oksalil klorid, je ugodno, da uporabimo majhno količino dimetilformamida kot so-topila z drugim topilom, kot je diklorometan (za kataliziranje tvorbe kislinskega klorida. Uporaba teh pripajalnih sredstev in ustrezna izbira topil in temperatur so znani strokovnjakom ali se dajo zlahka določiti iz literature. Ti in drugi ponazoritveni pogoji, uporabni za pripajanje karboksilnih kislin, so opisani v Houben-Weyl, Vol XV, part II, E. Wunsch, Ed., G. Theime Verlag, 1974, Stuttgart, in M. Bodansky, Principles of Peptide Synthesis Springer-Verlag Berlin 1984, in The Peptides Analysis, Synthesis and Biology (ed. E. Gross and J. Meienhofer), vols 1-5 (Academic Press NY 1979-1983).
Spojine s formulo IV, kjer so Rp R10, Rn, A, R2, R3, R4, R5 in R? definirani kot zgoraj, lahko pripravimo iz ustreznega estra s formulo V (t.j. spojin s formulo I, kjer je R6 (Cj-Cjjalkoksikarbonil ali benziloksikarbonil) s hidrolizo z vodno alkalijo pri temperaturi okoli -20 °C do okoli 100 °C, tipično pri okoli 20 °C, v okoli 30 minutah do okoli 24 urah.
Po drugi strani spojine s formulo IV pripravimo z aktivacijo indol karboksilne kisline s formulo II s pripajalnim sredstvom (kot je opisano zgoraj), ki daje aktiviran intermediat (kot kislinski klorid, kislinski fluorid ali mešan anhidrid), ki ga nato pustimo reagirati s spojino s formulo III, kjer so R3, R4, R5 in R? opisani kot zgoraj in je R6 karboksi, v primernem topilu v prisotnosti primerne baze. Primerna topila so voda ali metanol ali njuna zmes, skupaj s so-topilom, kot diklorometanom, tetrahidrofuranom ali dioksanom. Primerne baze so natrijev, kalijev ali litijev hidroksid, natrijev ali kalijev bikarbonat, natrijev ali kalijev karbonat ali kalijev karbonat skupaj s tetrabutilamonijevim bromidom (en ekvivalent) v zadostni količini, da porabi kislino ki se sprošča v reakcijo (na splošno naj bo količina zadostna, da vzdržujemo pH reakcije nad 8). Bazo lahko dodajamo naraščajoče skupaj z aktiviranim intermediatom, da zagotovimo ustrezno pH kontrolo reakcije. Reakcijo vodimo na splošno med -20 °C in 50 °C. Strokovnjak kroji izolacijske postopke, da odstrani nečistote, tipično pa obstoje iz odstranitve so-topil, mešljivih z vodo, z uparjenjem, ekstrakcije nečistot pri visokem pH z organskim topilom, nakisanja na nizek pH (1-2) ter filtracije ali ekstrakcije želenega produkta s primernim topilom, kot je etil acetat ali diklorometan.
Spojino s formulo V lahko pripravimo s pripajanjem ustrezne spojine s formulo III, kjer je R6 alkoksikarbonil, in ustrezne spojine s formulo II pri analognem postopku, kot je opisano zgoraj (npr. postopek A).
Po drugi strani lahko spojine s formulo I, ki vsebujejo atome žvepla v sulfoksidnem ali sulfonskem oksidacijskem stanju, pripravimo iz ustreznih spojin s formulo I z atomom žvepla v neoksidirani obliki z obdelavo z ustreznim oksidirnim sredstvom, kot z m-kloroperoksibenzojsko kislino v diklorometanu pri temperaturi okoli 0 °C do okoli 25 °C v okoli 1 do okoli 48 urah ob uporabi okoli 1 do okoli 1,3 ekvivalenta za pretvorbo v sulfoksidno oksidacijsko stanje in več kot okoli 2 ekvivalentov za pretvorbo v sulfonsko oksidacijsko stanje.
Po drugi strani lahko spojine s formulo I, ki so mono- ali dialkilirane na R5 aminoalkoksi, pripravimo iz ustrezne spojine s formulo I, kjer je R5 aminoalkoksi, z monoalkiliranjem ali dialkiliranjem na R5 aminu, da pripravimo želeno spojino s formulo I. Tako mono- ali dialkiliranje lahko izvajamo z obdelavo R5 aminoalkoksi spojine z 1 ekvivalentom ustrezne karbonilne spojine (za monoalkiliranje) ali več kot dvema ekvivalentoma ustrezne karbonilne spojine (za dialkiliranje) ter primernim reducirnim sredstvom v primernem topilu. Primerni reducirni pogoji so natrijev cianoborohidrid ali natrijev borohidrid v metanolu ali etanolu, ali vodik/hidrogenirni katalizator (kot je paladij na oglju) v polarnem topilu, kot vodi, metanolu ali etanolu . : - 32' . pri okoli 0 °C do 60 °C 1 do 48 ur.
Po drugi strani pripravimo spojine s formulo I, kjer je R5 alkanoliloksi (RCOO-), z O-aciliranjem ustrezne spojine s formulo I s primernim kislinskim kloridom ali drugim aktiviranim kislinskim derivatom v prisotnosti, če je potrebno, primerne baze (npr. terc.aminske baze, kot trialkilamina ali piridina), prednostno v aprotičnem topilu, kot tetrahidrofuranu ali diklorometanu pri temperaturi okoli 0 °C do okoli 50 °C okoli 5 do okoli 48 ur.
Po drugi strani pripravimo spojine s formulo I, kjer sta R5 in R? skupaj okso, z oksidiranjem ustrezne spojine s formulo I, npr. kjer je R5 hidroksi in je R? H, s primernim oksidirnim sredstvom. Primeri oksidirnih sredstev so Dess-Martinov reagent v diklorometanu, karbodiimid in dimetilsulfoksid in kislinski katalizator (PfitznerMoffattovi pogoji ali njihove modifikacije, kot uporaba vodotopnega karbodiimida) ali reakcije Swernovega tipa (npr. oksalilklorid/DMSO/trietilamin). Za spojine s formulo I z drugo oksidacijsko občutljivo funkcionalnostjo je lahko koristna ustrezna zaščita in deprotekcija take funkcionalnosti.
Pri nekaterih postopkih priprave, ki so tukaj opisani, je lahko potrebna zaščita oddaljene funkcionalnosti (npr. primarni amin, sekundarni amin, karboksil v predhodnikih s formulo I). Potreba po taki zaščiti bo variirala glede na naravo oddaljene funkcionalnosti in pogoje postopkov priprave. Potrebo po taki zaščiti zlahka določi strokovnjak. Uporaba takih metod zaščite/deprotekcije je tudi v okviru stroke. Za splošen opis zaščitnih skupin in njihovo uporabo glej T.W. Greene, Protective Groups in Organic Svnthesis, John Wiley & Sons, New York, 1991.
Npr. v reakcijski shemi I vsebujejo nekatere spojine s formulo I funkcionalnost primarnega amina, sekundarnega amina ali karboksilne kisline v delu molekule, definiranem z R5 ali R6, ki lahko moti nameravano pripajalno reakcijo reakcijske sheme I, če pustimo intermediat s formulo III ali amin R12H ali RgR9 NH nezaščiten. Torej lahko primarno ali sekundarno aminsko funkcionalnost zaščitimo, kjer je prisotna v R5 ali R6 delih intermediata s formulo III ali amina (RgR9NH ali R12H) z ustrezno zaščitno skupino med pripajalno reakcijo reakcijske sheme I. Produkt take pripajalne reakcije je spojina s formulo I, ki vsebuje zaščitno skupino. To zaščitno skupino odstranimo v sledeči stopnji, da dobimo spojino s formulo I. Ustrezne zaščitne skupine za zaščito amina in karboksilne kisline so tiste zaščitne skupine, ki se jih običajno uporablja pri peptidni sintezi (kot N-t-butoksikarbonil, .-- -33:
N-karbobenziloksi in 9-fluorenilmetilenoksikarbonil za amine ter nižji alkilni ali benzilni estri za karboksilne kisline), ki niso kemično reaktivni ob pripajalnih pogojih, opisanih zgoraj (in tik pred Primeri tukaj kot postopek A), ter jih lahko odstranimo, ne da bi kemično spremenili drugo funkcionalnost v spojini s formulo I.
Izhodne indol-2-karboksilne kisline in indolin-2-karboksilne kisline, uporabljene v reakcijski shemi I, kadar niso komercialno dostopne ali znane v stanju tehnike (tako stanje je obširno publicirano), so dostopne z običajnimi metodami sinteze. Npr. po reakcijski shemi II lahko indolni ester s formulo VII pripravimo iz spojine s formulo VI (ker Q izberemo, da dosežemo želeni A, kot je definirano zgoraj) preko Fischerjeve indolne sinteze (glej The Fischer Indole Svnthesis Robinson, B. (Wiley, New York, 1982)), čemur sledi umiljenje dobljenega indolnega estra s formulo VII, da dobimo ustrezno kislino s formulo VIII. Izhodni aril hidrazon lahko pripravimo s kondenzacijo zlahka dostopnega hidrazina s primernim karbonilnim derivatom ali preko Japp-Klingemanove reakcije (glej Organic Reactions, Phillips, R.R., 1959, 10, 143).
Po drugi strani lahko indol-2-karboksilno kislino s formulo VIIIA pripravimo s kondenzacijo orto metil-nitro spojine s formulo IX z oksalatnim estrom, da dobimo indolni ester s formulo X, čemur sledi redukcija nitro skupine in naknadna hidroliza.
Ta trostopenjski postopek je znan kot Reissertova indolna sinteza (Reissert, Chemische Berichte 1897, 30, 1030). Pogoji za izvedbo tega zaporedja in reference zanj so opisane v literaturi (Kermack, et al., J. Chem. Soc. 1921,119,1602; Cannon et al., J. Med. Chem. 1981, 24, 238; Julian, et al v Heterocyclic Compounds, vol 3 (Wiley, New York, NY, 1962, R.C. Elderfield, ed.), str. 18). Primer specifične dovršitve te sekvence so tukajšnji primeri 10A-10C.
3-halo-5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline lahko tudi prirpavimo s halogeniranjem 5-kloro-lH-indol-2-karboksilnih kislin.
Alternativno (reakcijski shemi II) lahko substituirane indoline s formulo XIV pripravimo z redukcijo ustreznih indolov s formulo XV z reducirnim sredstvom, kot magnezijem v metanolu pri temperaturi okoli 25 °C do okoli 65 °C okoli 1 do okoli 48 ur (reakcijska shema III).
Indolin karboksilne kisline s formulo XVI pripravimo z umiljenjem ustreznega estra s formulo XVII (reakcijska shema III). Spojino s formulo XVII pripravimo z redukcijo ustreznega indolnega estra s formulo VII z reducirnim sredstvom, kot magnezijem v metanolu, kot je opisano za pretvorbo spojine s formulo XV v spojino s formulo XIV zgoraj.
V naslednjih odstavkih je opisano, kako pripraviti različne amine, ki jih uporabimo v gornjih reakcijskih shemah.
V skladu z reakcijsko shemo IV pripravimo spojine s formulo XXII (amini s formulo III reakcijske sheme I, kjer je R5 OH, R? H in R6 ester) ali spojine s formulo XXVI (R6 je C(O)NRgR9 ali C(O)R12) pripravimo iz N-zaščitenega (označenega s PT) aldehida s formulo XX. Aldehid s formulo XX ali natrijev bisulfitni adukt aldehida s formulo XX obdelamo s kalijevim ali natrijevim cianidom v vodni raztopini s sotopilom, kot dioksanom ali etil acetatom, pri temperaturi okoli 0 °C do okoli 50 °C, da dobimo ciano hidrin s formulo XXI. Ciano hidrin s formulo XXI obdelamo z alkoholom (npr. (C^CJalkanolom, kot metanolom) in močnim kislinskim katalizatorjem, kot klorovodikom, pri temperaturi okoli 0 °C do okoli 50 °C, nato pa dodamo po potrebi vodo. Zaščitno skupino (PT) nato odstranimo, če je še prisotna, s primerno metodo deprotekcije, pri čemer dobimo spojino s formulo XXII. Npr. če je N zaščitna skupina PT v formuli XX terc.butoksikarbonil (t-Boc), spojino s formulo XXIII direktno tvorimo iz spojine s formulo XXI in dodatek vode ni potreben. Spojina s formulo XXII je lahko zaščitena na dušiku s primerno zaščitno skupino, da se tvori spojina s formulo XXIII, čemur sledi hidroliza estra z vodno alkalijo pri temperaturi okoli 0 °C do okoli 50 °C v reakcijsko inertnem topilu, pri čemer dobimo ustrezno hidroksi kislino s formulo XXIV. Spojino s formulo XXIV pripajamo (s postopkom, ki je analogen pripajalnemu postopku, opisanemu v rekacijski shemi I) s primernim aminom RgR9NH ali HR12, da dobimo spojino s formulo XXV, ki ji nato odstranimo zaščito, pri čemer dobimo spojino s formulo XXVI (t.j. spojino s formulo III, kjer je R5 OH, R? H in R6 C(O)R12 ali C(O)NRgR9. Primer pretvorbe ciano hidrina s formulo XXI v ustrezen metil ester s formulo XXII z odstranitvijo zaščitne skupine t-Boc, je naveden v PCT objavi WO/9325574, primer 1A. Druge primere, kjer ciano hidrin pretvorimo v nižje alkil estre s formulo XXIII, lahko najdemo v US 4,814,342 in EPO objavi 0438233.
Nekatere spojine s formulo I so stereoizomerne zaradi stereokemične konfiguracije na ogljikih, označenih a in b. Strokovnjak lahko pripravi intermediate s formulo XXII in XXVI z želeno stereokemijo po reakcijski shemi IV. Npr. aldehid s formulo XX je dostopen v bodisi enantiomerni obliki (stereokemija pri a) po postopkih iz literature, kot je navedeno spodaj (glej reakcijsko shemo V). Ciano hidrin s formulo XXI lahko pripravimo iz spojine s formulo XX z obdelavo z natrijevim ali kalijevim cianidom, kot je opisano zgoraj, ob vzdrževanju stereokemije pri ogljiku a, pri čemer dobimo zmes stereoizomerov pri ogljiku b.
Kemični strokovnjak lahko uporabi kristalizacijo pri tej stopnji za ločenje izomerov ali čiščenje enega izomera.
Npr. priprava spojine s formulo XXI, kjer je PT Boc, R3 je H, R4 benzil in je stereokemija ogljikov a oz. b (S) oz. (R), ob uporabi tega načina skupaj s čiščenjem s prekristalizacijo je opisana v Biochemistrv 1992,31,8125-8141.
Po drugi strani lahko izomere ločimo s kromatografskimi ali prekristalizacijskimi tehnikami po pretvorbi spojine s formulo XXI (zmes izomerov) v spojino s formulo XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI, V, IV ali I po tukaj opisanih postopkih in/ali zaporedjih. Intermediate s formulo XXI s specifično stereokemijo pri ogljikih a in b pretvorimo v intermediate s formulo XXII z obdržanjem te stereokemije z obdelavo z alkoholom in močnim kislinskim katalizatorjem, nato pa po potrebi z dodatkom vode, kot je opisano zgoraj.
Po drugi strani lahko želeni izomer spojine s formulo XXI tudi dobimo z derivatizacijo intermediata s formulo XXI in kromatografskim ločenjem diastereomernih derivatov (npr. s trimetilsililkloridom (TMS) ali t-butildimetilsililkloridom (TBDMS), da dobimo O-TMS ali O-TBDMS derivate). Npr. primer 24D (v tej prijavi) opisuje ločenje diastereomernih derivatov s formulo XXI. Sililni derivat intermediata s formulo XXI z eno samo stereoizomerno obliko pri ogljikih a in b pretvorimo z obdržanjem stereokemije v intermediat s formulo XXII (če sililne skupine ne odstranimo v tej stopnji, jo odstranimo kasneje s primerno metodo, kot je obdelava s tetrabutilamonijevim fluoridom v tetrahidrofuranu) po metodi, ki je opisana zgoraj za pretvorbo spojine s formulo XXI v spojino s formulo XXII (glej primer 24C v tej prijavi za pretvorbo sililnega derivata spojine s formulo XXI v posamezen izomer s formulo XXII ob izgubi sililne skupine).
V skladu z reakcijsko shemo V pripravimo aldehide s formulo XX (izhodne snovi za reakcijsko shemo IV) iz ustreznih amino kislin s formulo XXX. Amino kislino s formulo XXX zaščitimo na dušiku z zaščitno skupino (PT) (kot Boc). Zaščiteno spojino :36. . .: :.
zaestrimo z alkoholom in pretvorimo v ester, prednostno metil ali etil ester spojine s formulo XXXI. To lahko dosežemo z obdelavo spojine s formulo XXX z metil- ali etiljodidom v prisotnosti primerne baze (npr. I^COj) v polarnem topilu, kot dimetilformamidu. Spojino s formulo XXXI reduciramo, npr. z diizobutilaluminijevim hidridom v heksanu ali toluenu ali njuni zmesi pri temperaturi okoli -78 °C do okoli -50 °C, nato pogasimo z metanolom pri -78 °C, kot je opisano v J. Med. Chem., 1985, 28, 1779-1790, da dobimo aldehid s formulo XX. Po drugi strani (ni opisano v reakcijski shemi V) tvorimo analogne N-metoksimetilamide, ki ustrezajo spojini s formulo XXXI, kjer je alkoholni substituent estra nadomeščen z N(OMe)Me, iz spojine s formulo XXX, Ν,Ο-dimetilhidroksilamina in primernega pripajalnega sredstva (npr. l-(3-dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid hidroklorida (DEC) kot v postopku A. Dobljeno spojino reduciramo npr. z litijevim aluminijevim hidridom v reakcijsko inertnem topilu, kot etru ali tetrahidrofuranu, pri temperaturi okoli 0 °C do okoli 25 °C, da se tvori aldehid s formulo XX. Ta dvostopenjska metoda je splošna za pretvorbo N-zaščitenih α-amino kislin v aldehide s formulo XX (Fehrentz and Castro, Synthesis 1983, 676-678).
Po drugi strani lahko aldehide s formulo XX pripravimo z oksidacijo zaščitenih amino alkoholov s formulo XXXIII, npr. s piridinom-SO3 pri temperaturi okoli -10 °C do okoli 40 °C v reakcijsko inertnem topilu, prednostno dimetil sulfoksidu. Zaščitene amino alkohole s formulo XXXIII, če niso tržno dostopni, lahko pripravimo z zaščito amino alkoholov s formulo XXXII. Amino alkohole s formulo XXXII pripravimo z redukcijo amino kislin s formulo XXX. To redukcijo izvedemo z obdelavo spojin s formulo XXX z litijevim aluminijevim hidridom po postopku, opisanem v Dickman et al., Organic Syntheses; Wiley: New York, 1990; Collect. Vol. VII str. 530, ali z žveplovo kislino-natrijevim borohidridom po postopku Abiko and Masamune, Tetrahedron Lett. 1992 333, 5517-5518, ali z natrijevim borohidridomjodom po postopku McKennon and Meyers, J. Org. Chem. 1993, 58, 3568-3571, kjer so tudi ocenjeni drugi primerni postopki za pretvorbo amino kislin s formulo XXX v amino alkohole s formulo XXXII.
V skladu z reakcijsko shemo VI lahko spojine s formulo XXX, uporabljene v reakcijski shemi V, pripravimo, kot sledi. Amino kisline s formulo XLI lahko pripravimo z N-alkiliranjem zaščitenih (PT) amino kislin s formulo XL z obdelavo s primerno bazo in alkilirnim sredstvom. Specifični postopki za to alkiliranje so opisani v Benoiton, Can. J. Chem 1977, 55, 906-910, in Hansen, J. Org. Chem. 1985, 50 945-950. Npr. kadar je R3 metil, uporabimo natrijev hidrid in metil jodid v tetrahidrofuranu. Z deprotekcijo spojin s formulo XLI dobimo želeno spojino s formulo XXX.
Po drugi strani lahko amino kislino s formulo XLII N-alkiliramo s tristopenjskim zaporedjem, ki vključuje reduktivno benziliranje (kot z benzaldehidom, Pd/Ckatalizirana hidrogenacija), da dobimo mono-N-benzilni derivat, in reduktivno aminiranje s primerno acilno spojino (npr. s formaldehidom in natrijevim cianoborohidridom, da uvedemo R3 kot metil), da dobimo N-benzil, NR3-substituirano amino kislino. N-benzilno zaščitno skupino s pridom odstranimo (npr. s hidrogeniranjem s primernim katalizatorjem), da dobimo spojino s formulo XXX. Specifični pogoji za ta tristopenjski alkilirni postopek so opisani v Reinhold et al., J. Med. Chem., 1968,11,258-260.
Pripravo takoj zgoraj lahko uporabimo za uvedbo R3 dela v interemediat s formulo XLIV, da se tvori intermediat s formulo XLV (ki je intermediat s formulo III, kjer je R? OH). Pripravo takoj zgoraj lahko tudi uporabimo za uvedbo R3 dela v intermediat s formulo lila (kije intermediat s formulo III, kjer je R3 H).
Amino kisline, uporabljene v tukajšnjih shemah (npr. XL, XLII), če niso tržno dostopne ali navedene v literaturi, lahko pripravimo s številnimi metodami, ki so strokovnjakom znane. Npr. lahko uporabimo Streckerjevo sintezo ali njene variacije. Torej aldehid (R4CH), natrijev ali kalijev cianid in amonijev klorid reagirajo, pri čemer se tvori ustrezen amino nitril. Amino nitril hidroliziramo z mineralno kislino, da se tvori želena amino kislina s formulo XLII R4C(NH2)COOH. Po drugi strani lahko uporabimo metodo Bucherer-Berga, kadar se tvori hidantoin s segrevanjem aldehida (R4CHO) z amonijevim karbonatom in kalijevim cianidom, čemur sledi hidroliza (npr. z barijevim hidroksidom v refluktirajočem dioksanu) s kislino ali bazo, da dobimo želeno amino kislino s formulo XLII R4C(NH2)COOH).
V literaturi poročajo tudi o drugih metodah za sintezo α-amino kislin, ki bi omogočile strokovnjaku pripraviti želen intermediat s formulo XLII R4C(NH2)COOH, potreben za sintezo spojin s formulo I.
Primerne metode za sintezo ali ločenje spojin s formulo XLII najdemo v literaturi Duthaler (Tetrahedron 1994, 50, 1539-1650), ali Williams (R.M. Williams, Synthesis of optically active amino acids. Pergamon: Oxford, Velika Britanija, 1989).
Specifična metoda za sintezo intermediata s formulo XLII v vsaki enantiomerni obliki iz ustreznega interemediata R4X(X = Cl, Br ali J) je postopek Pirrung in Krishnamurthy (J. Org. Chem. 1993, 58, 957-958) ali postopek 0’Donnell, et al. (J. Am. Chem. Soc. 1989, 111, 2353-2355). Zahtevane intermediate R4X zlahka pripravimo po mnogih metodah, kijih kemik obvlada. Npr. tiste spojine, kjer je R4X ArCH2X), lahko pripravimo z radikalskim halogeniranjem spojine ArCH3 ali s formiliranjem arena Ar-H in pretvorbo alkohola v bromid.
Druga specifična metoda za sintezo intermediatov s formulo XLII v vsaki enantiomerni obliki je metoda Corey in Link (J. Am. Chem. Soc. 1992, 114, 1906-1908). Tako intermediat s formulo R4COCC13 reduciramo enantiospecifično v intermediat R4CH(OH)CC13, ki ga pretvorimo z obdelavo z azidom in bazo v intermediat R4CH(N3)COOH, ki ga reduciramo s katalitskim hidrogeniranjem v želeno spojino s formulo XLII. Potreben triklometilketon R4COCC13 dobimo z reakcijo aldehida R4CHO s triklorometidnim anionom, čemur sledi oksidacija (Gallina and Giordano, Synthesis 1989, 466-468).
Intermediarne amine s formulo III (uporabljene v reakcijski shemi I), kjer sta R$ in R? H, lahko pripravimo po reakcijski shemi VII. Amino kislino s formulo L (primerno zaščiteno (PT)) aktiviramo s pretvorbo v kislinski klorid, fluorid ali mešani anhidrid (npr. z izobutilkloroformatom in trietilaminom v inertnem topilu, kot tetrahidrofuranu ali dioksanu, pri okoli 0 °C do okoli -40 °C) in aktivirani intermediat obdelamo z diazometanom, da dobimo diazoketon s formulo LI. Diazoketon s formulo LI obdelamo z alkoholom (ROH) (npr. (C^C^alkanolom, kot metanolom) in primernim katalizatorjem, kot je toplota, srebrov oksid ali srebrov benzoat, da pripravimo ester s formulo LIL Ester s formulo Lil deprotektiramo, da dobimo spojino s formulo IIIA (preko Wolffove premestitve). Po drugi strani ester s formulo Lil hidroliziramo z npr. alkalijo in pripajamo s primernim aminom R12H ali HNR6R9, da pripravimo spojino s formulo HIB, kot je preje opisano.
V skladu z reakcijsko shemo VIII intermediarne amine s formulo III, kjer je R$ s kisikom vezan substituent (npr. alkoksi) (uporabljen v reakcijski shemi I), lahko pripravimo, kot sledi. Spojino s formulo LXI alkiliramo na kisiku z obdelavo s primernim alkilirnim sredstvom (npr. alkiljodidom, alkilbromidom, alkilkloridom ali alkiltozilatom) in zadostno količino baze, da dobimo alkoksid (natrijev ali kalijev hidrid) v primernem polarnem aprotičnem topilu (npr. dimetilformamidu ali tetrahidrofuranu) pri temperaturi okoli 0 °C do okoli 150 °C, pri čemer dobimo spojino s formulo LXII. Spojino s formulo LXII deprotektiramo, da dobimo želeni aminski intermediat.
Intermediarne amine s formulo III, kjer je R5 (Cj-C^alkoksikarbonilalkoksi (uporabljen v reakcijski shemi I) lahko pripravimo, kot sledi. Spojino s formulo LXI alkiliramo s halo-alkanoantnim estrom, da dobimo spojino s formulo LXIII, ki jo nato deprotektiramo, da dobimo želeni amin. Ustrezno kislino lahko pripravimo s hidrolizo estra ob uporabi vodne alkalije v primernem topilu. Ti amini s formulo III, kjer R6 vsebuje ester in R5 vsebuje karboksi, lahko pripravimo iz amina s formulo LXIII (kot je pripravljen zgoraj v tem odstavku), kjer R5 vsebuje funkcionalnost karboksilne kisline, zaščiteno kot t-butilester, z obdelavo z brezvodno kislino, da dobimo ustrezno kislino pri Rs brez hidrolize estra pri položaju Rfi.
Spojine s formulo LXVI (intermediarni amini s formulo III, kjer je R5 zaščiten amino-alkoksi) lahko pripravimo iz spojine s formulo LXI. Spojino s formulo LXI alkiliramo s haloalkan nitrilom, da dobimo spojino s formulo LXIV. Spojino LXIV reduciramo v primaren amin z obdelavo z vodikom in primernim katalizatorjem (npr. rodijem na oglju) v prisotnosti amoniaka v prednostno polarnem protičnem topilu, kot vodi, metanolu ali etanolu, da dobimo primaren amin s formulo LXV. Spojino s formulo LXV zaščitimo na dušiku z zaščitno skupino (PT1), ki je pravokotna na drugo zaščitno skupino (PT), čemur sledi deprotekcija zaščitne skupine PT, da dobimo želeno spojino s formulo III. Želeno spojino s formulo III pripajamo s primerno spojino s formulo II in dobljeno zaščiteno spojino s formulo I deprotektiramo.
Spojine s formulo LXIII in LXIV, kjer je n 2, prednostno pripravimo z obdelavo spojine s formulo LXI s prebitkom akrilatnega estra oz. akrilonitrila v prisotnosti primerne baze, kot natrijevega ali kalijevega hidroksida, v primernem topilu, prednostno polarnem protičnem topilu.
V skladu z reakcijsko shemo IX lahko spojine s formulo LXVII in s formulo LXIX (spojine s formulo III, kjer je R5 F ali sta R5 in R? oba F) pripravimo iz spojine s formulo LXI. Spojino s formulo LXI obdelamo s primernim fluorirnim sredstvom, kot dietilamino žveplovim trifluoridom v reakcijsko inertnem topilu, kot aprotičnem topilu, prednostno diklorometanu, da dobimo spojino s formulo LXVII. Spojino s formulo LXVII s pridom deprotektiramo.
Spojino s formulo LXI oksidiramo v spojino s formulo LXVIII ob uporabi zgoraj
- 40opisanih pogojev za pripravo spojin s formulo I, kjer R5 in R? skupaj tvorita okso. Spojino s formulo LXVIII difluoriramo ob primernih pogojih (npr. dietilamino žveplov trifluorid v diklorometanu).
V skladu z reakcijsko shemo X pripravimo spojino s formulo LXXIII ali spojino s formulo LXIV, kjer je R? alkil (t.j. spojino s formulo III, kjer je R? alkil) iz spojine s formulo LXX (glej tudi reakcijsko shemo V za analogno aminsko pripravo). Spojino s formulo LXX obdelamo z organokovinskim reagentom R?M in dobljeni sekundarni alkohol oksidiramo kot v odstavku takoj zgoraj, da dobimo spojino s formulo LXXI. Spojino s formulo LXXI pretvorimo preko ciano hidrina s formulo LXXII v spojino s formulo LXXIII ob uporabi istih pogojev, kot se uporabljajo za pretvorbo spojine s formulo XXI v spojino s formulo XXII v reakcijski shemi IV.
Po drugi strani spojino s formulo LXXII pretvorimo v spojino s formulo LXIV, kot je opisano za pretvorbo ciano intermediata v amid v reakcijski shemi V.
Spojino s formulo RgNH2 ali R9NH2 monoalkiliramo s karbonilno spojino, ki ustreza Rg oz. R9, ob primernih reduktivnih aminacijskih pogojih, da dobimo amin s formulo RgR9NH. Da se izognemo dialkiliranju, je lahko prednostno, da zaščitimo amine (RgNH2 ali R9NH2) s primerno zaščitno skupino PT, da dobimo R6(PT)NH ali R9(Pt)NH npr. z reakcijo z benzaldehidom in reducirnim sredstvom. Zaščitene amine monoalkiliramo s karbonilno spojino, ki ustreza R9 oz. Rg, ob primernih reduktivnih aminacijskih pogojih, da dobimo RgR9N(PT). Zaščitno skupino (PT) odstranimo (npr. z izčrpnim katalitskim hidrogeniranjem, kadar je PT benzil), da dobimo spojino s formulo RgR9NH. Ustrezni reduktivni aminacijski pogoji so dostopni za strokovnjaka iz literature. Ti pogoji vključujejo tiste, ki so navedeni v Borch et al. (J. Am. Chem. Soc. 1971, 2897-2904), in tiste v literaturi Emerson (Organic Reactions, Wiley: New York, 1948 (14), 174), Hutchins et al. (Org. Prep. Proced. Int 1979 (11), 20 in Lane et al. (Synthesis 1975, 135). Reduktivni aminacijski pogoji, ki dajejo prednost N-monoalkiliranju, so tisti, navedeni v Morales, et al. (Synthetic Communications 1984,1213-1220) in Verardo et al. (Synthesis 1992 121-125). Amine RgNH2 ali R9NH2 lahko tudi monoalkiliramo z R9X oz. RgX, kjer je X klorid, bromid, tozilat ali mezilat. Po drugi strani lahko intermediat s formulo Rg(PT)NH ali R9(Pt)NH alkiliramo z R9X ali RgX in zaščitno skupino odstranimo, da dobimo spojino s formulo RgR9NH.
Dodatne metode lahko uporabimo za pripravo aminov s formulo RgRgNH, kjer sta <41
Rg-NH ali Rg-NH povezana O-N. Tako zlahka dostopno spojino s formulo (CI-C4)alkoksikarbonil-NHOH ali NH2CONHOH dialkiliramo na dušiku in kisiku z obdelavo z bazo in prebitkom ustreznega alkilirnega sredstva (R-X), da dobimo ustrezen (C1-C4)alkoksikarbonil-N(R)OR, ki ga nato hidroliziramo, da dobimo spojino s formulo RgR9NH (kjer je Rg=R9=R). Primerni pogoji, baza in alkilirno sredstvo so tisti, kot so opisani v Goel and Krolls (Org. Prep. Proced. Int. 1987, 19, 75-78) in Major and Fleck (J. Am. Chem. Soc. 1928, 50, 1479). Po drugi strani lahko amin s formulo NH2CONH(OH) zaporedoma alkiliramo, najprej na kisiku, da dobimo NH2CONH(OR’), nato na dušiku, da dobimo NH2CON(R)(OR’), z zaporedno obdelavo z alkilirnima sredstvoma R’X oz. RX v prisotnosti primerne baze. Primerna baza in alkilirna sredstva vključujejo tista, opisana v Kreutzkamp and Messinger (Chem. Ber. 100, 3463-3465 (1967) in Danen et al (J. Am. Chem. Soc. 1973, 95, 5716-5724). S hidrolizo teh alkiliranih hidroksisečninskih derivatov dobimo amine R’ONH2 in RONHR, ki ustrezajo nekaterim aminom s formulo RgR9NH. Izurjen kemik lahko prilagodi postopke, opisane v tem odstavku, drugim alkilirnim sredstvom R-, R’- in R-X, da pripravi druge amine s formulo RgR9NH, kjer sta Rg-N ali R9-N vezana O-N. V Uno et al (SynLett 1991, 559-560) je opisan BF3-kataliziran dodatek organokovinskega reagenta R-Li k O-alkil oksimu s formulo R’CH=N-OR, da dobimo spojine s formulo R’RCH-NH(OR). Ta način lahko tudi uporabimo, da dobimo spojine s formulo RgR9NH, kjer je eden od Rg-NH ali R?-NH povezan O-N.
Predzdravila v smislu predloženega izuma, kjer je karboksilna skupina v karboksilni kislini s formulo I nadomeščena z estrom, lahko pripravimo z združevanjem karboksilne kisline s primernim alkil halidom v prisotnosti baze, kot kalijevega karbonata, v inertnem topilu, kot dimetilformamidu, pri temperaturi okoli 0 °C do 100 °C v okoli 1 do okoli 24 urah. Po drugi strani kislino združimo s primernim alkoholom kot topilom v prisotnosti katalitske količine kisline, kot koncentrirane žveplove kisline, pri temperaturi okoli 20 °C do 120 °C, prednostno pri refluksu, v času okoli 1 ure do okoli 24 ur. Druga metoda je reakcija kisline s stehiometrično količino alkohola v prisotnosti katalitske količine kisline v inertnem topilu, kot tetrahidrofuranu, s hkratnim odstranjevanjem vode, ki se proizvaja, na fizikalen (npr. Dean- Starkova past) ali kemičen (npr. molekulska sita) način.
Predzdravila v smislu predloženega izuma, kjer je bila alkoholna funkcija derivatizirana kot eter, lahko pripravimo z združevanjem alkohola s primernim alkilbromidom ali -jodidom v prisotnosti baze, kot kalijevega karbonata v inertnem topilu, kot dimetilformamidu, pri temperaturi okoli 0 °C do 100 °C v času od okoli 1
42; ;
do okoli 24 ur. Alkanoilaminometiletre lahko dobimo z reakcijo alkohola z bis(alkanoilamino)metanom v prisotnosti katalitske količine kisline v inertnem topilu, kot tetrahidrofuranu, po metodi, opisani v US 4,997,984. Po drugi strani lahko te spojine pripravimo po metodah, opisanih v Hoffman et al. v J. Org. Chem. 1994, 59, 3530.
Dialkilfosfatne estre lahko pripravimo z reakcijo alkohola z dialkilklorofosfatom v prisotnosti baze v inertnem topilu, kot tetrahidrofuranu. Dihidrogen fosfate lahko pripravimo z reakcijo alkohola z diaril- ali dibenzilklorofosfatom, kot je opisano zgoraj, čemur sledi hidroliza ali hidrogeniranje v prisotnosti katalizatorja plemenite kovine.
Glikozide pripravimo z reakcijo alkohola in ogljikovega hidrata v inertnem topilu, kot toluenu, v prisotnosti kisline. Tipično odstranimo vodo, ki se tvori pri reakciji, kot se tvori, kot je opisano zgoraj. Alternativen postopek je reakcija alkohola s primerno zaščitenim glikozil halidom v prisotnosti baze, čemur sledi deprotekcija.
N-(l-hidroksialkil)amide, N-(l-hidroksi-l-(alkoksikarbonil)metil)amide ali spojine, kjer smo R2 nadomestili s C(OH)C(O)OY, lahko pripravimo z reakcijo osnovnega amida ali indola s primernim aldehidom ob nevtralnih ali bazičnih pogojih (npr. natrijev etoksid v etanolu) pri temperaturah med 25 in 70 °C. N-alkoksimetil indole ali N-l-(alkoksi)alkil indole lahko dobimo z reakcijo N-nesubstituiranega indola s potrebnim alkil halidom v prisotnosti baze v inertnem topilu. 1-(N,Ndialkilaminometil) indol, l-(l-(N,N-dialkilamino)etil)indol in N,Ndialkilaminometilamid (npr. R3 = CH2N(CH3)2) lahko pripravimo z rakcijo osnovne N-H spojine z ustreznim aldehidom in aminom v alkoholnem topilu pri 25 do 70 °C.
Zgoraj omenjena ciklična predzdravila (npr. predzdravilo v smislu predloženega izuma, kjer sta R2 in R3 običajnih oblik) lahko pripravimo z reakcijo osnovne spojine (droge) z aldehidom ali ketonom ali njegovim dimetilacetalom v inertnem topilu v prisotnosti katalitske količine kisline s hkratnim odstranjevanjem vode ali metanola. Po drugi strani lahko te spojine pripravimo z reakcijo amino alkohola ali hidroksiamida z gem-dibromoalkanom v prisotnosti baze (npr. kalijevega karbonata) v inertnem topilu (npr. dimetilformamidu).
Izhodni materiali in reagenti za zgoraj opisane reakcijske sheme (npr. amini, substituirane indolkarboksilne kisline, substituirane indolinkarboksilne kisline, amino ‘43 kisline) čeprav je priprava večine od njih opisana zgoraj, so tudi zlahka dostopni ali jih lahko zlahka sintetizirajo strokovnjaki ob uporabi običajnih metod organske sinteze. Npr. mnogi od intermediatov, ki jih tukaj uporabljamo za pripravo spojin s formulo I, so, sorodni ali so izvedeni iz amino kislin, ki jih najdemo v naravi, zanje pa vlada veliko znanstveno zanimanje in tržna potreba, zatorej so mnogi taki intermediati tržno dostopni ali navedeni v literaturi ali jih zlahka pripravimo iz drugih običajno dostopnih snovi po metodah, ki so navedene v literaturi. Taki intermediati so npr. spojine s formulo XX, s formulo XXX, formulo XXXI in formulo XXXII.
Spojine s formulo I imajo asimetrične atome ogljika in so zato enantiomeri ali diastereomeri. Diasteromerne zmesi lahko ločimo njihove posamezne diastereomere na osnovi njihovih fizikalno-kemičnih razlik po znanih metodah, npr. s kromatografijo in/ali frakcionirno kristalizacijo.
Enantiomere (npr. s formulo III, VIII ali IX) lahko ločimo s pretvorbo enantiomerne zmesi v diasteromerno zmes z reakcijo s primerno optično aktivno spojino (npr. alkoholom), ločenjem diastereomerov in pretvorbo (npr. hidrolizo) posameznih diastereomerov v ustrezne čiste enantiomere. Vsi taki izomeri, vključno diastereomeri, enantiomeri in njihove zmesi, se smatrajo kot del predloženega izuma.
Čeprav se mnoge spojine v smislu predloženega izuma ne dajo jonizirati pri fizioloških pogojih, se nekatere od spojin v smislu predloženega izuma dajo ionizirati pri fizioloških pogojih. Tako so npr. nekatere od spojin v smislu predloženega izuma kisle in tvorijo sol s farmacevtsko sprejemljivim kationom. Vse take soli so v obsegu predloženega izuma in jih lahko pripravimo po običajnih metodah. Npr. lahko jih pripravimo preprosto s kontaktiranjem kislih in bazičnih individuumov, običajno v stehiometričnem razmerju, ali v vodnem ali v nevodnem ali v delno vodnem mediju, kot je primerno. Soli rekuperiramo ali s filtracijo, z obarjanjem z ne-topilom, čemur sledi filtracija, z uparjenjem topila, ali v primeru vodnih raztopin z liofiliziranjem, kot je primerno.
Poleg tega so nekatere od spojin v smislu predloženega izuma bazične in tvorijo sol s farmacevtsko sprejemljivim anionom. Vse take soli so v obsegu predloženega izuma in jih lahko pripravimo po običajnih metodah. Npr. lahko jih pripravimo preprosto s kontaktiranjem kislih in bazičnih individuumov, običajno v stehiometričnem razmerju, ali v vodnem, nevodnem ali delno vodnem mediju, kot je primerno. Soli rekuperiramo ali s filtriranjem, z obarjanjem z ne-topilom, čemur sledi filtracija, z uparjenjem topila ali v primeru vodnih raztopin z liofiliziranjem, kot je primerno. Poleg tega kadar spojine v smislu predloženega izuma tvorijo hidrate ali solvate, so tudi v obsegu izuma.
Koristnost spojin v smislu predloženega izuma kot medicinskih sredstev pri zdravljenju metabolnih bolezni (kot so podrobno tukaj opisane) pri sesalcih (npr. človeku) je prikazana z aktivnostjo spojin v smislu predloženega izuma v običajnih testih kot tudi v in vitro ter in vivo testih, opisanih spodaj. Taki testi tudi zagotavljajo sredstva, pri čemer lahko aktivnosti spojin v smislu predloženega izuma primerjamo z aktivnostmi drugih znanih spojin. Rezultati teh primerjav so koristni za določevanje dozirnih nivojev pri sesalcih, vključno človeku, za zdravljenje takšnih bolezni.
Očiščeno človeško jetrno glikogen fosforilazo a (HLGPa) dobimo po naslednjem postopku.
Ekspresija in fermentacija
HLGP cDNA ekspremiramo iz plazmida pKK233-2 (Pharmacia Biotech. Inc., Piscataway, New Jersey) v E. coli sevu XL-1 Blue (Stratagene Cloning Systems, LaJolla, CA). Sev inokuliramo v LB medij (ki obstoji iz 10 g triptona, 5 g kvasnega ekstrakta, 5 g NaCl in 1 ml 1 N NaOH na liter) plus 100 mg/L ampicilina, 100 mg/L piridoksina in 600 mg/L MnCl2 in gojimo pri 37 °C do celične gostote OD550 = 1,0. V tem trenutku celice induciramo z 1 mM izopropil-l-tio-jS-D-galaktozidom (IPTG). Tri ure po indukciji celice požanjemo s centrifugiranjem in celične pelete zmrzujemo pri -70 °C, dokler jih ne potrebujemo za čiščenje.
Čiščenje glikogen fosforilaze
Celice v peletih, kot je opisano zgoraj, resuspendiramo v 25 mM /3-glicerofosfata (pH 7,0) z 0,2 mM DTT, 1 mM MgCl2 plus v naslednjih proteaznih inhibitorjih:
0,7 jag/mL pepstatina A
0,5 /ig/mL levpeptina
0,2 mM fenilmetilsulfonilfluorida (PMSF) in
0,5 mM EDTA, liziramo s predhodno obdelavo z 200 jag/mL lizocima in 3 gg/mL DNA-aze, čemur sledi sonifikacija v 250 mL šaržah 5 x 1,5 minut na ledu ob uporabi ultrazvočnega celičnega razbijalnika Branson Model 450 (Branson Sonic Power Co., Danbury CT). Lizate zbistrimo s centrifugiranjem pri 35000 X g eno uro, čemur sledi filtracija skozi 0,45 μτη filtre. HLGP v topni frakciji lizatov (ocenjeno, da je manj kot 1 % celotnega proteina) čistimo s kontroliranjem encimske aktivnosti (kot je opisano v poglavju HLGPa aktivnostni test spodaj), iz vrste kromatografskih stopenj, ki so podrobno opisane spodaj.
Imobilizirana kovinska afinitetna kromatografija (IMAC)
Ta stopnja je na osnovi metode Luong et al (Luong et al. Journal of Chromatography (1992) 584, 77-84). 500 mL filtrirane topne frakcije celičnih lizatov (pripravljenih iz približno 160 g originalnega celičnega peleta) naložimo na 130 mL kolone IMAC Chelating-Sepharose (Pharmacia LKB Biotechnology, Piscataway, New Jersey), na katero smo nanesli 50 mM CuCl2 in 25 mM /3-glicerofosfata, 250 mM NaCl in 1 mM imidazola pri ekvilibracijskem pufru pH 7. Kolono izpiramo z ekvilibracijskim pufrom, dokler se Α^θ ne povrne na osnovno črto. Vzorec nato eluiramo iz kolone z istim pufrom, ki vsebuje 100 mM imidazola, da odstranimo vezano HLGP in druge vezane proteine. Frakcije, ki vsebujejo HLGP aktivnost, združimo (približno 600 mL) ter dodamo etilendiamintetraocetno kislino (EDTA), DL-ditiotreitol (DTT), fenilmetilsulfonilfluorid (PMSF), levpeptin in pepstatin A, da dobimo koncentracije 0,3 mM, 0,2 mM, 0,2 mM, 0,5 ^g/mL oz. 0,7 /ig/mL. Zbrano HLGP razsolimo preko Sephadex G-25 kolone (Sigma Chemical Co., St. Louis, Missouri), uravnotežimo s 25 mM Tris-HCl (pH 7,3), 3 mM DTT pufrom (pufer A), da odstranimo imidazol, in hranimo na ledu do druge kromatografske stopnje.
5’-AMP-Sepharose kromatografija
Razsoljen zbran HLGP vzorec (približno 600 mL) nato pomešamo s 70 mL 5’-AMP Sepharose (Pharmacia LKB Biotechnology, Piscataway, New Jersey) ki je bila ekvilibrirana s pufrom A (glej zgoraj). Zmes rahlo mešamo 1 uro pri 22 °C, nato pakiramo v kolono in izpiramo s pufrom A, dokler se A 280 ne vrne na osnovno črto. HLGP in druge proteine eluiramo iz kolone s 25 mM Tris-HCl, 0,2 mM DTT in 10 mM adenozin 5’-monofosfata (AMP) pri pH 7,3 (pufer B). Frakcije, ki vsebujejo HLGP, združimo po indentifikaciji z določitvijo encimske (opisano spodaj) aktivnosti in z vizualiziranjem traku HLGP proteina z Mr približno 97 kdal z natrijevo dodecilsulfatno poliakrilamidno gelno elektroforezo (SDS-PAGE), čemur sledi obarvanje s
4ύ srebrom (2D-silver Stain II Daiichi Kit, Daiichi Pure Chemicals Co., LTD, Tokio, Japonska), in nato združimo. Združeno HLGP dializiramo v 25 mM /3-glicerofosfat, 0,2 mM DTT, 0,3 mM EDTA, 200 mM NaCl, pufer pH 7,0 (pufer C) in skladiščimo na ledu do uporabe.
Določitev HLGP encimske aktivnosti
A) Aktivaciia HLGP: Pretvorba HLGPb v HLGPa
Pred odločitvijo HLGP encimske aktivnosti pretvorimo encim iz neaktivne oblike, kot je eksprimirana v E. coli sevu XL-1 Blue (označen HLGPb) (Stragene Cloning Systems, La Jolla, Kalifornija), v aktivno obliko (označena kot HLGPa) s fosforiliranjem HLGP ob uporabi fosforilazne kinaze, kot sledi:
HLGPb reakcija z imobilizirano fosforilazno kinazo
Fosforilazno kinazo (Sigma Chemical Company, St.Louis, MO) imobiliziramo na Affi-gelu 10 (BioRad Corp., Melvile, NY) po navodilih izdelovalca. Na kratko, encim fosforilazno kinazo (10 mg) inkubiramo z izpranimi biseri Affi-gela (1 mL) v 2,5 mL 100 mM HEPES in 80 mM CaCl2 pri pH 7,4 4 ure pri 4 °C. Bisere Affi-gela nato še enkrat izperemo z istim pufrom pred blokiranjem s 50 mM HEPES in 1 M glicinmetilestrom pri pH 8,0 1 uro pri sobni temepraturi. Blokirni pufer odstranimo in nadomestimo s 50 mM HEPES (pH 7,4), 1 mM /3-merkaptoetanola in 0,2 % NaN3 za shranjevanje. Pred uporabo za pretvorbo HLGPb v HLGPa ekvilibriramo bisere fosforilazne kinaze, imobilizirane na Affi-gelu, s spiranjem v pufru, uporabljenem za izvedbo kinazne reakcije, ki obstoji iz 25 mM /3-glicerofosfata, 0,3 mM DTT in 0,3 mM EDTA pri pH 7,8 (pufer za kinazni test). Delno očiščeno neaktivno HLGPb, dobljeno iz zgornje 5’-AMP-Sepharose kromatografije, razredčimo 1:10 s pufrom za kinazni tekst, nato pomešamo z zgoraj omenjenim encimom fosforilazno kinazo, imobiliziranim na biserih Affi-gela. NaATP dodamo do 5 mM in MgCl2 do 6 mM. Dobljeno zmes mešamo rahlo pri 25 °C 30 do 60 minut. Vzorec odstranimo z biserov in določimo odstotno aktiviranje HLGPb s pretvorbo v HLGPa z določitvijo HLGP encimske aktivnosti v prisotnosti in odsotnosti 3,3 mM AMP. Odstotek celotne HLGP encimske aktivnosti zaradi HLGPa encimske aktivnosti (AMP-neodvisno) nato preračunamo, kot sledi:
% celotne HLGP kot HLGPa = HLGP aktivnost - AMP
HLGP aktivnost + AMP
-- 47—
B) HLGPa aktivnostni test
Hipoglikemično aktivnost (tudi druge tukaj opisane aktivnosti zdravljenja/ preprečevanja bolezni/stanja) spojin v smislu predloženega izuma lahko posredno določimo z določitvijo učinka spojin v smislu predloženega izuma na aktivnost aktivirane oblike glikogen fosforilaze (GPa) po eni od dveh metod; aktivnost glikogen fosforilaze a merimo v napredujoči smeri s kontroliranjem proizvodnje glukoza-1fosfata iz glikogena ali z zasledovanjem obratne reakcije, pri čemer merimo glikogensko sintezo iz glukoza-1-fosfata s sproščanjem anorganskega fosfata. Vse reakcije tečejo v trojniku v mikrotitrskih ploščah s 96 vdolbinami ter spremembo v absorbanci zaradi tvorbe reakcijskega produkta merimo pri spodaj navedeni valovni dolžini v MCC/340 MKII Elisa Reader (Lab Systems, Finland), kije povezan s Titertech Microplate Stacker-jem (ICN Biomedical Go, Huntsville, Alabama).
Za merjenje HLGPa encimske aktivnosti v napredujoči smeri kontroliramo proizvodnjo glukoza-l-fosfata iz glikogena z multiencimsko povezano splošno metodo Pešce et al. [Pešce, M.A., Bodourian, S.H., Harris, R.C. and Nicholson, J.F. (1977) Clinical Chemistry 23,1711-1717], modificirano, kot sledi: 1 do 100 μ-g fosforilaze a, 10 enot fosfoglukomutaze in 15 enot glukoza-6-fosfat dehidrogenaze (Boehringer Mannheim Biochemicals, Indianapolis, IN) razredčimo na 1 mL v pufru A (opisan v nadaljevanju). Pufer A je pri pH 7,2 in vsebuje 50 mM HEPES, 100 mM KC1, 2,5 mM etilenglikoltetraocetne kisline (EGTA), 2,5 mM MgCl2, 3,5 mM KH2PO4 in 0,5 mM ditiotreitola. 20 μ\ te osnovne raztopine dodamo k 80 μϊ pufra A, ki vsebuje 0,47 mg/mL glikogena, 9,4 mM glukoze, 0,63 mM oksidirane oblike nikotinamid adenin dinukleotid fosfata (NADP+). Spojine, ki jih je treba testirati, dodamo kot 5 μΕ raztopino v 14 % dimetilsulfoksidu (DMSO) pred dodatkom encimov. Bazalno hitrost HLGPa encimske aktivnosti v odsotnosti inhibitorjev določimo z dodatkom 5 μΕ 14 % DMSO in popolnoma inhibirano hitrost HLGPa encimske aktivnosti dosežemo z dodatkom 20 μί_ 50 mM pozitivne kontrolne testne snovi, kofeina. Reakcijo zasledujemo pri sobni temperaturi z merjenjem pretvorbe oksidiranega NADP+ v reduciran NADPH pri 340 nm.
Za merjenje HLGPa encimske aktivnosti v obratni smeri merimo pretvorbo glukoza-l-fosfata v glikogen + anorganski fosfat s splošno metodo, opisano v Engers et al. [Engers, H.D., Shechosky, S. and Madsen, N.B. (1970) Can. J. Biochem. 48, 746-754], modificirano, kot sledi: 1 do 100 μ% HLGPa razredčimo na 1 mL v pufru
B (opisan v nadaljevanju). Pufer B je pri pH 7,2 in vsebuje 50 mM HEPES, 100 mM KC1, 2,5 mM EGTA, 2,5 mM MgČl2 in 0,5 mM ditiotreitola. 20 /xL te osnovne raztopine dodamo k 80 μΕ pufra B z 1,25 mg/mL glikogena, 9,4 mM glukoze in 0,63 mM glukoza-l-fosfata. Spojine, ki jih je treba testirati, dodamo kot 5 μι raztopine v 14 % DMSO pred dodatkom encima. Bazalno hitrost HLGPa encimske aktivnosti v odsotnosti dodanih inhibitorjev določimo z dodatkom 5 /xL 14 % DMSO in popolnoma inhibirano hitrost HLGPa encimske aktivnosti dosežemo z dodatkom 20 μΕ 50 mM kofeina. To zmes inkubiramo pri sobni temperaturi 1 uro in anorganski fosfat, sproščen iz glukoza-l-fosfata, merimo po splošni metodi Lanzetta et al. [Lanzetta, P.A., Alvarez, L.J., Reinach, P.S. and Candia, O.A. (1979) Anal. Biochem. 100, 9597], modificirani, kot sledi: 150 μι 10 mg/mL amonijevega molibdata, 0,38 mg/mL malahitno zelenega in 1 N HC1 dodamo k 100 μί encimske zmesi. Po 20 minutah inkubacije pri sobni temperaturi merimo absorbanco pri 620 nm.
Spojine v smislu predloženega izuma zlahka prilagodimo za klinično uporabo kot hipoglikemična sredstva. Hipoglikemično aktivnost spojin v smislu predloženega izuma lahko določimo s količino testne spojine, ki zmanjša glukozne nivoje glede na vehikel brez testne spojine pri samcih miši ob/ob. Test tudi omogoča določitev približne minimalne efektivne dozne (MED) vrednosti za in vivo zmanjšanje plazemske glukozne koncentracije pri takih miših za take testne spojine.
Ker je koncentracija glukoze v krvi tesno povezana z razvojem diabetičnih motenj, te spojine zaradi svojega hipoglikemičnega učinka preprečujejo, ovirajo in/ali zmanjšujejo diabetične motnje.
do 8 tednov stare samce C57BL/6J-ob/ob miši (dobljene od Jackson Laboratory, Bar Harbor, ME) nastanimo 5 na kletko ob standardni praksi skrbi za živali. Po enem tednu aklimatizacije živali stehtamo in pred katerokoli obdelavo zberemo iz retro-orbitalnega sinusa 25 μΐ krvi. Krvni vzorec takoj razredčimo na 1:5 s fiziološko raztopino kuhinjske soli, ki vsebuje 0,025 % natrijevega heparina, in držimo na ledu za metabolitno analizo. Živali dodelimo v skupine za obdelavo, tako da ima vsaka skupina podobno povprečje za plazemsko glukozno koncentracijo. Po dodelitvi v skupine živalim oralno doziramo vsak dan 4 dni vehikel, ki obstoji iz bodisi 1) 0,25 % m/v metilceluloze v vodi brez naravnave pH; ali 2) 0,1 % Pluronic® P105 Block Copolymer Surfactant (BASF Corporation, Parsippany, N J) v 0,1 % fiziološki raztopini kuhinjske soli brez naravnave pH. Na dan 5 živali ponovno stehtamo in jim nato oralno doziramo testno spojino ali sam vehikel. Vse droge dajemo v vehiklu, ki obstoji iz bodisi 1) 0,25 % m/v metilceluloze v vodi brez naravnave pH; bodisi 2) 10 % DMSO/0,1 % Pluronic® P105 (BASF Corporation, Parsippany, N J) v 0,1 % fiziološki raztopini kuhinjske soli brez naravnave pH. Živalim nato odvzamemo kri iz retro-orbitalnega sinusa tri ure kasneje za določitev krvnih metabolitnih nivojev. Sveže zbrane vzorce centrifugiramo 2 minuti pri 10000 x g pri sobni temperaturi. Supernatant analiziramo na glukozo, npr. z Abbott VP™ (Abbott Laboratories, Diagnostics Divison, Irving, TX) in VP Super System® avtoanalizatorjem (Abbott Laboratories, Irving, TX), ob uporabi sistema A-Gent™ Glucose-UV Test reagenta (Abbott Laboratories, Irving, TX) (modifikacija metode Richterich and Dauvvalder, Schvveizerische Medizinische Woochenschriff, 101, 860 (1971)) (heksokinazna metoda) ob uporabi 100 mg/dL standarda. Plazemsko glukozo nato izračunamo iz enačbe:
plazemska glukoza (mg/dL) = vrednost vzorca x 5 x 1,784 = 8,92 x vrednost vzorca kjer je 5 razredčevalni faktor in je 1,784 plazemska hematokritna naravnava (ob predpostavki, da je hematokrit 44 %).
Živali, ki smo jim dozirali vehikel, zadržijo v bistvu nespremenjene hiperglikemične glukozne nivoje (npr. več kot ali enako 250 mg/dL), živali, obdelane s testnimi spojinami pri primernih dozah, pa imajo znatno zmanjšane glukozne nivoje. Hipoglikemično aktivnost testnih spojin določimo s statistično analizo (neparen t-test) povprečne plazemske glukozne koncentracije med skupino s testnimi spojinami in skupino, obdelano z vehiklom na dan 5. Gornji test, izveden z območjem doz testnih spojin, omogoča določitev približne minimalne efektivne dozne (MED) vrednosti za in vivo zmanjšanje plazemske glukozne koncentracije.
Spojine v smislu predloženega izuma se dajo zlahka prilagoditi za klinično uporabo kot sredstva za izboljšanje stanja pri hiperinsulinemiji, sredstva za znižanje trigliceridov in hipoholesterolemična sredstva. Tako aktivnost lahko določimo s količino testne spojine, ki zmanjša insulinske, trigliceridne ali holesterolne nivoje glede na kontrolni vehikel brez testne spojine pri samcih miši ob/ob.
Ker je koncentracija holesterola v krvi tesno povezana z razvojem kardiovaskularnih, cerebralnih vaskularnih ali perifernih vaskularnih motenj, spojino v smislu predloženega izuma zaradi svojega hipoholesterolemičnega učinka preprečujejo, ovirajo in/ali zmanjšujejo aterosklerozo.
- Sir :
Ker je koncentracija insulina v krvi v zvezi s pospeševanjem rasti vaskularnih celic in povečano renalno natrijevo retencijo (poleg drugih učinkov, npr. pospeševanja izrabe glukoze) ter so te funkcije znani vzroki hipertenzije, spojine v smislu predloženega izuma zaradi svojega hipoinsulinemičnega učinka preprečujejo, ovirajo in/ali zmanjšajo hipertenzijo.
Ker koncentracija trigliceridov v krvi prispeva k celotnim nivojem krvnih lipidov, spojina v smislu predloženega izuma zaradi svoje aktivnosti znižanja trigliceridov preprečujejo, ovirajo in/ali zmanjšajo hiperlipidemijo.
do 8 tednov stare samce C57BL/6J-ob/ob miši (dobljene od Jackson Laboratory, Bar Harbor, ME) nastanimo 5 na kletko ob standardni praksi skrbi za živali in krmimo s standardno hrano za glodalce ad libitum. Po enem tednu aklimatizacije živali stehtamo in pred kakršnokoli obdelavo iz retroorbitalnega sinusa zberemo 25 μ\ krvi. Krvni vzorec takoj razredčimo na 1:5 s fiziološko raztopino kuhinjske soli, ki vsebuje 0,025 % natrijevega heparina, in držimo na ledu za plazemsko glukozno analizo. Živali dodelimo v skupine za obdelavo tako, da ima vsaka skupina podobno povprečje za plazemsko glukozno koncentracijo. Spojino, ki jo je treba testirati, dajemo z oralnim pitanjem, kot okoli 0,02 % do 2,0 % raztopino (masa/volumen m/v)) v bodisi 1) 10 % DMSO/0,1 % Pluronic® P105 Block Copolymer Surfactant (BASF Corporation, Parsippany, N J) v 0,1 % fiziološki raztopini kuhinjske soli brez naravnave pH ali 2) 0,25 % m/v metilceluloze v vodi brez naravnave pH. Doziranje enkrat dnevno (s.i.d.) ali dvakrat dnevno (b.i.d.) vzdržujemo 1 do 15 dni. Kontrolne miši prejmejo 10 % DMSO/0,1 % Pluronic® P105 v 0,1 % fiziološki raztopini kuhinjske soli brez naravnave pH ali le 0,25 % m/v metilceluloze v vodi brez pH naravnave.
Tri ure po dajanju zadnje doze živali usmrtimo z dekapitacijo ter kri iz trupa zberemo v 0,5 mL serumske separatorske epruvete, ki vsebujejo 3,6 mg 1:1 m/m zmesi natrijevega fluorida : kalijevega oksalata. Sveže zbrane vzorce centrifugiramo 2 minuti pri 10000 x g pri sobni temperaturi in serumski supernatant prenesemo in razredčimo na 1:1 vol./vol. z lTIU/mL aprotininske raztopine v 0,1 % fizološki raztopini kuhinjske soli brez naravnave pH.
Razredčene serumske vzorce nato shranjujemo pri -80 °C do analize. Odtajane razredčene serumske vzorce analiziramo na insulinske, trigliceridne in holesterolne . -31-:
nivoje. Koncentracijo serumskega insulina določimo ob uporabi kitov Equate® RIA INSULIN (metoda dvojnih protiteles; kot je specificiral izdelovalec), nabavljenih od Binax, South Portland, ME. Intertestni koeficient variacije je < 10 %. Serumske trigliceride določimo ob uporabi Abbott VP™ in VP Super System® avtoanalizatorja (Abbott Laboratories, Irving. TX) ob uporabi sistema A-Gent™ Triglycerides Test reagentov (Abbott Laboratories, Diagnostics Division, Irvin, TX) (z lipazo povezana encimska metoda; modifikacija metode Sampson, et al., Clinical Chemistry 21, 1983 (1975)). Serumske celotne holesterolne nivoje določimo ob uporabi Abbott VP™ in VP Super System® avtoanalizatorja (Abbott Laboratories, Irving, TX) in sistema A-Gent™ Cholesterol Test reagentov (s holesterol esterazo povezana encimska metoda; modifikacija metode Allain, et al. Clinical Chemistry 20, 470 (1974)) ob uporabi standardov 100 in 300 mg/dL. Serumski insulin, trigliceride in celotne holesterolne nivoje nato izračunamo iz enačb serumski insulin (μ,υ/mL) = vrednost vzorca x 2 serumski trigliceridi (mg/dL) = vrednost vzorca x 2 serumski celotni holesterol (mg/dL) = vrednost vzorca x 2 kjer je 2 razredčevalni faktor.
Živali, ki smo jim dajali vehikel, vzdržujejo v bistvu nespremenjene povišane nivoje serumskega insulina (npr. 225 μυ/mL), serumskih trigliceridov (npr. 225 mg/dl), in serumskega celotnega holesterola (npr. 160 mg/dL), medtem ko živali, obdelane s testnimi spojinami v smislu predloženega izuma, na splošno kažejo zmanjšane nivoje serumskega insulina, trigliceridov in celotnega holesterola. Aktivnost zniževanja serumskega insulina, trigliceridov in celotnega holesterola testnih spojin določimo s statistično analizo (neparen t-test) povprečne koncentracije serumskega insulina, trigliceridov ali celotnega holesterola med skupino s testno spojino in kontrolno skupino, obdelano z vehiklom.
Aktivnost pri zagotavljanju zaščite pred poškodvanjem srčnega tkiva za spojine v smislu predloženega izuma lahko prikažemo in vitro po smernicah, prikazanih v Butwell et al., Am. J. Physiol., 264, H1884-H1889, 1993, in Allard et al., Am. J. Physio., 1994, 267, H66-H74. Poskuse izvedemo ob uporabi izovolumskega izoliranega podganjega srčnega pripravka, v bistvu kot je opisano v zgoraj navedenem članku. Normalni samci podgan Sprague-Dawley, samci podgan Sprague-Dawley, obdelani tako, da imajo srčno hipertrofijo zaradi operacije aortne prevezave, akutno diabetični samci podgan BB/W ali nediabetične BB/W kontrolne podgane enake starosti predhodno obdelamo s heparinom (1000 u, i.p.) nato pa s pentobarbitalom
- 52·;
(65 mg/kg, i.p.). Ko dosežemo globoko anestezijo, kot določimo z odsotnostjo nožnega refleksa, srce hitro izrežemo in damo v fiziološko raztopino kuhinjske soli, ohlajeno z ledom. Srce retrogradno perfundiramo skozi aorto v dveh minutah. Hitrost srca in ventrikularni tlak določimo ob uporabi lateksnega balona v levem prekatu z visokotlačnim ocevjem, priključenim na tlačni transducer. Srce perfundiramo z raztopino perfuzata, ki obstoji iz (mM) NaCI 118, KC1 4,7, CaCl2, 1,2, MgCl2 1,2, NaHCO3 25, glukoze 11. Perfuzijski aparat je tesno temperaturno kontroliran s segrevanimi kopelmi, uporabljenimi za perfuzat in za vodni plašč okoli perfuzijskega ocevja, da vzdržujemo temepraturo srca pri 37 °C. Oksigeniranje perfuzata zagotovimo s pediatričnim oksigenatorjem z votlimi vlakni (Capiax, Terumo Corp., Tokio, Japonska) direktno proksimalno na srce. Srca izpostavljamo perfuzijski raztopini ± testni spojini okoli 10 minut ali več, čemur sledi 20 minut globalne ishemije in 60 minut reperfuzije v odsotnosti testne spojine. Utripe kontrolnih src in s testno spojino obdelanih src primerjamo v obdobju po ishemiji. Tlak levega prekata kontrolnih src in s testno spojino obdelanih src primerjamo v obdobju po ishemiji. Na koncu poskusa srca tudi perfundiramo in obarvamo, da določimo razmerje površine infarkta glede na rizično površino (% IA/AAR), kot je opisano spodaj.
Terapevtske učinke spojin v smislu predloženega izuma pri preprečevanju poškodovanosti srčnega tkiva, ki sicer izvirajo iz ishemičnega napada, lahko tudi demonstriramo in vivo po smernicah v Liu et al., Circulation, Vol. 84, št. 1, (julij 1991), kot je tukaj specifično opisano. In vivo poskus testira kardio zaščito testne spojine glede na kontrolno skupino, ki prejme kot vehikel fiziološko raztopino kuhinjske soli. Kot osnovno informacijo naj omenimo, da kratka obdobja miokardialne ishemije, ki jim sledi koronarna arterijska reperfuzija, zaščitijo srce pred sledečo resno miokardialno ishemijo (Murry et al., Circulation 74:1124-1136, 1986). Kardio zaščito, kot se pokaže z zmanjšanjem infarktnega miokarda, lahko induciramo farmakološko ob uporabi intravensko dajanih adenozinskih receptorskih agonistov pri intaktnih anestetiziranih kuncih, kar so preučevali na in situ modelu miokardnega ishemičnega predkondicioniranja (Liu et al., Circulation 84:350:356, 1991). In vivo poskus testira, če lahko spojine farmakološko inducirajo kardiozaščito, t.j. zmanjšano velikost miokardnega infarkta, ko jih parenteralno dajemo intaktnim anestetiziranim kuncem. Učinke spojin v smislu predloženega izuma lahko primerjamo z ishemičnim predkondicioniranjem ob uporabi Al adenozin agonista N6-l(fenil-2R-izopropil) adenozina (PIA), za katerega se je pokazalo, da farmakološko inducira kardiozaščito pri intaktnih anestetiziranih kuncih, proučevanih in situ (Liu et al., Circulation 84:350-356,1991). Točna metodologija je opisana spodaj.
53Kirurgiia: Novozelandske samce belih kuncev (3 do 4 kg) anestetiziramo z natrijevim pentobarbitalom (30 mg/kg, i.v.). Traheotomijo izvedemo preko ventralne središčne cervikalne incizije ter kunce ventiliramo s 100 % kisikom ob uporabi pozitivnega tlačnega ventilatorja. Katetre damo v levo jugularno veno za administracijo droge in v levo karotidno arterijo za merjenje krvnega tlaka. Srca nato izpostavimo z levo torakotomijo in okoli prominentne veje leve koronarne arterije namestimo zanko (00 svila). Ishemijo induciramo s tem, da tesno zategnemo zanko in jo pritrdimo na mestu. S sprostitvijo zanke omogočimo, da prizadeta površina reperfundira. Miokardno ishemijo dokažemo z regionalno cianozo; reperfuzijo dokažemo z reaktivno hiperemijo.
Protokol: Ko sta arterijski tlak in srčni utrip stabilna vsaj 30 minut, začnemo s poskusom. Ishemično predkondicioniranje induciramo z 2-kratnim okludiranjem koronarne arterije 5 minut, čemur sledi reperfuzija 10 minut. Farmakološko predkondicioniranje induciramo z 2-kratnim infundiranjem testne spojine v npr. 5 minutah in čakanjem 10 minut pred nadaljnjo intervencijo ali z infundiranjem adenozin agonista PIA (0,25 mg/kg). Po ishemičnem predkondicioniranju, farmakološkem predkondicioniranju ali nikakršnem kondicioniranju (nekondicionirano, kontrola z vehiklom) arterijo okludiramo 30 minut in nato reperfundiramo 2 uri, da induciramo srčni infarkt. Testno spojino in PIA raztopimo v fiziološki raztopini kuhinjske soli ali drugem primernem vehiklu in dajemo pri 1 oz. 5 ml/kg.
Obarvanje: (Liu et al., Circulation 84:350-356,1991): Po koncu časa reperfuzije 2 uri srca hitro odstranimo, obesimo na Langendorffovem aparatu ter splakujemo 1 minuto z normalno fiziološko raztopino kuhinjske soli, segreto na telesno temperaturo (38 °C). Svileno nit, uporabljeno kot zanko, nato tesno zvežemo, da reokludiramo arterijo, in 0,5 % suspenzijo fluorescentnih delcev (1-10 μπι) infundiramo s perfuzatom, da obarvamo ves miokard razen rizične površine (nefluorescenten prekat). Srca nato hitro zamrznemo in hranimo preko noči pri -20 °C. Naslednjega dne srca zrežemo v rezine po 2 mm in obarvamo z 1 % trifeniltetrazolijevim kloridom (TTC). Ker TTC reagira z živim tkivom, se to obarvanje razlikuje glede na živo (rdeče obarvano) tkivo in mrtvo tkivo (neobarvano infarktno tkivo). Infarktno površino (ni obarvanja) in rizično površino (ni fluorescentnih delcev) izračunamo za vsako rezino levega prekata ob uporabi predkalibriranega slikovnega analizatorja. Za normaliziranje ishemične poškodbe za razlike v rizični površini med srci podatke .--.54-:
izrazimo kot razmerje infarktne površine proti rizični površini (%IA/AAR). Vse podatke izrazimo kot srednja ± SEM in primerjamo statistično ob uporabi enega samega faktorja ANOVA ali neparnega t-testa. Signifikanca se smatra kot p < 0,05.
Spojine v smislu predloženega izuma lahko dajemo po katerikoli metodi, ki oddaja spojine v smislu predloženega izuma prednostno jetrnim in/ali srčnim tkivom. Te metode vključujejo oralne poti, parenteralne, intraduodenalne poti itd. Na splošno dajemo spojine v smislu predloženega izuma v eni sami (npr. enkrat dnevno) ali v večkratnih dozah.
Vendar pa je količina in časovno usklajevanje dajane spojine (spojin) odvisna od posamezne bolezni/stanja, ki ga zdravimo, od osebka, ki ga zdravimo, od resnosti bolezni, od načina dajanja in od ocene lečečega zdravnika. Tako so zaradi variabilnosti od pacienta do pacienta spodaj podana doziranja smernica in zdravnik lahko določi doze droge, da se doseže aktivnost (npr. aktivnost zniževanja glukoze), za katero zdravnik smatra, daje primerna za pacienta. Pri pretehtavanju stopnje želene aktivnosti mora zdravnik držati v ravnotežju številne faktorje, kot je izhodni nivo, drugi rizični (kardiovaskularni) faktorji, prisotnost preje obstoječe bolezni, starost pacienta in motivacija pacienta.
Na splošno je učinkovito doziranje za aktivnosti v smislu predloženega izuma, npr. za aktivnosti zniževanja krvne glukoze, trigliceridov in holesterola in aktivnosti za izboljšanje stanja pri hiperinsulinemiji spojin v smislu predloženega izuma v območju od 0,005 do 50 mg/kg/dan, prednostno 0,01 do 25 mg/kg/dan in najbolj prednostno 0,1 do 15 mg/kg/dan.
Na splošno spojine v smislu predloženega izuma dajemo oralno, lahko pa uporabimo parenteralno dajanje (npr. intravensko, intramuskularno, subkutano ali intramedularno), npr. kjer je oralno dajanje neprimerno za takojšen cilj ali kjer pacient ni sposoben zaužiti drogo. Lokalno dajanje je tudi lahko indicirano, npr. kjer pacient trpi zaradi gastrointestinalnih motenj ali kadar medikacijo najbolje apliciramo na površino tkiva ali organa, kot določi lečeči zdravnik.
Spojine v smislu predloženega izuma na splošno dajemo v obliki farmacevtskega sestavka, ki obsega vsaj eno od spojin v smislu predloženega izuma skupaj s farmacevtsko sprejemljivim vehiklom ali razredčilom. Tako lahko dajemo spojine v smislu predloženega izuma posamezno ali skupaj v katerikoli običajni oralni, paren- 53 teralni ali transdermalni dozirni obliki.
Za oralno dajanje je lahko farmacevtski sestavek v obliki raztopin, suspenzij, tablet, pilul, kapsul, praškov ipd. Tablete, ki vsebujejo različne ekscipiente, kot natrijev citrat, kalcijev karbonat in kalcijev fosfat, uporabimo skupaj z različnimi razpadnimi sredstvi, kot je škrob in prednostno krompirjev ali tapioka škrob, in nekaterimi kompleksnimi silikati, skupaj z vezivi, kot polivinilpirolidonom, saharozo, želatino in akacijo. Poleg tega so pogosto za tabletiranje zelo koristna maziva, kot magnezijev stearat, natrijev lavrilsulfat in smukec. Trdne sestavke podobnega tipa tudi uporabimo kot polnila v mehkih in trdo polnjenih želatinskih kapsulah; prednostni materiali v tej zvezi tudi vključujejo laktozo ali mlečni sladkor kot tudi polietilenglikole z visoko molekulsko maso. Kadar so za oralno dajanje zaželene vodne suspenzije in/ali eliksirji, lahko spojine v smislu predloženega izuma združimo z različnimi sladili, aromami, barvili, emulgatorji in/ali suspendirnimi sredstvi kot tudi s takimi razredčili, kot je voda, etanol, propilenglikol, glicerin in njihove različne kombinacije.
Za paranteralno dajanje lahko uporabimo raztopine v sezamovem ali arašidovem olju ali vodnem propilenglikolu kot tudi sterilne vodne raztopine ustreznih vodotopnih soli. Take vodne raztopine so lahko po potrebi ustrezno zapufrane in tekoče razredčilo najprej naredimo izotonično z zadostno fiziološko raztopino kuhinjske soli ali glukozo. Te vodne raztopine so posebno primerne za intravenske, intramuskularne, subkutane in intraperitonealne injekcijske namene. V tej zvezi se dajo uporabljeni sterilni vodni mediji zlahka dobiti po standardnih tehnikah, ki so strokovnjakom dobro znane.
Za transdermalno (npr. lokalno) dajanje pripravimo razredčene sterilne vodne ali delno vodne raztopine (običajno v koncentraciji okoli 0,1 % do 5 %), ki so sicer podobne gornjim parenteralnim raztopinam.
Metode za pripravo različnih farmacevtskih sestavkov z določeno količino aktivne sestavine so znane ali bodo očitne v luči tega opisa strokovnjakom. Glej npr. Remington’s Pharmaceutical Sciences, Mačk Publishing Company, Easter, Pa., 15th Edition (1975).
Farmacevtski sestavki v smislu izuma lahko vsebujejo 0,1 % do 95 % spojine (spojin) v smislu predloženega izuma, prednostno 1 % do 70 %. V vsakem primeru bo ses56 tavek ali pripravek za dajanje vseboval količino spojine (spojin) v smislu predloženega izuma v količini, ki je učinkovita za zdravljenje bolezni/stanja osebka, ki ga zdravimo, t.j. od glikogenfosforilaze odvisne bolezni/stanja.
TEHNIKE
NMR spektre smo posneli na Varian XL-300 (Varian Cc., Palo Alto, California) ali Bruker AM-300 spektrometru (Bruker Co., Billerica, Massachusetts) pri okoli 23 °C pri 300 MHz za proton in 75,4 mHz za ogljikova jedra. Kemični premiki so izraženi v ppm po vzdolžnem polju od trimetilsilana. Resonance, označene kot izmenljive, se niso pojavile v posebnem NMR poskusu, kjer smo vzorec stresali z več kapljicami D2O v istem topilu. FAB-MS spektre dobimo na VG70-2505 spektrometru (V4 analytical LTD., Wythanshaw, Manchester, Vel.Britanija) ob uporabi tekočega matriksa, ki obstoji iz 3:1 ditiotreitola/ditioeritritola. Termosprejne MS (TSPMS) smo dobili na Fisons Trio-1000 spektrometru (Fisons Co., Valencia, Kalifornija) ob uporabi amoniakove ionizacije. Kemične ionizacijske masne spektre smo dobili na instrumentu Hewlett-Packard 5989 (Hewlett-Packard Co., Palo Alto, Kalifornija) (amoniakova ionizacija, PBMS). Kjer je opisana intenziteta ionov, ki vsebujejo klor ali brom, smo opazovali pričakovano intenzitetno razmerje (približno 3:1 za ione, ki vsebujejo ^CI/^CI, in 1:1 za ione, ki vsebujejo ^Br/^BrJn podana je le intenziteta iona z nižjo maso.
HPLC izvedemo z 214 nM detekcijo na 250 x 4,6 mm Rainin Microsorb C-18 koloni (Rainin Co., Woburn, Massachusetts), eluirani izokratično s sistemom dveh črpalk/mešalnika, ki dobavlja navedeno zmes acetonitrila oz. vodnega (pH 2,1) (s H3PO4) 0,1 M KH2PO4 pri 1,5 ml/min. Vzorce injiciramo v 1:1 zmes acetonitrila oz. fosfatnega pufra (pH 7,0) (0,025 M v vsakem Na2HPO4 in KH2PO4). Odstotne čistote se nanašajo na odstotek celotne integrirane površine običajno pri poteku 10 do 15 minut. Tališča so nekorigirana in smo jih določili na aparatu za določevanje tališča Buchi 510 (Buchi Laboratorums-Technik Ag., Flawil, Švica), kjer dobimo tališča 120,5 do 122 °C za benzojsko kislino in 237,5-240,5 °C za p-klorobenzojsko kislino (Aldrich 99+% kvalitete).
Kolonsko kromatografijo izvedemo z Amicon silikagelom (30 μΜ, velikost por 60 A) (Amicon D Vision, W.R. Grace & Co., Beverly, Mass.) v steklenih kolonah pod nizkim tlakom dušika. Če ni drugače navedeno, uporabimo reagente, kot smo jih dobili iz tržnih virov. Dimetilformamid, 2-propanol, tetrahidrofuran in diklorometan,
-- ~S7 uporabljeni kot reakcijska topila, so brezvodne kvalitete in jih je dobavila Aldrich Chemical Company (Mihvaukee, Wisconsin). Mikroanalize je izvedel Schwarzkopf Microanalytical Laboratory, Woodside, NY. Izraza koncentriran in so-uparjen se nanašata na odstranitev topila pri tlaku vodne sesalne črpalke na rotacijskem uparjalniku s temperaturo kopeli pod 45 °C.
Postopek A f peptidno pripaianie ob uporabi DEC)
0,1-0,7 M raztopino primarnega amina (1,0 ekvivalent, ali primarnega amina hidroklorida in 1,0 do 1,3 ekvivalente trietilamina na ekv. HCl) v diklorometanu (če ni navedeno drugo topilo) obdelujemo zaporedoma pri 25 °C z 0,95 do 1,2 ekvivalentoma navedene karboksilne kisline, 1,2 do 1,8 ekvivalenti hidroksibenzotriazol hidrata (običajno 1,5 ekvivalentov, glede na karboksilno kislino) in 0,95-1,2 ekvivalenta (kar ustreza v molskem razmerju karboksilni kislini) l-(3dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid hidroklorida (DEC) in zmes mešamo 14 do 20 ur. (Glej opombo 1 spodaj). Zmes razredčimo z etil acetatom, izperemo 2- do 3-krat z 1 ali 2 N NaOH, 2 do 3-krat z 1 ali 2 N HCl (opomba 2), organski sloj sušimo nad MgSO4 in koncentriramo, pri čemer dobimo surov produkt ki ga čistimo s kromatografijo na silikagelu, trituriranjem ali prekristalizacijo, kot je navedeno ob uporabi navedenih topil. Očiščene produkte analiziramo z RP-HPLC in ugotovimo, da so čistejši kot 25 %, če ni drugače navedeno. Izjeme pri uporabi postopka A so omenjene posamezno spodaj, kjer je primerno. Reakcije, izvedene pri 0 do 25 °C, izvajamo z začetnim hlajenjem posode v izolirani kopeli ledu, ki jo pustimo ugreti na sobno temperaturo v več urah.
Opomba 1: Pri pripajanjih v velikem merilu (>50 ml topila) zmes koncentriramo v tem trenutku in ostanek raztopimo v etil acetatu. Opomba 2: Če produkt vsebuje ionizabilno aminsko funkcionalnost, spustimo spiranje s kislino.
-. .58
PRIMER 1
Izopropilester f3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)amino]-(2R)-hidroksi-4fenilmaslene kisline l-(3-dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid hidroklorid (DEC, 1,03 g, 5,38 mmol) dodamo v enem deležu k raztopini izopropilestra (3S)-amino-4-fenil-(2R)-hidroksimaslene kisline (1,35 g, 4,93 mmol), 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline (1,06 g,
5,4 mmol) in 1-hidroksibenzotriazol hidrata (1,15 g, 7,5 mmol) v diklorometanu (15 ml) pri 25 °C. Raztopino mešamo 18 ur pri 25 °C, razredčimo z etil acetatom, dobljeno raztopino 2-krat izperemo z 2 N NaOH, dvakrat z 2N HCl, posušimo nad MgSO4 in koncentriramo. Ostanek kromatografiramo na 112 g silikagela, eluiranega z 1:4 etilacetatom-heksani (1,5 1), čemur sledi 1:3 etil acetat-heksani, pri čemer dobimo naslovno snov: dobitek 91 %; HPLC (70/30) 5,69 minut (78 %), 21,5 min. (19 %). TSPMS 415/417 (MH+, 100 %);
Ή NMR (CDC13) 5 9,7 (s, IH), 7,57 (d, IH, J = 2 Hz), 7,38-7,18 (m, 7-8 H), 6,73 (d, IH, J = ca. 2 Hz), 6,57 (d, IH, J = 9,7 Hz), 5,04 (septet, IH, J = 6,3 Hz), 4,83 (m, IH), 4,19 (dd, IH, J = 2 Hz), 3,51 (d, IH, J = 3,6 Hz), 3,05 (m, 2H), 1,17 (d, 3H, J = 6,3 Hz), 1,11 (d, 3H, J = 6,3 Hz). Prisotno je približno 15 % druge snovi, za katero domnevamo, da je N, O-bis (5-kloro-lH-indol-2-karbonilni derivat) d (delni) 9,80 (s, IH), 5,28 (dd, IH, indol-CO2CH).
PRIMER 1A
Izopropilester 3(S),2(R)-3-amino-2-hidroksi-4-fenilmaslene kisline
Raztopino 3(S),2(R)-N-[(l,l-dimetiletoksi)karbonil]-3-amino-2hidroksi-4-fenilbutironitrila (Parris et al., Biochemistry 1992, 31, 8125-8141 (252 g, 0,912 mol) v suhem 2-propanolu (6L) obdelamo pri 5-17 °C z brezvodnim klorovodikom (374 g) in mešamo pri 25 °C 20 ur (zaščiten pred atmosfero z epruveto, ki vsebuje Drierite). Še 348 g brezvodnega klorovodika dodamo pri manj kot 10 °C in zmes mešamo 72 ur pri 25 °C. Zmes koncentriramo, ostanek raztopimo v 0,1 N HCl. Po stanju 1 uro pri 25 °C to raztopino ekstrahiramo z etrom (3 x 1 L) in vodni sloj spravimo na pH 12 s 6N NaOH (okoli 450 ml). Dobljeno suspenzijo ekstrahiramo z etil acetatom (4x1 1), ekstrakte speremo z vodo (500 ml), slanico (500 ml), sušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo 177 g rumene trdne snovi. To trdno snov raztopimo v vrelem izopropiletru (2 1), vroče filtriramo in koncentriramo
„.CQ z vrenjem na volumen 1,4 1. Trdno snov, ki se tvori pri hlajenju, zberemo s filtriranjem ohlajene zmesi, izperemo s hladnim izopropiletrom in sušimo (107 g). Drugi pridelek (12,2 g) dobimo iz matičnih lužnic. Tretji pridelek dobimo s kromatografiranjem koncentriranih matičnih lužnic na silikagelu z gradientom 2-propanola v diklorometanu (1 % do 4 %) in prekristaliziranjem očiščenega produkta iz izopropiletra (4,4 g, celoten dobitek 123,6 g, 57 %): tal. 106-109 °C; IH NMR (CDC13) d 7,35-7,2 (m, 5H), 5,11 (septet, IH, J = 6,2 Hz), 4,01 (d, IH, J = 2,2 Hz), 3,30 (ddd, IH), 2,91 (A od AB, IH, J = 6,3, 13,3 Hz), 2,71 (B od AB, IH, J = 8,5,13,3 Hz), 1,8 (br, 2-3H), 1,25 (d, 6H, J = 6,2 Hz); TSP-MS 238 (MH+).
PRIMER 2
5-kloro-lH-indol-2-karboksilna kislina [(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-(4metil-piperazin- l-il)-3-okso-propil]-amid hidroklorid (3S)-amino-(2R)-hidroksi-l-(4-metil-piperazin-l-il)-4-fenil-butan-l-on dihidroklorid (0,25 mmol) in 5-kloro-lH-indol-2-karboksilno kislino (0,30 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu z eluiranjem z 0,5-8 % etanola v diklorometanu, pri čemer dobimo naslovno snov v 42 %-nem dobitku skupaj s 13 % manj polarnega materiala, ki ga okarakteriziramo z JH NMR kot ustrezen N,O-bis-(5-kloro-lH-indol-2-karbonilni derivat. Bolj polarno želeno snov (48 mg) raztopimo v zmesi metanola in 0,25 ml 1 N HC1, dobljeno raztopino koncentriramo in dobljeno trdno snov trituriramo z etrom, pri čemer dobimo naslovno snov (42 mg):
HPLC (70/30) 80 %, 2,53 min. in 13 %, 4,04 min. pri čemer slednja ustreza v retencijskem času N,O-bis-O-aciliranemu derivatu, izoliranemu zgoraj.
Ή NMR (D2O) δ 7,70 (s, IH), 7,5-7,2 (m, 7H), 7,05 (s, IH), 4,57 (m, IH), 4,47 (m, IH), 4,04 (m, IH), 3,58 (m, 4H), 3,34 (m, 4-5H), 2,97 (s, 1,5 H), 2,91 (s, 1,5 H).
PBMS 455/457 (MH+, 100 %).
PRIMER 2A (3Sl-amino-(2R)-hidroksi-l-(4-metil-piperazin-l-il)-4-fenil-butan-l-on dihidroklorid
Terc.butilester [(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-(4-metil-piperazin-l-il)-3-okso-propiljkarbaminske kisline (0,190 g, 0,5 mmolov) raztapljamo v 4M HCl-dioksanu pri 25 °C
60:
0,5 ure. Zmes koncentriramo in ostanek trituriramo z etrom in posušimo: dobitek: 212 mg; HPLC (15/85) 2,85 min; PBMS 278 (MH+, 100 %).
PRIMER 2B
Terc.butilester [(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-(4-metil-piperazin-l-il)-3-oksopropilj-karbaminske kisline
N-metilpiperazin (75 mg, 0,75 mmol) in (2R,3S)-3-terc.butoksikarbonilamino-2hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,200 g, 0,68 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A, pri čemer dobimo brezbarvno peno, ki jo uporabimo brez čiščenja: dobitek: 225 mg, 88 %; PBMS 378 (MH+, 100 %).
PRIMER 3 [(lS)-((R)-hidroksi-metilkarbamoil-metil)-2-fenil-etil]-amid 5-kloro-lH-indol-2karboksilne kisline
Metilamin hidroklorid (0,38 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)amino](2R)-hidroksi-4-fenilmasleno kislino (0,35 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (razen v DMF pri 0-25 °C) in surovi produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu v 1-8 % etanolu v diklorometanu, ki vsebuje 0,5 % amonijevega hidroksida, pri čemer dobimo naslovno snov:
Dobitek: 82 %; HPLC (70/30) 98 % pri 3,09 min; PBMS 386/388 (MH+, 100 %); Analiza izrač. za C20H20ClN3O3 + 0,25 H2O: C 61,54; H 5,29; N 10,76.
Ugot: C 61,17; H 5,63; N 10,83.
PRIMER 4
Metilester (3S)-f(5-fluoro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenilmaslene kisline
Metilester (3S)-amino-(2R)-hidroksi-4-fenil-maslene kisline (0,8 mmol, WO 9325574, primer 1A) in 5-fluoro-lH-indol-2-karboksilno kislino (0,8 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (razen pri 0-25 °C, in s kislinsko, nato bazno ekstrakcijo) in surovi produkt čistimo s trituriranjem z etrom:
Dobitek: 71 %; HPLC (60/40) 4,51 min. (98 %); tal.: 219,5-210 °C; PBMS 371
6V (ΜΗ+, 100 %);
Analiza izrač. za C20H19FN2O4 + 0,25 H2O: C 64,08; H 5,27; N 7,44.
Ugot.: C 64,14; H 5,30; N 7,48.
PRIMER 5
Metilester (3S)-[(5-bromo-lH-indol-2-karbonil)-aminol-(2R)-hidroksi-4-fenilmaslene kisline
Metilester (3S)-amino-(2R)-hidroksi-4-fenil-maslene kisline (WO 93/25574, primer 1A) (0,7 mmol) in 5-bromo-lH-indol-2-karboksilno kislino (0,7 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (razen pri 0-25 °C). Surovi produkt vsebuje 25 % N,O-bisaciliranega materiala (HPLC) in ga uporabimo v sledečih transformacijah brez nadaljnjega čiščenja: dobitek: 97 %; HPLC (70/30) 4,03 min. (73 %), 11,8 min. (25 %). Vzorec trituriramo z etrom-heksani za karakterizacijo in biološko testiranje: HPLC (70/30) 4,03 min. (94 %) 11,7 min. (4 %). FABMS 431/433 (MH+, 35 %), 307 (100 %);
Ή NMR (CDC13) δ 9,31 (br, IH), 7,75 (d, IH, J = ca. 2 Hz), 7,35-7,20 (m, 7H), 6,73 (d, IH, J = 1,6 Hz), 6,47 (d, IH, J = 9,6 Hz), 4,80 (m, IH), 4,21 (dd, IH, J = 2,5 Hz), 3,72 (s, 3H), 3,33 (d, IH, J = 4 Hz), 3,06 (m, 2H).
Analiza izrač. za C2QH19BrN2O4: C 55,70; H 4,44; N 6,50.
Ugot: C 56,12; H 4,62; N 6,16.
PRIMER 6 [flS)-((R)-dimetilkarbamoilhidroksi-metil)-2-fenil-etil]amid 5-fluoro-lHindol-2-karboksilne kisline
Dimetilamin hidroklorid (0,52 mmol) in (3R)-[(5-fluoro-lH-indol-2-karbonil)amino]-(2S)-hidroksi-4-fenilmasleno kislino (0,43 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (razen pri 0-25 °C). Surov produkt raztopimo v diklorometanu in dobljeno raztopino mešamo s približno 200 mg dimetilaminopiridin-polistirenske smole (Aldrich Chemical Co., Milwaukee, WI) 1 uro, filtriramo in koncentriramo, pri čemer dobimo produkt kot brezbarvno trdno snov: dobitek, 62 %; HPLC (60/40) 4,15 min. (97 %); tal. 213-214 °C; TSPMS 384 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C21H22FN3O3: C 65,78; H 5,78; N 10,96.
Ugot: C 65,89; H 6,16; N 11,00.
PRIMER Ί {(lS)-i(R)-hidroksi-fmetoksi-metil-karbamoil)-metil]-2-fenil-etil}-amid
5-bromo-lH-indol-2-karboksilne kisline (3S)-amino-(2R)-hidroksi-N-metoksi-N-metil-4-fenil-butiramid hidroklorid (0,36 mmol) in 3-[(5-bromo-lH-indol-2-karbonil)-amino]-2-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,36 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A in surovi produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu ob eluiranju s 30 % in 40 % etil acetatom-heksani, čemur sledi trituriranje z 1:1 etrom-heksani: dobitek: 65 %; HPLC (60/40) 5,77 min. (100 %); PBMS 460/462 (MH+, 90 %);
Analiza izrač. za C21H22BrN3O4: C 54,79; H 4,82; N 9,13.
Ugot.: C 54,88; H 5,22; N 8,83.
PRIMER 8 {(lS)-i(R)-hidroksi-(metoksi-metil-karbamoil)-metifl-2-fenil-etil}-amid
5-kloro-3-metil-lH-indol-2-karboksilne kisline (3S)-amino-(2R)-hidroksi-N-metoksi-N-metil-4-fenil-butiramid hidroklorid (0,3 mmol) in 5-kloro-3-metil-lH-indol-2-karboksilno kislino (0,3 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A in surovi produkt čistimo s trituriranjem z etrom: dobitek, 59 %, HPLC (60/40) 7,45 min. (100 %); PBMS 430/432 (MH+, 100/40 %);
XH NMR (CDC13) 5 8,98 (br, IH), 7,56 (d, IH, J = 2 Hz), 7,4-7,15 (m, 7 H), 6,35 (d, IH, J = 9 Hz), 4,95 (m, IH), 4,32 (d, IH, J = 5,1 Hz), 3,81 (d, IH, J = 5 Hz), 3,36 (s, 3H), 3,15 (s, 3H), 3,15 (dd, IH), 3,03 (dd, IH, J = 13,16 Hz), 2,51 (s, 3H).
Analiza izrač. za C22H24C1N3O4: C 61,46; H 5,63; N 9,77.
Ugot.: C 61,13; H 5,53; N 9,74.
PRIMER 8A
5-kloro-3-metil-lH-indol-2-karboksilna kislina
2N NaOH (20 ml) dodamo k suspenziji etil estra 5-kloro-3-metil-lH-indol-2karboksilne kisline (7,0 g, 29,4 mmolov) v metanolu (50 ml) in dobljeno zmes mešamo 18 ur pri 25 °C. Dodamo tetrahidrofuran (100 ml), dobljeno raztopino segrevamo 30 minut pri refluksu in koncentriramo. Ostanek raztopimo v vodi in dobljeno raztopino dvakrat ekstrahiramo z etil acetatom. Vodni sloj nakisamo, oborino zberemo s filtriranjem in speremo z vodo (5,24 g).
PRIMER 8B
Etil ester 5-kloro-3-metil-lH-indol-2-karboksilne kisline p-klorofenilhidrazon etil-2-oksobutanoata pripravimo z adaptacijo JappKlingemannove reakcije, kot je opisano v Lions and Hughes (J. Proč. Roy. Soc. N.S. Wales 1939, 71:445), na p-kloroanilin in etil-2-etilacetoacetat. Ta fenilhidrazon obdelujemo s HCl-etanolom po postopku Lions and Hughes (J. Proč. Roy. Soc. N.S. Wales 1939, 71:445), kot se tam uporablja, na ustrezen bromofenilhidrazon. Naslovno snov zberemo s filtracijo kot oranžno trdno snov po suspendiranju koncentriranega ostanka v vodi.
PRIMER 8C (3Sl-amino-(2R)-hidroksi-N-metoksi-N-metil-4-fenil-butiramid hidroklorid
31055-274-2 31055-85-1
Terc.butilester {(lS)-[(R)-hidroksi-(metoksi-metil-karbamoil)-metil]-2-fenil-etil}karbaminske kisline (791 mg, 2,3 mmol) raztapljamo v 4 M HCl-dioksanih 45 minut pri 25 °C, zmes koncentriramo, ostanek souparimo z etrom, suspendiramo v etru in filtriramo, pri čemer dobimo 583 mg (91 %) naslovne snovi.
PRIMER 8D
Terc.butilester {(lSl-[(R)-hidroksi-(metoksi-metil-karbamoil)-metil]-2-fenil-etil}karbaminske kisline (3S)-terc.-butoksikarbonilamino-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (10,06 g, 34,1 mmol, Schweizerhall, Inc.: S. Plainfield, N J) in Ν,Ο-dimetilhidroksilamin hidroklorid (3,49 g, 35,7 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A in surovi produkt (10,7 g) čistimo s kromatografijo na silikagelu, ki ga eluiramo s 25-50 % etil acetatomheksani, pri čemer dobimo naslovno snov kot peno (9,5 g, 83 %): MS 339 (MH+, 100 %).
-..-64:
PRIMER 9
Metilester (3S)-[(5.6-dikloro-lH-indol-2-karbonil)-aminol-(2R)-hidroksi-4-fenilmaslene kisline
Metilester (3S)-amino-(2R)-hidroksi-4-fenil-maslene kisline (1,2 mmol) in 5,6dikloro-lH-indoI-2-karboksiIno kislino (1,2 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (reakcijski čas 72 ur) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu ob uporabi 20-40 % etil acetata-heksanov: dobitek 52 %; 198-202 °C; TSPMS 421/423 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C20HlgCl2N2O4 + 0,25 H2O: C 56,42; H 4,38; N 6,58.
Ugot.: C 56,25; H 4,17; N 6,58.
PRIMER 9A
5,6-dikloro-lH-indol-2-karboksilna kislina
Cinkov prah (3,52 g, 54 mmol) dodamo počasi k topli raztopini 3,4-dikloro-5nitrofenilpirogrozdove kisline (1,5 g, 5,4 mmol) v ocetni kislini (15 ml). Po nekaj minutah pride do močne reakcije (eksotermno). Dobljeno raztopino segrejemo na 80 °C in reakcija je videti popolna (TLC). Zmes filtriramo, filtrirane trdne snovi speremo z ocetno kislino in filtrat koncentriramo. Ostanek raztopimo v 2N NaOH, dobljeno raztopino izperemo z etrom (3x), diklorometanom (2x), nakisamo na pH 1 s 6N HC1 in ekstrahiramo z etil acetatom. Ekstrakte posušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo svetlo rjavo trdno snov (458 mg, 34 %): HPLC (60/40) 5,31 (93 %).
PRIMER 9B
Kalijeva sol 3,4-dikloro-5-nitrofenilpirogrozdove kisline
Absolutni etanol (25 ml) dodamo pri 3-15 °C k mešani zmesi kovinskega kalija (2,67 g, 68 mmol) v etru (100 ml). Dobljeno raztopino obdelujemo pri 3 °C z raztopino dietil oksalata (10,0 g, 62 mmolov) in 2-metil-3,4-dikloro-l-nitrobenzena (10,0 g, 62 mmol) 5 do 10 minut ter dobljeno raztopino mešamo 30 minut pri 3 °C in 25 °C 18 ur. Zmes filtriramo, dobljeno trdno snov speremo z etrom in posušimo (13,7 g). Ta material (12,7 g) raztopimo v 400 ml vroče vode, raztopino ohladimo in ekstrahiramo
6?
z etrom. Dobljeni vodni sloj nakisamo na pH 2 s koncentrirano HC1 in etrski sloj ločimo, posušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo 7,5 g trdne snovi, ki jo trituriramo s heksani, pri čemer dobimo naslovno snov kot rumeno trdno snov (7,01 g, 41%)·
PRIMER 10 {(lS)-[(R)-hidroksi-(metoksi-metil-karbamoil)-metill-2-fenil-etil}-amid 5-cianolH-indol-2-karboksilne kisline (3S)-amino-(2R)-hidroksi-N-metoksi-N-metil-4-fenil-butiramid hidroklorid (0,3 mmol) in 5-ciano-lH-indol-2-karboksilno kislino (0,3 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (reakcijski čas 5 dni). Surovi produkt raztapljamo v metanolu, ki vsebuje 1,0 ekvivalent IN NaOH, pri 25 °C 45 minut, koncentriramo, ostanek raztopimo v etil acetatu, dobljeno raztopino speremo z 2 χ 2N HC1, 2 χ 2N NaOH, posušimo, koncentriramo in ostanek kromatografiramo na silikagelu, eluiranem z 20-50 % etil acetatom-heksani. Očiščeni produkt trituriramo z 1:1 etrom-heksani, pri čemer dobimo naslovno snov: dobitek 66 %; HPLC (60/40) 3,9 min. (100 %); 210211 °C; PBMS 407 (MH+, 100 %);
Ή NMR (CDC13) δ 9,83 (br, IH), 7,97 (s, IH), 7,46 (m, 2H), 7,36 (m, 4H), 6,88 (d, IH, J = 2 Hz), 6,56 (d, IH, J = 10 Hz), 4,95 (m, IH), 4,32 (d, IH, J = 5,5 Hz), 3,83 (d, IH, J = 5,4 Hz), 3,36 (s, 3H), 3,13 (s, 3H), 3,10 (m, 2H).
Analiza izrač. za C22H22N4O4: C 65,01; H 5,46; N 13,78.
Ugot.: C 64,92; H 5,60; N 13,78.
PRIMER 10A
5-ciano- lH-indol-2-karboksilna kislina
Etilester 5-ciano-lH-indol-2-karboksilne kisline (1,71 g, 8,0 mmol) dodamo k raztopini etanola (10 ml) in kalijevega hidroksida (2 g) ter dobljeno zmes segrevamo 1 uro pri refluksu. Dodamo vodo, da raztopimo oborino, in dodamo 6N HC1, da spravimo pH na 1. Nastane oborina. Zmes hladimo v kopeli ledu, filtriramo, dobljeno brezbarvno trdno snov speremo s hladno vodo in posušimo (1,51 g). Del (1,4 g) suspendiramo v vroči ocetni kislini (40 ml) in ohladimo, pri čemer dobimo trdno snov, ki jo filtriramo, izperemo s hladnim etil acetatom in posušimo: dobitek 980 mg 70 %; HPLC (60/40) 3,09 min. (97 %).
PRIMER 10B
Etilester 5-ciano-lH-indol-2-karboksilne kisline
Cinkov prah (57,8 g, 887 mmol) dodamo k vroči suspenziji etil estra 3-ciano-5nitrofenilpirogrozdove kisline (23,2 g, 88 mmol) v ocetni kislini (225 ml) in vodi (225 ml, pozor! močan začetni eksoterm) pri taki hitrosti, da vzdržujemo refluks, in reakcijsko zmes držimo na refluksu 0,5 ure. Zmes filtriramo, filtrirane soli speremo z vročo ocetno kislino (150 ml) in filtrat hladimo preko noči, pri čemer dobimo kristale, ki jih filtriramo, speremo s hladno 1:1 ocetno kislino - vodo, vodo in posušimo (10,11 g, 53 %). Filtrat koncentriramo, ostanek raztopimo v etil acetatu in dobljeno raztopino speremo z nasičenim vodnim natrijevim bikarbonatom, slanico, posušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo drugo šaržo (5,05 g).
Glavno partijo uporabimo v sledečih transformacijah.
PRIMER 10C
Etilester 3-ciano-5-nitrofenilpirogrozdove kisline
Raztopino natrijevega etoksida v etanolu (iz 2,2 g, 400 mmol kovinskega natrija v 400 ml etanola) dodamo pri 0 °C k zmesi destiliranega dietil oksalata (120 g, 821 mmol) in 3-metil-4-nitrobenzonitrila (32 g, 197 mmol). Dobljeno rdečo raztopino segrevamo 18 ur pri 40 °C. Ohlajeno zmes razredčimo z vodo (600 ml) in nakisamo s koncentrirano HC1 na pH 2,1. Oborino, ki se tvori, zberemo s filtracijo zmesi s 13 °C, posušimo in čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem s 15, 30 in 50 % acetonom-heksani, pri čemer dobimo oranžno trdno snov, ki jo uporabimo brez čiščenja (23,6 g, 31 %).
PRIMER 11 {(lS)-i(R)-hidroksi-(metoksi-metil-karbamoilj-metiIl-2-fenil-etil}-amid
5-metil-lH-indol-2-karboksilne kisline (3S)-amino-(2R)-hidroksi-N-metoksi-N-metil-4-fenil-butiramid hidroklorid (0,5 mmol) in 5-metil-lH-indol-2-karboksilno kislino (0,5 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (reakcijska temperatura nižja 25 °C, ekstrakcija najprej s kislino, nato z bazo) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu v 20-50 % etil acetatuheksanih: dobitek, 75 %; HPLC (60/40) 5,06 min. (99 %); PBMS 396 (MH+, 100 %);
Ή NMR (CDC13) δ 9,14 (br, IH), 7,4-7,2 (m, 6H), 7,07 (dd, IH, J = 2, ca 8 Hz), 6,76 (d, IH, J = 2 Hz), 6,45 (d, IH, J = 9,7 Hz), 4,90 (m, IH), 4,29 (d, IH, J = 5,5 Hz), 3,83 (d, IH, J = 5,5 Hz), 3,35 (s, 3H), 3,13 (s, 3H), 3,09 (dd, IH, J = 6, 13 Hz), 3,00 (dd, IH, J = 9,13 Hz), 2,42 (s, 3H).
Analiza izrač. za C22H25N3O4: C 66,82; H 6,37; N 10,18.
Ugot.: C 66,97; H 6,48; N 10,33.
PRIMER 12 {(lSWfR)-hidroksi-(metoksi-metil-karbamoil)-metil]-2-fenil-etil}-amid
5-fluoro-lH-indol-2-karboksilne kisline (3S)-amino-(2R)-hidroksi-N-metoksi-N-metil-4-fenil-butiramid hidroklorid (0,5 mmol) in 5-fluoro-lH-indol-2-karboksilno kislino (0,5 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (spiranje najprej s kislino, nato z bazo) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 20-50 % etil acetatom v heksanih: dobitek, 69 %; HPLC (60/40) 4,55 min. (95 %); PBMS 400 (MH+, 100 %);
*H NMR (CDC13) δ 9,34 (br, IH), 7,4-7,2 (m, 7H), 7,00 (dt, IH, J = 2,5, 9,1 Hz), 6,80 (d, IH, J = 1,6 Hz), 6,48 (d, IH, J = 9,5 Hz), 4,93 (m, IH), 4,30 (d, IH, J = 5,3 Hz), 3,83 (d, IH, J = 5,3 Hz), 3,35 (s, 3H), 3,14 (s, 3H), 3,08 (dd, IH, A od AB), 3,02 (dd, IH, J = 5,11 Hz, B od AB).
Analiza izrač. za C21H22FN3O4: C 63,15; H 5,55; N 10,52.
Ugot.: C 64,19; H 6,07; N 10,91.
PRIMER 13 {(lSj-[(R)-hidroksi-(metoksi-metil-karbamoil)-metill-2-fenil-etil}-amid
H-indol-2-karboksilne kisline (3S)-amino-(2R)-hidroksi-N-metoksi-N-metil-4-fenil-butiramid hidroklorid (0,26 mmol) in lH-indol-2-karboksilno kislino (0,28 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (reakcijska temperatura 0-25 °C) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 20-50 % etil acetatom v heksanih: dobitek 87 %; HPLC (60/40) 4,26 min. (96 %); PBMS 382 (MH+, 100 %);
*H NMR (CDC13) 5 9,24 (br, IH), 7,63 (d, IH, J = 8,0 Hz), 7,4-7,15 (m, 8H), 7,11 (dt, IH, J = 8,0, 1,5 Hz), 6,85 (d, IH, J = 1,5 Hz), 6,48 (d, IH, J = 9,8 Hz), 4,94 (m, IH), 4,30 (d, IH, J = 5,5 Hz), 3,84 (d, IH, J = 5,4 Hz), 3,36 (s, 3H), 3,14 (s, 3H), 3,09 (dd, IH, J = 6,13 Hz, A od AB), 3,03 (dd, IH, J = 10,13 Hz, B od AB).
Analiza izrač. za C21H23N3O4: C 66,13; H 6,08; N 11,02.
Ugot.: C 66,19; H 6,08; N 11,02.
PRIMER 14 {(lS)-[(metoksi-metil-karbamoil)-metil]-2-fenil-etil}-amid 5-kloro-lH-indol-2karboksilne kisline (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-4-fenil-masleno kislino (357 mg, 1,0 mmol) in Ν,Ο-dimetilhidroksilamin hidroklorid, 98 % (98 mg, 1,0 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid). Dobljeno peno trituriramo z etrom, lepljivo trdno snov raztopimo v diklorometanu, koncentriramo in trituriramo s heksani: dobitek: 215 mg, 54 %; HPLC (60/40) 6,38 min. (98 %); PBMS 400/402 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C21H22C1N3O3: C 63,08; H 5,55; N 10,51.
Ugot.: C 62,91; H 5,79; N 10,21.
PRIMER 14A (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)amino]-4-fenil-maslena kislina
2N NaOH (3,0 ml) dodamo k suspenziji metilestra (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)-amino]-4-fenil-maslene kisline (1,28 g, 3,45 mmol) v metanolu (10 ml) pri 25 °C. Po 18 urah reakcijsko zmes razredčimo s tetrahidrofuranom (10 ml), raztopino segrevamo na refluksu 10 minut in koncentriramo. Dobljeno trdno snov mešamo s 6N HC1 15 minut, suspenzijo filtriramo, dobljeno trdno snov speremo z 2N HC1 in posušimo: dobitek, 1,15 g, 93 %; HPLC (60/40) 5,18 min. (100 %).
6?
PRIMER 15
Metilester f3Sj-ff5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenilmaslene kisline l-(3-dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid hidroklorid (DEC, 71 g, 370 mmol) dodamo k zmesi metilestra (3S)-amino-(2R)-hidroksi-4-fenil-maslene kisline (WO 93/25574, primer 1A, 77,5 g, 370 mmol), 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline (72,45 g, 370 mmol) in 1-hidroksibenzotriazol hidrata v diklorometanu (640 ml) pri 25 °C. Dobljeno zmes mešamo 18 ur, koncentriramo, ostanek raztopimo v etil acetatu, dobljeno raztopino 2-krat speremo z 2N NaOH, 2x z IN HCl, slanico, posušimo in koncentriramo, da dobimo snov kot rumeno peno (140,7 g, 98 %), ki uporabimo v sledeči hidrolizi, ki je tukaj opisana, brez čiščenja (HPLC (70/30) 3,61 min. (82 %), 9,57 min. (13 %)). Čist vzorec dobimo s kromatografijo na silikagelu v etil acetatu-heksanih, tal. 180-183 °C.
Ή NMR (CDC13) δ 9,52 (br, IH), 7,55 (d, IH, J = 2 Hz), 7,35-7,15 (m, 7H), 6,70 (d, IH, J = 2 Hz), 6,50 (d, IH, J = 10 Hz), 4,82 (m, IH), 4,22 (s, IH), 3,72 (s, 3H), 3,4 (br, IH), 3,05 (m, 2H).
13CNMR (CDC13, 75,5 MHz) δ 174,2, 164,4, 137,1, 135,0, 131,1, 129,8, 128,8, 128,3, 127,0,126,2,125,0,121,0,113,2,102,3, 70,4, 43,3, 43,1, 38,1.
TSPMS 387/389 (MH+, 100/30 %)
Analiza izrač. za C2QH19C1N2O4 + 0,5 H2O: C 60,69; H 5,09; N 7,08.
Ugot.: C 60,38; H 4,98; N 6,86.
PRIMER 16
3-i(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2RS)-hidroksi-propionska kislina
Metil ester hidroklorid (RS)-3-amino-2-hidroksipropionske kisline (6,6 mmol) in 5-kloro-lH-indol-2-karboksilno kislino (6,6 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (razen da izvedemo kislinsko, nato bazno ekstrakcijo, in med prvim kislinskim spiranjem se pojavi oborina, tako da zmes filtriramo in filtrat obdelujemo na običajen način postopka A). Surov produkt (920 mg) raztopimo v metanolu in obdelujemo z IN NaOH (6,6 ml) 2 uri pri 25 °C. Dodamo IN NaOH (6,6 ml) in zmes koncentriramo, ostanek raztopimo v etil acetatu, dobljeno raztopino speremo z 2N HCl, slanico, sušimo in koncentriramo. Dobljeno brezbarvno trdno snov mešamo v kloroformu in filtriramo, pri čemer dobimo naslovno snov: dobitek 763 mg, 40 %;
: HPLC (60/40) 2,86 min. (89 %); tal. 214-215 °C; PBMS 283/285 (MH+, 100 %);
'H NMR (DMSO-d6) δ 11,78 (s, IH), 8,62 (t, IH), 7,70 (d, IH, J = 2 Hz), 7,42 (d, IH, J = 8,7 Hz), 7,17 (dd, IH, J = 2, 8,7 Hz), 7,14 (d, IH, J = 2 Hz), 4,18 (dd, IH, J = 5, 8 Hz), 3,58 (m, 2H).
Analiza izrač. za C12HnClN2O4 + 0,1 H2O: C 50,66; H 3,97; N 9,85.
Ugot.: C 50,80; H 4,06; N 9,48.
PRIMER 16A
Metil ester hidroklorid (RS)-3-amino-2-hidroksipropionske kisline
Zmes D,L-izoserina (2,06 g, 19,6 mmol), metanola (20 ml) in klorotrimetilsilana (9,5 g, 88 mmol) segrevamo 5 ur ob refluksu, ohladimo in koncentriramo, pri čemer dobimo naslovno snov (3,20 g).
PRIMER 17 f(lS)-((R)-metoksi-metilkarbamoil-metil)-2-fenil-etil-amid 5-kloro-lH-indol-2karboksilne kisline (3S)-amino-(2R)-metoksi-N,N-dimetil-4-fenil-butiramid hidroklorid (0,84 mmol) in 5-kloro-lH-indol-2-karboksilno kislino (0,80 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (reakcijska temperatura 0-25 °C, topilo 2:1 diklorometan-dimetilformamid) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu ob eluiranju z 1:1 etil acetatomheksani: dobitek 81 %; HPLC (60/40) 5,44 min. (100 %); TSPMS 414/416 (MH+, 100/30 %);
Ή NMR (CDC13) δ 9,38 (br, IH), 7,60 (d, IH, J = 2 Hz), 7,4-7,2 (m, 6H), 7,20 (dd, IH, J = 2, 9 Hz), 7,03 (d, IH, J = 8 Hz), 6,92 (d, IH, J = 2 Hz), 4,50 (m, IH), 4,00 (d, IH, J = 2 Hz), 3,40 (s, 3H), 3,22 (dd, A od AB, IH, J = 5,13 Hz), 3,00 (dd, B od AB, IH, J = 10,13 Hz), 2,86 (s, 3H), 2,65 (s, 3H).
Analiza izrač. C22H24C1N3: C 63,48; H 5,84; N 10,15.
Ugot.: C 63,48; H 5,97; N 9,97.
PRIMER 17A (3S)-amino-(2R)-metoksi-N,N-dimetil-4-fenil-butiramid hidroklorid
Terc.butilester (lS,2R)-(l-benzil-2-dimetilkarbamoil-2-metoksi-etil)-karbaminske kisline (283 mg, 0,84 mmol) raztapljamo v 4N HCl-dioksanu (1 ml), 1,5 ure pri 25 °C, koncentriramo, ostanek souparimo z etrom in posušimo.
PRIMER 17B
Terc.butilester (lS,2R)-(l-benziI-2-dimetilkarbamoil-2-metoksi-etil)karbaminske kisline
Disperzijo natrijevega hidrida-olja (53 mg 50 %-nega) dodamo k raztopini terc.butilestra (lS,2R)-(l-benzil-2-dimetilkarbamoil-2-hidroksi-etil)-karbaminske kisline (322 mg, 1,0 mmol) v tetrahidrofuranu (4 ml) pri 0 °C. Ko preneha penjenje (nekaj minut) dodamo metiljodid (155 mg) in po 15 minutah dodamo še 11 mg disperzije NaH in 23 mg metil jodida. Po še 15 minutah dodamo vodno raztopino amonijevega klorida in etil acetat, organski sloj ločimo, speremo z vodo, 2N NaOH, posušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo viskozno olje, ki ga uporabimo brez nadaljnjega čiščenja: dobitek 283 mg, 84 %.
PRIMER 17C
T erc.butilester (lS,2R)-( l-benzil-2-dimetilkarbamoil-2-hidroksi-etil)-karbaminske kisline (3S)-terc.butoksikarbonilamino-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (Schweizerhall, Inc., S. Plainfield, N J, 1,02 g, 3,4 mmol) in dimetilamin hidroklorid (338 mg, 4,1 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (0 do 25 °C, topilo dimetilformamiddiklorometan, kislinska, nato bazna ekstrakcija), pri čemer dobimo surov produkt, ki ga kromatografiramo na silikagelu, eluiranem z 1-8 % etanolom v diklorometanu: pena; dobitek 995 mg, 91 %.
PRIMER 18 (3-azetidin-l-in-(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-okso-propil)amid 5-kloro-lH-indol2-karboksilne kisline
Azetidin (0,44 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi72--:
4-fenil-masleno kislino (0,4 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo 1:1 dimetilformamid-diklorometan), pri čemer dobimo naslovno snov: dobitek 94 %; HPLC (60/40) 4,55 min. (>98 %); PBMS 412/414 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C22H22C1N3O3 +0,25 H2O: C 63,46; H 5,45; N 10,09.Ugot.: C 63,61; H 5,66; N 10,27.
PRIMER 19 [(lS)-benzil-(2R)-metoksi-2-(metoksi-metil-karbamoil)-etil1-amid 5-kloro-lHindol-2-karboksilne kisline (3S,2R)-3-amino-(2R)-N-dimetoksi-N-metil-4-fenil-butiramid (0,31 mmol) in
5-kloro-lH-indol-2-karboksilno kislino (0,31 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu v 20-40 % etil acetatu-heksanih: dobitek 81 %; HPLC (60/40) 7,39 min. (98 %); PBMS 430/432 (MH+, 100 %).
Ή NMR (CDC13) δ 9,44 (s, IH), 7,58 (d, IH, J = okoli 2 Hz), 7,4-7,22 (m, 6H), 7,19 (dd, IH, J = 2,0, 8,8 Hz), 6,89 (d, IH, J = okoli 2 Hz), 6,80 (d, IH, J = 8 Hz), 4,72 (m, IH), 3,93 (s, IH), 3,39 (s, 3H), 3,24 (s, 3H), 3,19 (dd, IH, J = 5,1, 13 Hz, A od AB), 3,06 (s, 3H), 2,95 (dd, IH, J = 10,9,13 Hz, B od AB).
Analiza izrač. za C22H24C1N3O4 +0,33 C6H14: C 62,85; H 6,30; N 9,16.
Ugot.: C 62,91; H 6,29; N 8,95.
PRIMER 19A (3S,2R)-3-amino-(2R)-N-dimetoksi-N-metil-4-fenil-butiramid
Terc.butilester (lS,2R)-(l-benzil-2-metoksi-metil-karbamoil-2-metoksietil)-karbaminske kisline (113 mg, 0,32 mmol) raztapljamo v 4N HCl-dioksanu (4 ml) pri 25 °C 1 uro, koncentriramo in ostanek trituriramo z etrom, pri čemer dobimo naslovni produkt (93 mg, 100 %).
PRIMER 19B
Terc.butilester (lS,2R)-(l-benzil-2-metoksi-metil-karbamoil-2-metoksietiljkarbaminske kisline
Disperzijo natrijevega hidrida (30 mg 50 %-nega v olju) dodamo k raztopini terc.butilestra (lS,2R)-(l-benzil-2-metoksi-metil-karbamoil-2-hidroksi-etil)karbaminske kisline v tetrahidrofuranu (2 ml) pri 0 °C. Po 5 minutah dodamo metil jodid (175 mg) in zmes pustimo stati pri 25 °C 18 ur. Dodamo etil acetat in nasičeno vodno raztopino amonijevega klorida, organski sloj ločimo, speremo z vodo, posušimo, koncentriramo in kromatografiramo na silikagelu ob eluiranju z 10-20 % etilacetatom-heksani: dobitek 113 mg, 52 %; HPLC (60/40) 6,45 min. (>96 %).
PRIMER 20
Benzilester i(2S)-f(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(lR)-(metoksi-metilkarbamoil)-3-fenil-propoksi]-ocetne kisline
Benzilester hidroklorid (lR,2S)-[2-amino-l-(metoksi-metil-karbamoil)-3-fenilpropoksij-ocetne kisline (162 mg, 0,38 mmol) pripajamo s 5-kloro-lH-indol-2karboksilno kislino (71 mg, 0,36 mmol) v skladu s postopkom A (reakcijska temperatura 0 do 25 °C) in surovi produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu ob eluiranju z 20-75 % etil acetatom v heksanu, pri čemer dobimo naslovno snov kot steklasto trdno snov. Dobitek 61 %; TSPMS 564/566 (MH+, 90/60 %), 581/583 (MH+ NH3,100/50 %).
PRIMER 20A
Benzilester hidroklorid (lR,2S)-[2-amino-l-(metoksi-metil-karbamoil)-3-fenilpropoksij-ocetne kisline
Benzilester (lR,2S)-[2-terc.butoksikarbonilamino-l-(metoksi-metil-karbamoil)3-fenil-propoksi]-ocetne kisline (170 mg, 0,35 mmol) raztapljamo v 4N HC1dioksanu (2 ml) 1,5 ure pri 25 °C, koncentriramo, ostanek souparimo z etrom in posušimo, pri čemer dobimo olje (163 mg). MS 387 (MH+, 100 %).
PRIMER 20B
Benzilester (lR,2S)-[2-terc.butoksikarbonilamino- l-(metoksi-metil-karbamoil j3-fenil-propoksi]-ocetne kisline
Disperzijo natrijevega hidrida (120 mg 50 %-nega v olju, 2,8 mmol) dodamo k raztopini terc.-butilestra (lS,2R)-( l-benzil-2-metoksi-metil-karbamoil-2-hidroksi-etil)74‘J karbaminske kisline (858 mg, 2,5 mmol) v tetrahidrofuranu (8 ml) pri 0 °C. Ko penjenje preneha, dodamo benzil bromoacetat (0,56 g, 2,5 mmol) in zmes spravimo na 25 °C. Po 2 urah dodamo še disperzijo NaH (12 mg) in zmes mešamo 1 uro, razredčimo z etil acetatom in nasičenim amonijevim kloridom, organski sloj ločimo in speremo z vodo, posušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo olje, ki ga kromatografiramo na silikagelu, eluiranem z 20-75 % etil acetatom-heksani. Najbolj čiste frakcije združimo, pri čemer dobimo olje (175 mg, 15 %); MS 487 (MH+), 387 (100%).
PRIMER 21 [(2S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-ammo]-flR)-(metoksi-metil-karbamoil)-3fenil-propoksil-ocetna kislina
Zmes benzilestra [(2S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(lR)-(metoksimetil-karbamoil)-3-fenil-propoksi]-ocetne kisline (120 mg, 0,2 mmol) in katalizatorja - 50 % vlažnega paladijevega hidroksida na oglju - v metanolu (50 ml) stresamo pri tlaku vodika 2,8 bar in 25 °C 1 uro. Zmes pustimo stati 30 minut, nato filtriramo skozi filtrsko pomožno sredstvo in filtrat koncentriramo, pri čemer dobimo 121 mg trdne snovi, ki jo kromatografiramo na silikagelu in eluiramo s 25-100 % etilacetatom-heksani, pri čemer dobimo 84 mg trdne snovi, HPLC (60/40) 4,81 (37 %) in 6,24 min. (63 %). *H NMR in MS analiza kaže, da gre za metilester od 5-desC1 oz. naslovnega produkta. To trdno snov raztopimo v THF in obdelujemo z IN NaOH (170 μΐ) 30 minut pri 25 °C, raztopino koncentriramo in ostanek porazdelimo med etil acetat in IN HC1. Organski sloj ločimo, izperemo z vodo, sušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo zmes naslovne snovi in des-5-Cl analoga: dobitek 85 mg, 71 %; HPLC (60/40) 3,49 min. (37 %), 4,23 min. (61 %); MS 338 (MH+, 100 %); TSPMS 474/476 (MH+ za naslovno snov, 40 %), 440 (MH+ za des-Cl analog, 95 %).
PRIMER 22 f3S)-i(lH-indol-2-karbonil)amino1-(2R)-hidroksi-4-fenilbutiramid (2R,3S)-3-amino-2-hidroksi-4-fenilbutiramid (0,59 mmol, US 4,599,198 Primer ID) in indol-2-karboksilno kislino (0,71 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (izpiranje s kislino, nato z bazo) in dobljeni produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu z eluiranjem s 66-100 % etilacetatom-heksani: dobitek 89 %; HPLC (60/40, Dupont Zorbax C-8 kolona) 99 %; MS 338 (MH+, 100 %). IH IH NMR (DMSOd6) δ 11,53 (s, IH), 7,95 (d, IH, J = 9 Hz), 7,63 (d, IH, J = 8 Hz), 7,5-7,15 (m, 7-8 Hz), 7,12 (d, IH, J = okoli 7 Hz), 7,09 (d, IH, J = okoli 8 Hz), 5,95 (d, IH, J = 6 Hz), 4,55 (m, IH), 3,93 (m, IH), 2,98 (dd, IH, A od AB, J = 6,13Hz), 2,88 (dd, IH, B od AB, J = 8,13 Hz).
PRIMER 23 f3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karboniI)amino]-(2S)-hidroksi-4-fenilbutiramid
5-kloro-lH-indol-2-karbonilfluorid (0,30 g, 1,29 mmol) dodamo k raztopini (2S,3S)3-amino-2-hidroksi-4-fenil-butiramid hidroklorida (0,319 g, 1,61 mmol) in trietilamina (145 mg, 1,42 mmol) v diklorometanu (2 ml) pri 25 °C. Po 18 urah zmes razredčimo z etil acetatom, dobljeno raztopino dvakrat izperemo z IN HC1, dvakrat z nasičenim vodnim NaHCO3, enkrat s slanico, posušimo, koncentriramo in ostanek kromatografiramo na silikagelu, eluiranem s 50-100 % etil acetatom-heksani, pri čemer dobimo trdno snov (0,31 g), ki jo prekristaliziramo iz izopropilalkohola: dobitek 0,020 g; FABMS 372/374 (MH+, 21 %), 217 (100 %). *H NMR (DMSO-d6, delni) δ 8,5 (d, IH, J = 9 Hz), 7,48 (d, IH, J = 2 Hz), 7,4-7,1 (m, 9H), 5,95 (d, IH, J = 7 Hz), 4,56 (m, IH), 4,08 (m, IH), 2,92 (dd, IH, J = 11,13 Hz), 2,68 (dd, J = 3, 13 Hz).
PRIMER 23A
5-kloro-1 H-indol-2-karbonilfluorid
Raztopino 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline (10,0 g, 51,1 mmol) in piridina (33,1 mmol) v acetonitrilu dodamo k raztopini cianurijevega fluorida (2,76 g, 20,4 mmol) v acetonitrilu (skupaj 340 ml) pri 25 °C. Reakcijo zasledujemo s TLC na alikvotih, pogasimo z butil aminom in je videti skoraj končana pri 1 uri. Zmes zlijemo na led, ekstrahiramo z etrom, posušimo (Na2SO4) in koncentriramo, pri čemer dobimo trdno snov, ki jo uporabimo brez čiščenja (10,0 g, 99 %). TLC z butil aminom pogašenega alikvota kaže nekaj 5-kloroindol-2-karboksilne kisline in manj polarni N-butilamid. Vzorec čistimo s kromatografijo na silikagelu ob eluiranju z etil acetatom-heksani (50-100 %) za karakterizacijo (16368-130-1).
PRIMER 23B (2S,3S)-3-amino-2-hidroksi-4-fenil-butiramid hidroklorid
Terc.butilester [(lS)-((S)-karbamoil-hidroksi-metil)-2-fenil-etil]-karbaminske kisline (0,50 g, 1,7 mmol) raztapljamo 1 uro v 4M HCl-dioksanu pri 25 °C. Zmes koncentriramo in ostanek trituriramo z etrom ter posušimo, pri čemer dobimo brezbarvno trdno snov (430 mg): HPLC (60/40) 2,68 min. 100 %.
PRIMER 23C
Terc.butilester [(lS)-((S)-karbamoil-hidroksi-metil)-2-fenil-etil1-karbaminske kisline
Tetrabutilamonijev fluorid (23 ml od IM v tetrahidrofuranu) dodamo k raztopini terc.butilestra {(lS)-[(S)-(terc.butil-dimetil-silaniloksi)-karbamoil-metil]-2-feniletil}-karbaminske kisline v tetrahidrofuranu (6 ml) pri 0 °C. Po 30 minutah zmes razredčimo z etil acetatom in vodo, organski sloj ločimo, izperemo z vodo, 2 x IN HC1, 2 x IN NaHCO3 in slanico. Dobimo emulzijo, ki jo filtriramo skozi filtrsko pomožno sredstvo, filtrat posušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo brezbarvno trdno snov (0,5 g, 20 %). Del (3,1 g) filtrirane trdne snovi (3,3 g) prekristaliziramo iz vročega etil acetata z vročo filtracijo, pri čemer dobimo brezbarvno trdno snov (1,33 g)·
PRIMER 23D
Terc.butilester {(lS)-i(S)-terc.butil-dimetil-silaniloksi)-karbamoil-metil1-2-feniletil}-karbaminske kisline % vodikov peroksid (7,2 ml, 64 mmol) dodajamo 15 minut k raztopini terc.butilestra [l(S)-benzil-(2S)-(terc.butil-dimetil-silaniloksi)-2-cianoetiljkarbaminske kisline (primer 24D, 5,0 g, 12,8 mmol) in IN NaOH (22 ml) v etanolu (110 ml) pri 0 °C. Zmes mešamo 1,5 ure, obdelamo z 10 % vodno raztopino natrijevega tiosulfata (175 ml), koncentriramo in ekstrahiramo z etil acetatom. Ekstrakte sušimo nad Na2SO4 in koncentriramo. Ostanek kromatografiramo na silikagelu, eluiranem z 20-33 % etilacetatom-heksani, pri čemer dobimo naslovno spojino kot brezbarvno trdno snov (3,17 g, 61 %).
PRIMER 24 {(lS)-[S)-hidroksi-(metoksi-metil-karbamoil)-metil1-2-fenil-etil }-amid
5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
Ν,Ο-dimetilhidroksilamin hidroklorid (0,4 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)amino]-(2S)-hidroksi-4-fenilmasleno kislino (0,38 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 20-50 % etil acetatom-heksani: dobitek 72 %; HPLC (60/40) 5,05 min. 98 %; PBMS 416/418 (MH+, 100 %);
Ή NMR (CDC13) 5 9,30 (br, IH), 7,60 (d, IH, J = 2 Hz), 7,33 (d, IH, J = 8 Hz), 7,37,15 (m, 6-7 H), 6,75 (m, 2H), 5,00 (m, IH), 4,65 (d, IH, J = 4 Hz), 3,71 (s, 3H), 3,06 (s, 3H), 2,87 (m, 2H), 1,6 (br).
Analiza izrač. za C21H22C1N3O4 + 0,35 H2O: C 59,74; H 5,42; N 9,95.
Ugot.: C 60,14; H 5,65; N 9,55.
PRIMER 24A (3S)-i(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)aminol-(2S)-hidroksi-4-fenilmaslena kislina
Vodni IN NaOH (2,6 ml) dodamo k raztopini metilestra (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)amino]-(2S)-hidroksi-4-fenilmaslene kisline (500 mg, 1,29 mmol) v metanolu pri 25 °C. Po 18 urah zmes koncentriramo, ostanek raztopimo v etil acetatu in vodi ter dobljeno raztopino nakisamo na pH 1 s 6N HC1. Vodni sloj ločimo, trikrat ekstrahiramo z etil acetatom, organske sloje združimo, posušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo trdno snov (417 mg, 87 %): HPLC (60/40) 4,23 (>98 %).
PRIMER 24B
Metilester ((3S)-F(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2S)-hidroksi-4-fenilmaslene kisline
Metilester (3S)-amino-(2S)-hidroksi-4-fenil-maslene kisline (1,4 mmol) in 5-klorolH-indol-2-karboksilno kislino (1,37 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (reakcija pri 0-25 °C, reakcijski čas 40 ur, topilo 1:1 diklorometan-dimetilformamid), pri čemer dobimo naslovni produkt: dobitek 94 %; HPLC (60/40) 5,38 min. (97 %);
tal. 214-221 °C; PBMS 387/389 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C20H19ClN2O4: C 62,10; H 4,95; N 7,24.
Ugot.: C 62,16; H 5,07; N 7,11.
PRIMER 24C
Metilester (3S)-amino-(2S)-hidroksi-4-fenil-maslene kisline
Terc.butilester [l(S)-benzil-(2S)-(terc.butil-dimetil-silaniloksi)-2-ciano-etiljkarbaminske kisline (417 mg) dodamo k raztopini brezvodnega HC1 (3,2 g) v metanolu (20 ml) ter dobljeno raztopino pokrijemo in držimo 5 dni pri 25 °C. Zmes koncentriramo, da dobimo 308 mg brezbarvne trdne snovi, ki je po Ή NMR (D2O) homogena. Ta material združimo s spektralno ekvivalentnim materialom, pripravljenim na enak način iz 400 mg istega predhodnika, in skupaj zmes raztopimo v nasičenem vodnem NaHCO3, ki ga desetkrat ekstrahiramo s kloroformom. Združene ekstrakte posušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo naslovno snov (328 mg, 75%).
PRIMER 24D
Terc.butilester fl(S)-benzil-(2S)-(terc.butil-dimetil-silaniloksi)-2-ciano-etillkarbaminske kisline
N-t-butoksikarbonil-(3S)-amino-(2RS)-hidroksi-4-fenilbutironitril pretvorimo v ustrezne O-terc.butildimetilsilil etre po postopku, opisanem v US 4,599,198, primer IB, in izomere ločimo s silikagelno kromatografijo (7 %-8 % eter-heksani). Naslovno snov pri tem ločimo od njenega rahlo manj polarnega 2R izomera (kasneje omenjeni primer IB v US 4,599,198).
PRIMER 24E
N-t-butoksikarbonil-(3Sj-amino-(2RS)-hidroksi-4-feniIbutironitril
Raztopino natrijevega bisulfita (4,38 g) v vodi (100 ml) s temperaturo 5 °C dodamo k raztopini N-t-butoksikarbonil-L-fenilalaninala (J. Med. Chem. 1985, vol. 28, 17791790,10,0 g 40,1 mmol) v dimetoksietanu (100 ml) pri 0-5 °C. Zmes mešamo 2 uri pri 0 °C in nato pri 25 °C preko noči. Zmes koncentriramo na volumen 80 ml, razredčimo z etil acetatom (250 ml) in dobljeno raztopino obdelujemo s kalijevim cianidom (2,61 g, 40,1 mmol). Po 4 urah pri 25 °C organski sloj ločimo, dvakrat izperemo z vodo, enkrat s slanico, posušimo in koncentriramo. Dobljeno olje kristaliziramo iz etra/heksanov, pri Čemer dobimo brezbarvno trdno snov (3,53 g): tal. 95-98 °C. Drugi pridelek dobimo s prekristaliziranjem matične lužnice (5,0 g) z etrom/heksani (brezbarvna trdna snov, 2,44 g): tal. 88-92 °C. Zadnji material z nižjim tališčem uporabimo v sledeči, tukaj opisani sililacijski pretvorbi.
PRIMER 25 (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)amino]-(2R)-hidroksi-4-fenilmaslena kislina
Vodni 2N NaOH (375 ml) dodamo pri 10 do 22 °C k raztopini surovega metilestra (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenilmaslene kisline (ki vsebuje 13 % N,O-bis-5-kloro-lH-indol-2-karbonilne nečistote, 140,7 g, 363 mmol) v metanolu (1900 ml) in zmes pustimo mešati pri 25 °C. Po 2 urah raztopino koncentriramo in ostanek raztopimo v etil acetatu (2 1) in 2N HCI (500 ml). Vodni sloj ločimo in dvakrat izperemo z 2N HCI in organske sloje združimo, speremo s slanico, posušimo nad Na2SO4 in koncentriramo. Ostanek (137,6 g) strdimo v 100 ml vročega etil acetata (suspenzija), dodamo kloroform (1300 ml) ter dobljeno suspenzijo segrevamo pri refluksu z mehanskim mešanjem 5 minut, vroče filtriramo in filtrirano trdno snov speremo s kloroformom-etil acetatom blizu vrelišča (3:1, 400 ml). Dobljeno trdno snov posušimo v vakuumu do konstantne mase (101 g, 75 %). Filtrat koncentriramo in prekristaliziramo z raztapljanjem v vročem tetrahidrofuranu (70 ml), dodajanjem vročih heksanov (200 ml), hlajenjem preko noči ter filtriranjem in spiranjem dobljene trdne snovi s THF-heksani (1:5), pri čemer dobimo 7,03 g (5 %). Matične lužnice iz zadnje operacije koncentriramo in prekristaliziramo v skladu z istim postopkom, pri čemer dobimo 11,07 g (8 %). Vse tri partije kažejo HPLC (60/40) 4,2 min. (>98 %). Analizo vsebnosti 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline izvedemo s HPLC C8 Zorbax 15 cm kolono, 600:400:2:1 voda-acetonitril-trietilaminocetna kislina, kar kaže, da je ta snov prisotna v količini 0,4 %, 0,7 % oz. 21 % v vseh treh partijah, kot je zaporedoma opisano zgoraj. Tal. za glavno partijo: 209-212 °C; TSPMS 373/375(MH+ 100 %);
Ή NMR (DMSO-d6) 5 12,6 (br, IH), 11,7 (s, IH), 8,17 (d, IH, J = 9,1 Hz), 7,71 (d, IH, J = 2 Hz), 7,39 (d, IH, J = 8,7 Hz), 7,28 (m, 4H), 7,17 (m, 3H), 5,55 (br, IH), 4,57 (m, IH), 4,05 (d, IH, J = 3,6 Hz), 2,97 (dd, IH, A od AB, J = 6,5,13,5 Hz), 2,87 (dd, IH, B od AB, J = 8,5,13,5 Hz).
Analiza izrač. za C19H17C1N2O4: C 61,21; H 4,60; N 7,51.
Ugot.: C 61,09; H 4,63; N 7,59.
PRIMER 26 (3RHf5-fluoro-lH-indol-2-karbonil)amino[-f2R)-hidroksi-4-fenil-maslena kislina
Raztopino metilestra (3S)-[(5-fluoro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi4-fenil-maslene kisline (190 mg, 0,5 mmol), IN NaOH (1 ml) in metanola (5 ml) mešamo 18 ur pri 25 °C. pH naravnamo na 1 do 2 z IN HC1, raztopino koncentriramo ter trdne snovi zmeljemo pod vodo pri 25 °C in filtriramo. Dobljeno trdno snov speremo z etrom in posušimo, pri čemer dobimo brezbarvno steklo (160 mg, 87 %); HPLC (60/40) 3,49 min. (99 %); Ή NMR (delni, DMSO-d6) δ 8,15 (d, IH, J = 8 Hz), 7,42 (m, 2H), 7,3 (m, 4H), 7,15 (m, 2H), 7,03 (dt, IH), 4,60 (m, IH), 4,03 (d, IH), 3,00 (dd, IH, J = 8,13 Hz), 2,90 (dd, IH, J = 8,13 Hz.
PRIMER 27 (3S)-r(5-bromo-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-maslena kislina
Vodni IN NaOH (60 ml) dodamo k raztopini metilestra (3S)-[(5-bromo-lH-indol-2karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-maslene kisline (2,45 g, 5,7 mmol) v metanolu (60 ml) pri 25 °C. Po 2 urah zmes koncentriramo in porazdelimo med etil acetat in 2N HC1. Vodni sloj ločimo, ekstrahiramo z etil acetatom, združene organske sloje speremo z IN HC1, slanico, posušimo, koncentriramo in dobljeno trdno snov trituriramo s kloroformom pri 25 °C. Dobitek 85 %, HPLC (60/40) 4,24 min. (100 %): tal. 213-216 °C; TSPMS 417/419 (MH+, 98 %):
Ή NMR (delen, DMSO-d6) δ 11,72 (br, IH), 8,20 (d, IH, J = 10 Hz), 7,86 (d, IH, J = 2 Hz), 7,4-7,1 (m, 8H), 4,60 (m, IH), 4,04 (d, IH, J = 3,5 Hz), 3,00 (dd, IH, A od AB, J = 7,13 Hz), 2,88 (dd, IH, B od AB, J = 8,5,13 Hz).
Analiza izrač. za C19H1?BrN2O4 + 0,25 H2O: C 54,11; H 4,18; N 6,64.
Ugot.: C 54,15; H 4,15; N 6,64.
PRIMER 28 (3S)-[f5,6-dikloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-maslena kislina
Vodni IN NaOH (1,18 ml) dodamo k suspenziji metilestra (3S)-[(5,6-dikloro-lHindol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-maslene kisline (249 mg, 0,6 mmol) v metanolu (5 ml pri 25 °C). Po 18 urah zmes koncentriramo, ostanek porazdelimo med prebitek 2N HC1 in etil acetat, vodni sloj ločimo in speremo z etil acetatom, združene organske sloje speremo s slanico, posušimo in koncentriramo, da dobimo rumeno trdno snov: dobitek 259 mg; HPLC 60/40 4,96 min. (100%); TSPMS 407/409 (MH+, 100%/40%); Ή NMR (delni, DMSO-d6) δ 11,8 (br, IH), 8,28 (d, IH, J = 9 Hz), 7,98 (s, IH), 7,58 (s, IH), 7,3-7,15 (m, 6H), 4,60 (m, IH), 4,07 (d, IH, J = 3-4 Hz), 2,98 (dd, IH, A od AB, J = 6,13 Hz), 2,88 (dd, IH, J = 9,13 Hz).
Analiza izrač. za C19H16C12N2O4 + 0,5 H2O: C 54,82; H 4,12; N 6,73.
Ugot.: C 54,86; H 4,08; N 6,76.
PRIMER 29 (3R)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-maslena kislina
Vodni IN NaOH (1,69 ml) dodamo k suspenziji metilestra (3R)-[(5-kloro-lH-indol2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-maslene kisline (326 mg, 0,8 mmol) v metanolu pri 25 °C. Po 2,5 urah zmes koncentriramo (ugotovljen izhodni material) ter ponovno raztopimo v metanolu in vodnem IN NaOH (0,5 ml). Po 1 uri zmes koncentriramo in ostanek porazdelimo med prebitek 2N HC1 in etil acetat, organski sloj ločimo, osušimo in koncentriramo: dobitek: 288 mg, 92 %; HPLC (60/40) 3,89 min. (93 %); tal. 215-223 °C; TSPMS 373/375 (MH+, 100 %)
Ή NMR (DMSO-d6) δ 12,7 (br, IH), 11,65 (s, IH), 8,50 (d, IH, J = 8,8 Hz), 7,70 (d, IH, J = 2 Hz), 7,37 (d, IH, J = 8,7 Hz), 7,4-7,1 (m, 7H), 5,7 (br, IH), 4,50 (m, IH), 4,17 (d, IH, J = 4,8 Hz), 2,94 (dd, IH, A od AB, J = 10, 14 Hz), 2,78 (dd, IH, B od AB, J = 3,14 Hz).
Analiza izrač. za C19H1?C1N2O4 + 0,1 H2O: C 60,92; H 4,63; N 7,48.
Ugot.: C 60,72; H 4,78; N 7,53.
-:82. ..
PRIMER 29A
Metilester (3R)-l(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-aminol-(2R)-hidroksi-4-fenilmaslene kisline
Metilester hidroklorid (2R,3R)-3-amino-2-hidroksi-4-fenilmaslene kisline (239 mg, 1,0 mmol) in 5-kloro-lH-indol-2-karboksilno kislino (200 mg, 1,05 mmol) pripajamo po postopku A (0-25 °C, speremo s kislino nato z bazo), pri čemer dobimo surovi produkt, ki ga uporabimo brez nadaljnjega čiščenja: dobitek 328 mg, 87 %.
PRIMER 29B
Metilester hidroklorid (2R,3R)-3-amino-2-hidroksi-4-fenilmaslene kisline
Zmes (2R,3R)-3-amino-2-hidroksi-4-fenilmaslene kisline (200 mg, 1,0 mmol, Sigma Chemical Co. (St. Louis, MO), klorotrimetilsilana (500 mg, 4,6 mmol) in metanola (2 ml) segrevamo pri refluksu 5,5 ure in koncentriramo do pene: dobitek 244 mg, 100
%.
PRIMER 30 [(2RS)-hidroksi-2-(metoksi-metil-karbamoil)-etil1-amid 5-kloro-lH-indol-2karboksilne kisline
Ν,Ο-dimetilhidroksilamin hidroklorid (1,0 mmol) in 3-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)-amino]-(2RS)-hidroksi-propionsko kislino (0,95 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (0-25 °C, speremo s kislino, nato z bazo) in surovi produkt trituriramo z etrom, pri čemer dobimo brezbarvno trdno snov: dobitek 69 %; HPLC (60/40) 3,18 min. (96 %); tal. 192-192,5 °C; PBMS 326/328 (MH+, 100 %);
Ή NMR (DMSO-d6) δ 11,80 (s, IH), 8,62 (t, IH), 7,70 (d, IH, J = 2 Hz), 7,41 (d, IH, J = 8,8 Hz), 7,17 (dd, IH, J = 2, 8,7 Hz), 7,13 (s, IH), 5,35 (m, IH), 4,65 (m, IH), 3,69 (s, 3H), 3,47 (m, 2H), 3,34 (s, 3H).
Analiza izrač. za C14H16C1N3O4. C 51,62; H 4,95; N 12,90.
Ugot.: C 51,78; H 5,07; N 12,75.
---:83
PRIMER 31 (3S)-i(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)aminol-(2R)-hidroksi-4-fenilbutiramid
Velik prebitek brezvodnega amoniaka uvedemo v raztopino metilestra (3S)-[(5kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenilmaslene kisline (100 mg, 0,27 mmol) v metanolu (10 ml) in zmes segrevamo v Parrovem reaktorju iz nerjavečega jekla manj kot (3,5 barov) 48 ur pri 70 °C. Zmes ohladimo, koncentriramo in dobljeno trdno snov trituriramo z etrom: dobitek okoli 60 %; HPLC 3,52 min. (95 %); PBMS 372/374 (MH+, 100 %);
Ή NMR (delni DMSO-d6) δ 11,75 (s, IH), 8,04 (d, IH), 7,70 (d, IH, J = 2 Hz), 7,57,1 (m, 9H), 5,90 (br, IH), 4,52 (br, IH), 3,93 (br, IH), 2,95 (dd, IH), 2,88 (dd, IH). Analiza izrač. za C19HlgClN3O3 + 0,5 H2O: C 59,92; H 5,03; N 11,03.
Ugot.: C 59,66; H 5,10; N 11,40.
PRIMER 32 {(lS)-f(R)-hidroksi-fmetoksi-metil-karbamoiI)metil]-2-feriiI-etil}amid 5,6dikloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
Ν,Ο-dimetilhidroksilamin hidroklorid (0,24 mmol) in (3S)-[(5,6-dikloro-lH-indol2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,22 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (reakcijski čas 96 ur, izperemo s kislino, nato z bazo) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu ob eluiranju z 20-40 % etilacetatomheksani: dobitek 72 %; HPLC (60/40) 7,2 min. (99 %); tal. 210-211,5 °C; PBMS 450/452 (MH+, 100 %);
XH NMR (CDC13) δ 10,41 (br, IH), 7,73 (s, IH), 7,68 (s, IH), 7,4-7,2 (m, 6H), 6,78 (d, IH, J = okoli 1 Hz), 6,58 (d, IH, J = 10 Hz), 5,03 (m, IH), 4,34 (d, IH, J = 5 Hz), 3,85 (d, IH, J = 5 Hz),3,37 (s, 3H), 3,2-3,0 (m, 2H), 3,10 (s, 3H).
Analiza izrač. za C21H21C12N3O4: C 56,01; H 4,70; N 9,33.
Ugot.: C 55,61; H 4,68; N 9,22.
.
PRIMER 33 [(lS)-((R)-hidroksi-dimetilkarbamoil-metil)-2-feniI-etill-amid 5-kloro-lH-indol2-karboksilne kisline
Dimetilamin hidroklorid (262 mg, 3,22 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (1,0 g, 2,68 mmol) pripajamo v DMF (4 ml) ob uporabi trietilamina (530 mg, 3,22 mmol), 1-hidroksibenzotriazol hidrata (612 mg, 4 mmol) in l-(3-dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid hidroklorida pri 25 °C 18 ur. Zmes razredčimo s kloroformom (80 ml) in etilacetatom (10 ml) ter speremo z 2 N NaOH, 2 N HCl, posušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo 1,2 g brezbarvne pene. Ta material raztopimo v etilacetatu in dobljeno raztopino 2-krat speremo z 2 N NaOH, posušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo 1,02 g brezbarvne trdne snovi. Ta material zmeljemo v 10 ml hladnega etra in filtriramo, pri čemer s spiranjem s 5 ml hladnega etra dobimo po sušenju brezbarvno trdno snov: dobitek 715 mg, 67 %); tal. 190-192 °C; HPLC (60/40) 4,53 min. (100 %); FABMS 400/402 (MH+, 80 %); 178 (100 %):
Ή NMR (CDC13) δ 9,40 (s, IH), 7,55 (s, IH), 7,4-7,1 (m, 7H), 6,86 (d, IH, J = 2 Hz), 6,62 (d, IH, J = 9,6 Hz), 4,65 (m, IH), 4,40 (m, 2H), 3,10 (m, 2H), 2,88 (s, 3H), 2,72 (s, 3H).
Analiza izrač. za C21H22C1N3O3: C 63,08; H 5,55; N 10,51.
Ugot.: C 63,03; H 5,68; N 10,25.
PRIMER 34 {(lS)-i(Rj-hidroksi-(hidroksi-metil-karbamoil)-metill-2-fenil-etil}-amid 5-klorolH-indol-2-karboksilne kisline
N-metilhidroksilamin hidroklorid (167 mg, 2,0 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (373 mg, 1,0 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo DMF, spustimo spiranje z bazo) in surovi produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu ob eluiranju z 0,5-4 % etanolom v diklorometanu, ki vsebuje 0,5 % ocetne kisline. Očiščeni produkt trituriramo z etromheksani: dobitek 13 %, HPLC (60/40) 4,26 min. (97 %); tal. 182-184,5 °C; TSPMS 402/404 (MH+, 100 %);
Ή NMR (DMSO-d6, delni) δ 11,67 (br, IH), 9,89 (br, IH), 8,08 (d, IH, J = 10 Hz),
-- -:85.7,71 (d, IH, J = 1,9 Hz), 7,39 (d, IH, J = 8,8 Hz), 7,35-7,1 (m, 7H), 4,73 (m, 2H),
4,51 (m, IH), 3,05 (s, 3H), 2,93 (m, 2H).
PRIMER 35 i(lS)-((RVhidroksimetoksikarbamoil-metil)-2-fenil-etil1-amid 5-kloro-lH-indol2-karboksilne kisline
N-metoksilamin hidroklorid (0,77 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,70 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo DMF) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 1-10 % etanolom v diklorometanu, čemur sledi trituracija z etrom-heksani: dobitek 72 %; HPLC (60/40) 3,35 min. (>99 %); tal. 215-216,5 °C (razp.); FABMS 402/404 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C20H20ClN3O4 + 0,7 H2O; C 57,96; H 5,20; N 10,14.
Ugot.: C 57,90; H 5,15; N 10,10.
PRIMER 36 {(lS)-[(R)-hidroksi-(metoksi-metil-karbamoil)-metill-2-fenil-etil}-amid 5-klorolH-indol-2-karboksilne kisline
Ν,Ο-dimetilhidroksilamin hidroklorid (7,4 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenilmasleno kislino (6,7 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid), pri čemer dobimo surovi produkt, ki ga kromatografiramo na silikagelu ob eluiranju s 40 %, nato 50 % etilacetatomheksani, pri čemer dobimo surovi produkt, ki ga mešamo preko noči pod 1:1 etromheksani, pri čemer dobimo trdno snov, ki jo zberemo s filtracijo in posušimo: dobitek 70 %; HPLC (60/40) 5,36 min. (99 %); tal. 189-190 °C;
Ή NMR: (CDC13) δ 9,52 (br, IH), 7,56 (d, IH, J = 2,0 Hz), 7,4-7,3 (m, 5H), 7,38 (m, IH), 7,18 (dd, IH, J = 2,0, 8,8 Hz), 6,76 (d, IH, J = 1,4 Hz), 6,53 (d, IH, J = 9 Hz), 4,94 (m, IH), 4,31 (d, IH, J = 5,2 Hz, kolabira v s z D2O), 3,86 (d, IH, J = 5,6 Hz, se izmenja z D2O), 3,35 (s, 3H), 3,13 (s, 3H), 3,13-2,98 (m, 2H). PBMS 593/595 (MH+, 65 %), 200 (100 %).
Analizo dobimo na materialu, prekristaliziranem iz 1:3 etilacetata-heksanov (se skrči pri 150 °C, tal. 189-190 °C: izrač. za: C21H22C1N3O4: C 60,65; H 5,33; N 10,10. ugot.: C
60,52; Η 5,34; N 10,32.
PRIMER 37 (2S)-ff5-kloro-lH-indol-2-karboniI)-aminol-(lR)-(metoksi-metil-karbamoil)-3-feni1- propilester 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline (3S)-amino-(2R)-hidroksi-N-metoksi-N-metil-4-fenil-butiramid hidroklorid (4,2 mmol) in 5-kloro-lH-indol-2-karboksilno kislino (4,2 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A. Zmes čistimo s kromatografijo na silikagelu ob eluiranju s 33-50 % etilacetatom-heksani, pri čemer dobimo naslovno snov (100 mg) in bolj polarno glavno snov {(lS)-[(R)-hidroksi-(metoksi-metil-karbamoil)-metil]-2-fenil-etil}amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline (970 mg) plus zmes obeh snovi (159 mg, večinoma bolj polaren produkt). Za naslovno snov: PBMS 593/595 (MH+, 60 %), 400 (100 %);
Ή NMR (CDC13) δ 9,62 (br, 2H), 7,69 (d, IH, J = 2 Hz), 7,56 (d, IH, J = 2 Hz), 7,47,2 (m, 10H), 7,04 (d, IH, J = 8,8 Hz), 6,91 (d, IH, J = 1-2 Hz), 5,50 (d, IH, J = 2 Hz), 5,09 (m, IH), 3,47 (s, 3H), 3,26 (dd, IH, J = 6, 13 Hz), 3,14 (s, 3H), 2,99 (dd, IH, J = 10,13 Hz).
PRIMER 38 ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-okso-3-pirolidin-l-il-propil)-amid 5-kloro-lH-indol2- karboksilne kisline
Pirolidin (0,5 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi4- fenil-masleno kislino (0,5 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid), pri čemer dobimo surovi produkt, ki ga trituriramo z etrom: dobitek 65 %; HPLC (60/40) 6,3 min. (98 %); PBMS 426/428 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C23H24C1N3O3 + 0,25 H2O: C 64,18; H 5,74; N 9,76.
Ugot.: C 64,02; H 5,71; N 9,61.
PRIMER 39 i(lS)-benzil-f2R)-hidroksi-3-(3-hidroksi-azetidin-l-ilj-3-okso-propil]-amid
5- kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
3-hidroksiazetidin hidroklorid (0,56 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,5 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (0-25 °C, topilo 1:1 diklorometan-dimetilformamid) in surovi produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu ob uporabi 2-10 % etanola-diklorometana: dobitek 69 %; HPLC (60/40) 3,38 min. (96 %); PBMS 428/430 (MH+, 100 %); Analiza izrač. za C22H22C1N3O4 + 0,125 H2O: C 61,43; H 5,21; N 9,77.
Ugot.: C 61,09; H 5,57; N 9,68.
PRIMER 40 ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-izoksazolidin-2-il-3-okso-propil)-amid 5-kloro-lHindol-2-karboksilne kisline
Izoksazolidin hidroklorid (Cupps, T.L. et al, J. Org. Chem. 1985, 50, 3972-3979, 0,83 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenilmasleno kislino (0,79 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A ter produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem s 50 % in 75 % etil acetatom-heksani: dobitek 75 %, HPLC (60/40) 4,94 min. (95 %); TSPMS 428/430 (MH+, 100 %);
Ή NMR (DMSO-d6) δ 11,70 (s, IH), 8,17 (d, IH, J = 9,3 Hz), 7,71 (s, IH, J = 2 Hz), 7,38 (d, IH, J = 8,7 Hz), 7,27 (m, 4H), 7,15 (m, 3H), 5,02 (d, IH), 4,61 (m, IH), 4,42 (dd, IH), 4,10 (m, IH), 3,93 (m, IH), 3,55 (m, IH), 2,95 (m, 2H), 2,26 (m, 2H). Analiza izrač. za C22H22C1N3O4: C 61,75; H 5,18; N 9,82.
Ugot: C 61,59; H 5,35; N 9,44.
PRIMER 41 [(lS)-((R)-dietilkarbamoil-hidroksi-metil)-2-fenil-etil1-amid 5-kloro-lH-indol2-karboksilne kisline
Dietilamin (0,45 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)hidroksi-4-fenilmasleno kislino (0,4 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 10-25 % etil acetatomheksani: dobitek 35 %; HPLC (60/40) 7,06 min. (96 %); tal. 218-222 °C; PBMS 428/430 (MH+, 100 %);
Ή NMR (CDC13) δ 9,14 (s, IH), 7,61 (s, IH), 7,4-7,15 (m, 7H), 6,81 (d, 1,3 H), 6,55 (d, IH, J = 10 Hz), 4,55 (m, IH), 4,37 (d, IH, J = 5,2 Hz), 4,29 (d, IH, J = 5,3 Hz), 3,43 (m, IH), 3,2-3,0 (m, 3H), 2,88 (q, 2H, J = 7 Hz), 1,05 (t, 3H, J = 7,1 Hz), 0,98 (t,
3Η, J = 7,1 Hz).
PRIMER 42 ((lS)-{(R)-hidroksi-[(2-hidroksi-etil)-metil-karbamoil]-metil}-2-fenil-etil)-amid
5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
N-(2-hidroksietil)metilamin hidroklorid (0,77 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,70 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid, ekstrakcija s kislino, nato z bazo) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 0,5-8 % etanolomdiklorometanom, čemur sledi trituriranje z etrom-heksani: dobitek 65 %; HPLC (60/40) 3,67 min. (93 %); tal. 192,5-195 °C; TSPMS 430/432 (MH+, 100 %);
Ή NMR (CDC13) δ 9,18 (br, IH), 7,60 (d, IH, J = 2 Hz), 7,4-7,25 (m, 6H), 7,24 (dd, IH, J = 2, 9 Hz), 6,85 (d, IH, J = 2 Hz), 6,63 (d, IH, J = 9 Hz), 4,85 (m, IH), 4,47 (m, IH), 4,06 (m, IH), 3,63 (m, 2H), 3,12 (m, 2H), 2,95 (s, 3H), 2,85 (m, IH), 2,5 (br, 2 H).
Analiza izrač. za C22H24C1N3O4: C 61,46; H 5,63; N 9,77.
Ugot.: C 61,45; H 5,95; N 9,85.
PRIMER 43 ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-okso-3-piperidin-l-il-propil)amid 5-kloro-lH-indol2-karboksilne kisline
Piperidin hidroklorid (0,42 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-aminoj(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,4 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo 1:1 diklorometan-dimetilformamid) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 20-25 % etil acetatom-heksani: dobitek 97 %; HPLC (60/40) 6,92 min. (100 %); PBMS 440/442 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C24H26C1N3O3: C 65,52; H 5,96; N 9,55.
Ugot.: C 65,27; H 6,12; N 9,29.
PRIMER 44 ((lS)-benzil-2(R)-hidroksi-3-morfolin-4-il-3-okso-propil)-amid 5-kloro-lH-indol-2karboksilne kisline
3^:
Morfolin (0,55 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi4-fenilmasleno kilsino (0,5 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid) in produkt čistimo s trituriranjem z etrom: dobitek 50 %; HPLC (60/40) 5,37 min. (>98 %); TSPMS 442/444 (MH+, 100 %);
‘H NMR (CDC13) δ 9,13 (br, IH), 7,59 (d, IH, J = 2 Hz), 7,35-7,1 (m, 7H), 6,79 (d, IH, J = 2 Hz), 6,51 (d, IH, J = 9 Hz), 4,55 (m, IH), 4,30 (m, IH), 4,27 (m, IH), 3,77 (m, IH), 3,62 (m, 2H), 3,50 (m, 3H), 3,05 (m, 3H), 2,94 (m, IH).
Analiza izrač. za C23H24C1N3O4: C 62,51; H 5,47; N 9,51.
Ugot.: C 62,11; H 5,39; N 9,19.
PRIMER 45 f(lS)-benzil-f2R)-hidroksi-3-il,21oksazinan-2-il-3-okso-propil)amid 5-kloro-lHindol-2-karboksilne kisline [l,2]oksazinan hidroklorid (0,42 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)amino]-(2R)-hidroksi-4-fenilmasleno kislino (0,4 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo 1:1 diklorometan-dimetilformamid) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem s 25 % etil acetatom-heksani: dobitek 76 %; HPLC (60/40) 6,07 min. (99 %); PBMS 442/444 (MH+, 100 %);
Ή NMR (CDC13) δ 9,41 (br, IH), 7,58 (d, IH, J = 2 Hz), 7,38-7,18 (m, 7H), 6,78 (d, IH, J = 2 Hz), 6,55 (d, IH, J = 9 Hz), 4,89 (m, IH), 4,58 (s, IH), 4,00 (m, IH), 3,67 (m, 3H), 3,10 (m, 2H), 1,9 (br), 1,7 (m, 4H).
Analiza izrač. za C23H24C1N3O4: C 62,51; H 5,47; N 9,51.
Ugot: C 62,18; H 5,59; N 9,29.
PRIMER 46 [(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-((3S)-hidroksi-pirolidin-l-il)-3-okso-propil-amid
-klor o-1 H-indol-2-karboksilne kisline (R)-3-hidroksipirolidin (0,58 mmol) in (3S)-(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-aminoj(2R)-hidroksi-4-fenilmasleno kislino (0,56 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A in produkt čistimo z dvakratnim kromatografiranjem na silikagelu, eluiranem s 25100 % etil acetatom-heksani: dobitek 9 %; HPLC (60/40) 3,87 min. (96 %); PBMS 442/444 (MH+, 100 %).
PRIMER 47 [(lS)-((R)-terc.butoksikarbamoil-hidroksi-metilj-2-fenil-etill-amid 5-klorolH-indol-2-karboksilne kisline
O-terc.butilhidroksilamin hidroklorid (2,0 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (1,0 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid, spustiti izpiranja s kislino) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem s 30-50 % etil acetatomheksani: dobitek: 77 %; HPLC (60/40) 4,96 min. (98 %); FABMS 444 (MH+, 90 %), 511 (100 %);
’H NMR (CDC13) δ 9,38 (br, IH), 9,18 (br, IH), 7,85 (br, IH), 7,53 (s, IH), 7,3-7,0 (m, 7H), 6,87 (s, IH), 4,40 (d, IH, J = 4 Hz), 4,30 (m, IH), 3,20 (m, 2H), 1,12 (s, 9H).
PRIMER 48 ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-okso-3-tiazolidin-3-il-propil)-amid 5-kloro-lH-indol2-karboksilne kisline
Tiazolidin (0,70 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,67 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo l:l-diklorometan-dimetilformamid), pri čemer dobimo produkt, ki ga uporabimo brez čiščenja: dobitek 93 %; HPLC (60/40) 5,78 min. (96 %); PBMS 444/446 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C22H22C1N3O3S: C 59,52; H 5,00; N 9,47.
Ugot.: C 59,29; H 5,22; N 9,22.
PRIMER 49 [(lS)-((R)-dimetilkarbamoil-hidroksi-metil)-2-fenil-etil]-amid 5-bromo-lH-indol2-karboksilne kisline
Dimetilamin hidroklorid (0,39 mmol) in (3S)-[(5-bromo-lH-indol-2-karbonil)amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,32 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (0-25 °C). Surovi produkt (159 mg) mešamo z 200 mg polistiren-DMAP smole (Aldrich Chemical Co., Milwaukee, WI) v diklorometanu 1 uro pri 25 °C, filtriramo in filtrat koncentriramo: dobitek 68 %; HPLC (60/40) 5,4 min. (>98 %); tal. 171-176 °C; TSPMS 444/446 (MH+, 85 %);
Analiza izrač. za C21H22N3O3Br: C 56,77; H 4,99; N 9,46.
Ugot.: C 56,42; H 5,33; N 9,08.
PRIMER 50 {(lS)-f(R)-hidroksi-(piridin-3-ilkarbamoil)-metil1-2-fenil-etil}-amid 5-kloro-lHindol-2-karboksilne kisline
3-aminopiridin (0,7 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,70 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 0,5-8 % etanolom v diklorometanu, ki vsebuje 0,5 % amonijevega hidroksida, čemur sledi trituriranje z etrom: dobitek 45 %; HPLC (60/40) 3,08 min. (>99 %); TSPMS 449/451 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C24H21C1N4O3 + 0,3 H2O: C 63,45; H 4,79; N 12,33.
Ugot: C 63,35; H 5,03; N 12,37.
PRIMER 51 {(lS)-[(R)-hidroksi-f2,2,2-trifluoro-etilkarbamoil)-metill-2-fenil-etil}-amid
5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
2,2,2-trifluoroetilamin (0,28 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-aminoj(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,28 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid) in produkt čistimo s trituriranjem z etrom: tal. 228-229,5 °C, dobitek 81 %; PBMS 454/456 (100 %, MH+); 471/473 (MH + NH3,80 %);
Analiza izrač. za C21H19C1F3N3O3: C 55,58; H 4,22; N 9,26.
Ugot: C 55,29; H 4,25; N 9,04.
PRIMER 52 [l-(metoksi-metil-karbamoankarbonil)-2-fenil-etil]-amid (S)-5-kloro-lH-indol2-karboksilne kisline l-(3-dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid hidroklorid (DEC, 790 mg, 4,12 mmol), dikloroocetno kislino (136 mg, 1,06 mmol) in {(lS)-[(R)-hidroksi-(metoksi-metilkarbamoil)-metil]-2-feniletil}-amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline (287 mg, 0,69 mmol) dodamo v tem zaporedju k raztopini brezvodnega dimetilsulfoksida (4 ml) in toluena (brezvoden 4 ml) pri 0 °C. Po 18 urah pri 25 °C reakcijsko zmes razredčimo z etil acetatom, dobljeno raztopino speremo z 2 N HCl in nasičenim vodnim NaHCO3. Organski sloj sušimo, koncentriramo in dobljeno peno prekristaliziramo iz etra. Dobitek 100 mg, 35 %; HPLC (60/40) 10,72 min. (87 %), izhodni material eluiran pri 6,68 min. v tem poteku in je prisoten v količini manj kot 0,5 %; PBMS 414/416 (MH+, 70 %), 384/386 (100 %);
Ή NMR (CDC13, ki vsebuje 10-20 % DMSO-d6) δ 9,90 (br, IH), 7,54 (d, IH, J = 1,7 Hz), 7,3-7,1 (m, ca. 7H), 7,04 (m, IH), 6,77 (s, IH), 5,40 (m, IH), 3,58 (s, 3H), 3,2 (m, 2H), 3,08 (s, 3H).
PRIMER 53 r(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-(4-hidroksi-piperidin-l-il)-3-okso-propil]-amid
5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
4-hidroksipiperidin hidroklorid (0,51 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,48 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (0-25 °C) in produkt čistimo s trituriranjem z etrom, čemur sledi trituriranje v vrelem etil acetatu, temu pa sledi kromatografija na silikagelu, eluiranem s 50-100 % etil acetatom-heksani: dobitek 57 %; HPLC (60/40) 3,92 min. (96 %); tal. 230-232 °C; TSPMS 456/458 (MH+, 100 %).
Ή NMR (DMSO-d6) δ 11,65 (br, 0,5 H), 11,60 (br, 0,5 H), 8,24 (m, IH), 7,70 (d, IH, J = 2 Hz), 7,38 (d, 0,5 H, J = 9 Hz), 7,37 (d, 0,5 H, J = 9 Hz), 7,3-7,1 (m, 7H), 4,8-4,7 (m, 2H), 4,5 (m, 2H), 3,8-3,65 (m, 3H), 3,2 (m, IH), 3,1 (dd, IH), 3,0 (dd, IH), 1,95 (m, 0,5 H), 1,7-1,65 (m, 2H), 1,4-1,25 (m, 1,5 H).
PRIMER 54 [(lSj-benzil-(2Rj-hidroksi-3-((3R,Sj-hidroksi-piperidin-l-ilj-3-okso-propil1-amid
5-kloro- lH-indol-2-karboksilne kisline
3-hidroksipiperidin (0,56 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)aminoj(2R). ,93-:
hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,54 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 20-40 % etil acetatomheksani, čemur sledi trituriranje z 1:1 etrom-heksani; dobitek 47 %; HPLC (60/40) 4,44 min. (92 %); PBMS 456/458 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C24H26C1N3O4: C 63,22; H 5,75; N 9,22.
Ugot.: C 62,93; H 5,90; N 8,92.
PRIMER 55 [flSLbenzil-(2R)-hidroksi-3-((2R)-hidroksimetil-pirolidin-l-il)-3-okso-propil1-amid
5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
R-2-pirolidinmetanol (1,1 mmol) in (3S)-[5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino](2R)-hidroksi-4-fenilmasleno kislino (1,1 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 1-8 % etanolomdiklorometanom, čemur sledi kromatografija na silikagelu, eluiranem s 50 % etil acetatom-heksani: dobitek 9 %; HPLC (60/40) 5,17 min. (84 %); tal. 236-239 °C; TSPMS 456/458 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C24H26C1N3O4: C 63,22; H 5,75; N 9,22.
Ugot.: C 63,23; H 6,11; N 8,52.
PRIMER 56 ((lS)-{(R)-[(2-dimetilaminoetil)-metil-karbamoil]-hidroksi-metil}-2-fenil-etil)amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
N-(2-dimetilaminoetil)metilamin (0,77 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,70 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 1-8 % etanolom-diklorometanom, ki vsebuje 0,5 % NH4OH, čemur sledi trituriranje z etrom-heksani: dobitek 87 %; HPLC (60/40) 2,89 min. (96 %); TSPMS 457/459 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C24H29C1N4O3 + 0,2 H2O: C 62,59; H 6,43; N 12,16.
Ugot.: C 62,85; H 6,82; N 12,06.
. . 94
PRIMER 57 f(lS)-benzil-3-(f3R.4R)-dihidroksi-pirolidin-l-il)-2-hidroksi-3-okso-propil]-amid
5-kloro- lH-indol-2-karboksilne kisline (3R,4R)-3,4-dihidroksipirolidin (iz 2S,3S-(-)-vinske kisline (nenaravni izomer) po postopku, opisanem v US 4,634,775) (1,0 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (1,0 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z etil acetatom, čemur sledi trituriranje z etrom: dobitek 72 %; HPLC (60/40) 3,21 min. (97 %); TSPMS 458/460 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C^H^CIN^: C 60,33; H 5,28; N 9,18.
Ugot.: C 60,09; H 5,21; N 9,08.
PRIMER 58 [(lS)-benzil-3-((3S,4S)-dihidroksi-pirolidin-l-il)-(2R)-hidroksi-3-okso-propillamid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
Iz 2R,3R-(+)vinske kisline, (3S,4S)-dihidroksipirolidin (US 4,634,775, 1,0 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (1,0 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z etil acetatom, čemur sledi trituriranje z etrom: dobitek 60 %; HPLC (60/40) 3,02 min. (98 %); TSPMS 458/460 (MH+, 100 %);
Ή NMR (DMSO-d6) δ 11,7 (br, IH), 8,18 (d, IH, J = 9 Hz), 7,70 (d, IH, J = 2 Hz), 7,38 (d, IH, J = 8,6 Hz), 7,26 (m, 4H), 7,15 (m, 3H), 5,18 (d, IH, J = 4,0 Hz izmenjave), 5,11 (d, IH), 5,08 (d, IH), 4,47 (m, IH), 4,27 (dd, IH, J = 5, 9 Hz, kolabira v d v D2O, 3,95 (m, IH), 3,89 (m, IH), 3,64 (dd, IH, J = 4, 9 Hz), 3,34 (m, 3H), 2,92 (m, 2H).
Analiza izrač. za C23H24C1N3O5 + 0,5 H2O: C 59,16; H 5,40; N 9,00.
Ugot.: C 59,44; H 5,29; N 8,95.
PRIMER 59 fflS)-benzil-3-((3R,4S)-dihidroksi-pirolidin-l-il)-(2R)-hidroksi-3-okso-propillamid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline (3R,4S)-dihidroksipirolidin hidroklorid (cis ali mezo-izomer, 0,86 mmol) in (3S)-[(5kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,82 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 1-10 % etanola v diklorometanu: dobitek 39 %; HPLC (60/40) 2,92 min. (96 %); PBMS 458/460 (MH+, 100 %). Analiza izrač. za C23H24C1N3O6 + 0,75 H2O: C 58,60; H 5,45; N 8,91.
Ugot: C 59,22; H 5,52; N 8,59.
PRIMER 59A
Cis-3,4-dihidroksipirolidin hidroklorid (cis ali mezo izomer)
Terc.butilester cis-3,4-dihidroksipirolidin-2,5-dihidro-pirol-l-karboksilne kisline (1,99 g, 9,8 mmol) raztopimo v 4 M HCl-dioksanu pri 5 °C in dobljeno suspenzijo mešamo 1 uro pri 25 °C. Zmes koncentriramo in ostanek trituriramo z etrom, pri čemer dobimo svetlo vijoličast prah (1,30 g, 95 %).
PRIMER 59B
Terc.-butilester cis-3,4-dihidroksi-pirolidin-l-karboksiIne kisline
Raztopino surovega terc.-butilestra 2,5-dihidro-pirol-l-karboksilne kisline zaporedoma obdelujemo z osmijevim tetroksidom (2,5 % v t-butanolu, 6 ml) in N-metilmorfolin-N-oksidom pri 25 °C. Po 48 urah dodamo 10 %-no vodno raztopino natrijevega tiosulfata in zmes mešamo 30 minut, delno koncentriramo, da odstranimo tetrahidrofuran, in dobljeno vodno zmes 2-krat ekstrahiramo z etrom. Etrske ekstrakte izperemo z 10 %-nim natrijevim tiosulfatom, 0,lM HC1, posušimo in koncentriramo, da dobimo temno oranžno olje, ki ga kromatografiramo na silikagelu, eluiranem z 1 %, 2 %, 4 %, 8 % in 10 % etanolom-diklorometanom, pri čemer dobimo sirup jantarne barve (4,09 g).
PRIMER 59C
Terc.-butilester 2,5-dihidro-pirol-l-karboksilne kisline
Di-t-butildikarbonat (83 g, 380 mmol) dodamo k raztopini 3-pirolina (ki vsebuje 35 % pirolidina, 25 g, 326 mmol) v tetrahidrofuranu (500 ml) pri 0 °C. Zmes mešamo 1 uro pri 25 °C in koncentriramo, pri čemer dobimo 76,2 g rumenega olja, ki ga uporabimo brez čiščenja.
PRIMER 60 ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-okso-3-tiomorfolin-4-il-propil)-amid 5-kloro-lHindol-2-karboksilne kisline
Tiomorfolin (0,52 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,49 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (025 °C) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z etil acetatomheksani: dobitek 75 %; HPLC (60/40) 7,12 min. (97 %); PBMS 458/460 (MH+, 100 %):
Ή NMR (CDC13, delni) δ 9,15 (br, IH), 7,60 (d, IH, J = 2 Hz), 7,4-7,2 (m, 7H), 6,80 (d, IH, J = 2 Hz), 6,52 (d, IH, J = 9 Hz), 4,55 (m, IH), 4,29 (s, IH), 4,10 (m, IH), 3,48 (m, IH), 3,30 (m, IH), 3,2-2,85 (m, 4H), 2,62 (m, IH), 2,5 (m, IH), 2,4 (m, IH).
PRIMER 61 {(lS)-ifR)-hidroksi-(metil-piridin-2-il-karbamoil)-metil]-2-fenil-etil}-amid
5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
2-metilaminopiridin (3,4 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino](2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (3,4 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid, l-hidroksi-7-azabenzotriazol je nadomestek za 1-hidroksibenzotriazol, reakcijski čas 18 ur, ni spiranja s kislino) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 0,5-4 % etanolom v diklorometanu, čemur sledijo štiri trituriranja z etrom: dobitek 5 %; HPLC (60/40) 5,57 min. (95 %); TSPMS 463/465 (MH+, 100 %);
Ή NMR (DMSO-d6) δ 11,73 (br, IH), 8,24 (m, IH), 8,18 (d, IH, J = 9 Hz), 7,78 (dt,
97;
IH, J = 2, 9 Hz), 7,72 (d, IH, J = 2 Hz), 7,43 (s, IH), 7,41 (s, IH), 7,28 (m, IH), 7,25-7,1 (m, 5H), 7,02 (m, 2H), 5,05 (d, IH, J = 9 Hz), 4,60 (m, IH), 4,35 (m, IH), 3,22 (s, 3H), 2,70 (m, 2H).
Analiza izrač. za C25H23C1N4O3 + 1,3 H2O: C 61,74; H 5,31; N 11,52.
Ugot.: C 61,84; H 5,00; N 11,52.
PRIMER 62 [(lS)-benzil-3-(4-formil-piperazin-l-il)-(2R)-hidroksi-3-okso-propill-amid
5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
1-formilpiperazin (0,77 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino](2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,70 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid, spiranja s kislino, nato z bazo) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 0,5-8 % etanolom-diklorometanom, čemur sledi trituriranje z etrom-heksani: dobitek 78 %; HPLC (60/40) 3,45 min. (96 %); PBMS 469/471 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C^CIN^ + 0,3 H2O: C 60,77; H 5,44; N 11,81.
Ugot.: C 60,65; H 5,70; N 11,85.
PRIMER 63
F(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-(4-hidroksimetil-piperidin-l-il)-3-okso-propil]-amid
5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
4-(hidroksimetil)piperidin (1,5 mmol) (J. Med. Chem. 1991, 34, 1073) in (3S)-[(5kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (1,4 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem s 50-100 % etil acetatom-heksani: dobitek 70 %; HPLC (60/40) 4,09 min. (97 %); TSPMS 470/472 (MH+, 100 %).
Analiza izrač. za C^CIN^ + 0,25 H2O: C 63,29; H 6,05; N 8,86.
Ugot.: C 63,39; H 6,00; N 8,63.
PRIMER 64 ((lS)-{ (Rl-hidroksi-[metil-(2-piridin-2-il-etil)-karbamoill-metil }-2-feniI-etil)amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
Metil-(2-piridin-2-il-etil)-amin (0,77 mmol) in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,70 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 0,5-8 % etanolom-diklorometanom: dobitek 82 %; HPLC (60/40) 3,33 min. (97 %); TSPMS 491/493 (MH+, 100);
Ή NMR (CDC13) δ 9,84 (br, 0,7 H), 9,35 (br, 0,3H), 8,49 (m, IH), 7,7-7,5 (m, 2H), 7,4-7,1 (m, 9H), 6,92 (d, 0,3H, J = 8 Hz), 6,8 (m, 1,4H), 6,65 (d, 0,3 H, J = 9 Hz), 4,62 (m, 1,5 H), 4,5 (m, 0,5 H), 4,34 (s, 0,7 H), 4,29 (s, 0,3 H), 3,82 (m, IH), 3,48 (m, 2H), 3,05 (m, 3H), 2,86 (s, IH), 2,70 (s, 2H).
Analiza izrač. za C27H27C1N4O3 + 0,2 H2O: C 65,57; H 5,58; N 11,33.
Ugot.: C 65,56; H 5,84; N 11,36.
PRIMER 65
Etilester l-{(3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenilbutiriI}-piperidin-4-karboksilne kisline
Etil izonipekotat in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4fenil-masleno kilsino (0,75 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 20-40 % etil acetatom-heksani: dobitek 95 %, HPLC (60/40) 7,96 min. (95 %); PBMS 512/514 (MH+, 100 %).
PRIMER 66
Terc.butilester l-{(3SW(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino1-(2R)-hidroksi-4fenil-butiril}-pirolidin-2(Sl-karboksilne kisline
Terc.butilester (S)-pirolidin-2-karboksilne kisline in (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (2,1 mmol) pripajamo po postopku A (reakcijski čas 60 ur) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, . . 99;
eluiranem s 25-50 % etilacetatom-heksani; dobitek 74 %; HPLC (60/40) 8,27 min. (99 %); TSPMS 526/528 (MH+, 100 %);
Analiza izrač. za C28H32C1N3O5: C 63,93; H 6,13; N 7,99.
Ugot.: C 64,05; H 6,32; N 7,79.
PRIMER 67 {(lR)-f(S)-hidroksi-fmetoksimetil-karbamoil)-metill-2-fenil-etil}-amid
5-kloro- lH-indol-2-karboksilne kisline
5-kloro-lH-indol-2-karboksilno kislino (0,25 mmol) in (2S,3R)-3-amino-2-hidroksiN-metoksi-N-metil-4-fenil-butiramid hidroklorid (0,25 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (0-25 °C, spiranje s kislino, nato z bazo). Surovi produkt raztapljamo v metanolu, ki vsebuje 0,25 ekvivalentov 1 N NaOH, 2 uri pri 25 °C in še 1 uro z drugim deležem 0,25 ekvivalentov IN NaOH (za hidroliziranje manj polarnega N,O-bis-5kloro-lH-indolkarbonilnega derivata), raztopino koncentriramo, ostanek raztopimo v etil acetatu, dobljeno raztopino spiramo z 2N HCl, slanico, posušimo in koncentriramo. Ostanek čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem s 30-50 % etil acetatom-heksanom. Kromatografirani material, ki vsebuje polarno nečistoto, raztopimo v etilacetatu in dobljeno raztopino 2-krat izperemo z 2N NaOH, posušimo in koncentriramo: dobitek 57 %; HPLC (60/40) 5,36 min. (98 %); tal. 165-167 °C; PBMS 416/418 (MH+, 100 %);
Ή NMR (CDC13) S 9,45 (br, IH), 7,58 (d, IH, J = 2 Hz), 7,4-7,1 (m, 7H), 6,77 (d, IH, J = 2 Hz), 6,51 (d, IH, J = 10 Hz), 4,91 (m, IH), 4,30 (d, IH, J = 5 Hz), 3,83 (d, IH, J = 5 Hz), 3,35 (s, 3H), 3,13 (s, 3H), 3,09 (m, 2H).
Analiza izrač. za C21H22C1N3O4 + 1,0 H2O: C 58,13; H 5,58; N 9,68.
Ugot.: C 58,05; H 5,24; N 9,54.
PRIMER 67A (2S,3R)-3-amino-2-hidroksi-N-metoksi-N-metil-4-fenil-butiramid hidroklorid {l(R)-[hidroksi-((S)-metoksi-metil-karbamoil)-metil]-2-fenil-etil}-karbaminsko kislino (285 mg, 0,8 mmol) raztopimo v hladnem 4N HCl-dioksanu in dobljeno raztopino mešamo 1 uro pri 0 °C. Zmes koncentriramo in ostanek trituriramo z etrom ter posušimo, pri čemer dobimo 207 mg (90 %) trdne snovi.
ίΟΟ
PRIMER 67B {(lS)-fhidroksi-((R)-metoksi-metil-karbamoil)-metil}-2-fenil-etil}karbaminska kislina (2S,3R)-3-(t-butoksikarbonilamino)-2-hidroksi-4-fenilmasleno kislino (300 mg, 1,0 mmol, Sigma Chemical Co., St. Louis, MO) in Ν,Ο-dimetilhidroksilamin hidroklorid (104 mg, 1,1 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (reakcijska temperatura 0 do 25 °C): dobitek 88 %; HPLC (60/40) 4,90 min. (95 %).
PRIMER 68 {(lR)-ihidroksi-((R)-metoksi-metil-karbamoil)-metill-2-fenil-etil}-amid
5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
Ν,Ο-dimetilhidroksilamin dihidroklorid (0,32 mmol) in (3R)-[(5-kloro-lH-indol-2karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (0,3 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (0-25 °C, spiranje s kislino, nato z bazo) in produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 20-50 % etil acetatom-heksani: dobitek 73 %; HPLC (60/40) 4,86 min. (95 %); PBMS 416/418 (MH+, 100 %);
Ή NMR (CDC13) 8 9,47 (br, IH), 7,58 (d, IH, J = 1,7 Hz), 7,31 (d, IH, J = 8,7 Hz), 7,30-7,10 (m, 6H), 6,78 (d, IH, J = 10 Hz), 6,74 (s, IH), 5,00 (m, IH), 4,63 (m, IH), 3,80 (br, ca. IH), 3,70 (s, 3H), 3,04 (s, 3H), 2,87 (m, 2H).
Analiza izrač. za C21H22C1N3O4 + 0,1 H2O: C 60,39; H 5,36; N 10,06.
Ugot.: C 60,76; H 5,74; N 9,78.
PRIMER 69 [(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-okso-3-(l-okso-l-tiazolidin-3-il)-propil1-amid
-kloro- lH-indol-2-karboksilne kisline m-kloroperoksibenzojsko kislino (62 mg od 50 %-ne, 0,18 mmol) dodamo pri 25 °C k raztopini ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-okso-3-tiazolidin-3-il-propil)-amida 5-klorolH-indol-2-karboksilne kisline (80 mg, 0,18 mmol) v diklorometanu (2 ml). Po 1 uri zmes vlijemo v zmes nasičenega vodnega natrijevega bikarbonata (12 ml) in 10 % vodnega natrijevega tiosulfata (12 ml) in etil acetata. Vodni sloj ločimo in 2-krat ’W ekstrahiramo z etil acetatom. Organske sloje združimo, speremo z nasičenim vodnim natrijevim bikarbonatom, posušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo rumeno trdno snov (80 mg, 96 %); HPLC (60/40) 3,37 (97 %); PBMS 460/462 (MH+, 100%).
PRIMERA 70 IN 71 |YlS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-okso-3-(l-okso-l-tiomorfolin-4-iI)-propil]-amid
5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline (primer 701 in [(lS)-benzil-3-(l,l-diokso-l-tiomorfolin-4-il)-(2R)-hidroksi-3-okso-propill-amid
5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline (primer 71) m-kloroperoksibenzojsko kislino (45 mg, 50 %-ne, 0,13 mmol) dodamo pri 25 °C k raztopini ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-okso-3-tiomorfolin-4-il-propil)-amida 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline (60 mg, 0,13 mmol) v diklorometanu (1,5 ml). Po 1 uri zmes zlijemo v zmes nasičenega vodnega natrijevega bikarbonata (12 ml), 10 % vodnega natrijevega tiosulfata (12 ml) in etil acetata. Vodni sloj ločimo in 2-krat ekstrahiramo z etil acetatom. Organske sloje združimo, speremo z nasičenim vodnim natrijevim bikarbonatom, posušimo in koncentriramo, pri čemer dobimo naslovni sulfoksid_(primer 70) kot rumeno trdno snov, ki ga kromatografiramo na silikagelu ob eluiranju z 1 % etanolom-diklorometanom: dobitek 44 mg, 72 %; HPLC (60/40) 6,14 min. (98 %). PBMS 474/476 (MH+, 100 %). Izoliramo tudi manj polaren produkt (8 mg), identificiran kot naslovni sulfon (primer 71): HPLC (60/40) 6,44 min. (96 %). PBMS 490/492 (MH+, 100%).
PRIMER 72 l-{(3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-butiril)piperidin-4-karboksilna kislina
Raztopino litijevega hidroksida (0,2 ml od 1 N v vodi) dodamo k raztopini etilestra l-{(3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-feml-butiril}-piperidin-4-karboksilne kisline (111 mg, 0,22 mmol) v tetrahidrofuranu (2 ml) pri 25 °C.
Po 18 urah zmes koncentriramo in ostanek trituriramo z etrom. Dobljeno trdno snov
..102:
porazdelimo med vodo in etil acetat ter dodamo 6N HCl, da dobimo pH 1. Organski sloj ločimo, posušimo in koncentriramo, da dobimo 109 mg (100 %) trdne snovi: HPLC (60/40) 3,79 min. (99 %); TSPMS 484/486 (MH+, 100 %):
Ή NMR (DMSO-d6) δ 12,25 (br, IH), 11,65 (br, IH), 8,17 (d, 0,5 H, J = 9 Hz), 8,14 (d, 0,5 H, J = 9 Hz), 7,70 (d, IH, J = 2 Hz), 7,38 (d, IH, J = 8,8 Hz), 7,35-7,1 (m, 7H), 4,78 (m, IH, izmenjave z D2O), 4,5 (m, 2H), 4,1 (m, IH), 3,8 (m, 05,H), 3,7 (m, 0,5H), 3,15 (m, 0,5H), 3,0 (m, 2-2,5H), 2,75 (m, IH), 1,5 (možni m, IH), 1,8 (m, 2-2,5H), 1,5 (m, ca. 1,5H).
Analiza izrač. za C25H26C1N3O5 + 0,55 H2O: C 60,80; H 5,53; N 8,51.
Ugot.: C 61,15; H 5,68; N 8,11.
PRIMER 73 [(lS)-((R)-hidroksi-hidroksikarbamoil-metil)-2-fenil-etill-amid
5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
Trifluoroocetno kislino (2 ml) dodamo k raztopini [(lS)-((R)-terc.butoksikarbamoil-hidroksi-metil)-2-fenil-etil]-amida 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline (256 mg, 0,58 mmol) v diklorometanu (2 ml) in dobljeno raztopino mešamo 18 ur pri 25 °C. Dodamo še trifluoroocetno kislino (2 ml) in zmes pustimo stati 72 ur, koncentriramo in ostanek kromatografiramo na silikagelu ob eluiranju z 2,5 %, 5 %, 10 % etanolom-diklorometanom, ki vsebuje 1 % ocetne kisline. Očiščeni produkt trituriramo z etrom-heksani in posušimo: dobitek 70 mg, 31 %; HPLC (60/40) 3,11 (96%);
Analiza izrač. za C19HlgClN3O4 + 1,0 H2O: C 56,23; H 4,97; N 10,35.
Ugot.: C 56,63; H 4,94; N 9,95.
PRIMER 74 ((IS j- {[ f benzil-piperidin-4-il')-metil-karbamoin-f R)-hidroksi-metil} -2fenil-etil)-amid 5-kloro-lH-indoI-2-karboksilne kisline (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)amino]-(2R)-hidroksi-4-fenilmasleno kislino (310 mg, 0,8 mmol) in (l-benzil-piperidin-4-il)-metil-amin-hidroklorid (EPO objava 0 457 686, primer 1A v njej, 200 mg, 0,8 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid). Surovi produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 0,5-4 % etanolom v diklorometanu, ki vsebuje 0,5 % amonijevega hidroksida, pri čemer dobimo brezbarvno peno: dobitek 140 mg, 30 %; HPLC (60/40) 4,15 min. (95 %), TSPMS 559/562 (MH+, 100 %).
Analiza izrač. za C32H35C1N4O3 + HC1 + 1,5 H2O: C 61,73; H 6,31; N 9,00.
Ugot.: C 61,61; H 6,29; N 8,71.
PRIMER 75
Terc.-butilester 4-({(3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-aminol-(2R)-hidroksi4-fenil-butiril}-metil-amino)-piperidin-l-karboksilne kisline (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-(2R)-hidroksi-4-fenil-masleno kislino (1,0 g, 2,6 mmol) in terc.-butilester 4-metilamino-piperidin-l-karboksilne kisline (575 mg, 2,6 mmol) pripajamo v skladu s postopkom A (topilo dimetilformamid). Surovi produkt čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 20, 30, 40, 50 in 75 % etil acetatom-heksani: dobitek 319 mg, 21 %; HPLC (60/40) 10,31 min. (94 %); 569/571 (MH+, 100 %).
PRIMER 75A
Terc.-butilester 4-metilamino-piperidin-l-karboksilne kisline
Uprašena molekulska sita (0,3 nm, 5,2 g), metilamin hidroklorid (16,96 g, 251 mmol), brezvodni natrijev acetat (41,21 g, 502 mmol) in 95 % natrijev cianoborohidrid (3,99 g, 60 mmol) dodamo zaporedoma k raztopini terc.butilestra 4-okso-piperidin-lkarboksilne kisline v metanolu (400 ml) pri 0 °C in zmes pustimo v več urah segreti na 25 °C. Po 18 urah pri 25 °C reakcijsko zmes filtriramo skozi Celite®, trdne snovi speremo z metanolom in etil acetatom in filtrat koncentriramo. Ostanek raztopimo v etil acetatu in dobljeno raztopino 2-krat izperemo z 2 N NaOH, enkrat s slanico, posušimo in koncentriramo do olja (12,79 g, 119 %).
PRIMER 76 {(lS)-(R)-hidroksi-(metil-piperidin-4-il-karbamoil)-metil]-2-fenil-etil-amid hidroklorid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
Terc.-butilester 4-({(3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-aminoj-(2R)-hidroksi-4fenil-butiril}-metil-amino)-piperidin-l-karboksilne kisline (292 mg, 0,5 mmol) raz topimo v 4M HCl-dioksanu pri 0 °C in mešamo 1 uro pri sobni temperaturi. Zmes koncentriramo in ostanek trituriramo z etrom in posušimo: dobitek 249 mg, 96 %; HPLC (60/40) 2,59 min. (96 %). PBMS 469/471 (MH+, 100 %):
*H NMR (DMSO-d6) S 11,7 (s, 0,3H), 11,6 (s, 0,7H), 8,75 (br, 2H, izmenjave z D2O), 7,70 (d, IH, J = 2 Hz), 7,4-7,1 (m, 8H), 4,94 (d, 0,3H, J = 7,8 Hz, izmenjave z D2O), 4,77 (d, 0,7H, J = 7,7 Hz, izmenjave z D2O), 4,6 (m, IH), 4,47 (dd, IH, J = 3, 8 Hz), 4,4 (m, 0,7H), 3,9 (m, 0,3H), 3,4-3,2 (m, ca. 1,5H), 2,95 (m, 2H), 2,15-1,8 (m, okoli 2,5H), 1,75-1,50 (m, 2H).
Analiza izrač. za C25H29C1N4O3 + HCI + 0,7 H2O: C 57,96; H 6,11; N 10,82.
Ugot.: C 58,22; H 6,23; N 10,46.
PRIMER 77 ((lS)-{(R)-hidroksi-[metil-(l-metil-piperidin-4-il)-karbamoil]-metil}-2fenil-etil)-amid hidroklorid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline
Molekulska sita (uprašena 3 nm, 100 mg), trietilamin (22 mg, 0,2 mmol), ledocet (64 mg, 1,1 mmol), natrijev cianoborohidrid (95 %, 18 mg, 0,3 mmol) in vodni formaldehid (37 mas.% v vodi, 22 mg, 0,3 mmol) dodamo zaporedoma k raztopini {(1S)[(R)-hidroksi-(metil-piperidin-4-il-karbamoil)-metil]-2-fenil-etil}-amid hidroklorida 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline (100 mg, 0,2 mmol) v metanolu (2 ml) pri 25 °C. Po 18 urah reakcijsko zmes filtriramo skozi Celite®, trdne snovi speremo z metanolom in koncentriramo. Ostanek raztopimo v etil acetatu, dobljeno raztopino speremo 2-krat z 2N NaOH, slanico, posušimo in koncentriramo. Brezbarvni trdni ostanek čistimo s kromatografijo na silikagelu, eluiranem z 1-8 % etanolom v diklorometanu, pri čemer dobimo brezbarvno trdno snov (93 mg, 91 %). Ta material raztopimo v metanolu pri 0 °C, dobljeno raztopino obdelamo z 1,01 N HCI (0,21 ml) in dobljeno raztopino takoj koncentriramo. Ostanek trituriramo z etrom in posušimo: dobitek 87 mg, 79 %; HPLC (60/40) 2,86 min. (95 %): TSPMS 483/485 (MH+, 100 %).
PRIMER 78
Metilester (3S)-[(5-kloro-lH-indol-2-karbonil)-amino]-4-fenil-maslene kisline
Metilester hidroklorid (3S)-3-amino-4-fenil-maslene kisline (1,15 g, 5 mmol) in
- -ί05
5-kloro-lH-indol-2-karboksilno kislino pripajamo v skladu s postopkom A. Produkt čistimo s trituriranjem z etrom: dobitek 1,46 g (79 %); HPLC (60/40) 8,85 min. (100 %); PBMS 371/373 (MH+, 100/35 %).
Analiza izrač. za C20H19ClN2O3: C 64,78; H 5,16; N 7,55.
Ugot.: C 64,81; H 5,34; N 7,46.
PRIMER 78A
Metilester hidroklorid (3S)-amino-4-fenil-maslene kisline
Metilester (3S)-terc.butoksikarbonilamino-4-fenil-maslene kisline (ref. Heterocycles, str. 1835 (1989) in J. Med. Chem. 1975, str. 761, 3,49 g, 12,1 mmol) raztopimo v 4M HCl-dioksanu pri 0 °C in mešamo 0,5 ure pri 2 25 °C. Zmes koncentriramo in ostanek trituriramo z etrom in posušimo: dobitek 2,56 g (92 %).
Treba je razumeti, da izum ni omejen na tukaj opisane posamezne izvedbe, ampak lahko izvedemo različne spremembe in modifikacije, ne da bi se oddaljili od duha in obsega tega novega koncepta, kot je definirano v naslednjih zahtevkih.

Claims (38)

  1. PATENTNI ZAHTEVKI ter njene farmacevtsko sprejemljive soli in predzdravila, kjer je črtkana črta (—) fakultativna vez;
    A je -C(H)=, -C((C1-C4)alkil) = ali -C(halo)=, kjer je črtkana črta (—) vez, ali je A metilen ali -CH^-C^alkil-, kjer črtkana črta (—) ni vez;
    Rp Rw ali Rn so vsak neodvisno H, halo, 4-, 6- ali 7-nitro, ciano, (Cj-C^alkil, (C3C4)-alkoksi, fluorometil, difluorometil ali trifluorometil;
    R2 je H;
    R3 je H ali (C^-CjjaHril;
    R4 je H, metil, etil, n-propil, hidroksifC^-C^alkil, (Cj-C^alkoksi^-C^)alkil, feni^Cj-C^alkil, fenilhidroksi(C1-C4)alkil, feniltOj-CJalkoksi(C^-C^alkil, tien-2- ah -3-il(C3 -C4)alkil ali fur-2- ali -S-il^-C^alkil, kjer so R4 obroči mono-, di- ali tri-substituirani neodvisno na ogljiku s H, halo, (Cj-CJalkilom, (C^-C^jalkoksi, trifluorometilom, hidroksi, amino ali ciano; ali je
    R4 pirid-2-, -3- ali -4-il(C1-C4)alkil, tiazol-2-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, imidazol-1-, -2-, -4- ali -S-il^-CJalkil, pirol-2- ali -3-il(Cj-C4)alkil, oksazol-2-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, pirazol-3-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, izoksazol-3-, -4- ali -S-iKCj-C^alkil, izotiazol-3-, -4- ali -5-il(C1-C4)alkil, piridazin-3- ali ^-il^-C^alkil, pirimidin-2-, -4-, -5- ali -6-il(Cj-C4)alkil, pirazin-2- ali -S-il^-C^alkil ali l,3,5-triazin-2-il(C1-C4)alkil, kjer so zgornji R4 heterocikli v danem primeru mono- ali disubstituirani neodvisno s halo, trifluorometilom, (Cj-Cjjalkilom, (C^-CJalkoksi, amino ali hidroksi in so mono- ali disubstituenti vezani na ogljik;
    R5 je H, hidroksi, fluoro, (Cj-C5)alkil, (Cj-C^alkoksi, (Ct-C6)alkanoil, amino(C1-C4)alkoksi, mono-N- ali di-N,N-(C1-C4)alkilamino(C1-C4)alkoksi, : 107 karboksi(C1-C4)alkoksi, (C2-C5)alkoksi-karbonil(C1-C4)alkoksi, benziloksikarboni^Cj-CJalkoksi ali karboniloksi, kjer je ta karboniloksi vezan C-C s fenilom, tiazolilom, imidazolilom, lH-indolilom, furilom, pirolilom, oksazolilom, pirazolilom, izoksazolilom, izotiazolilom, piridazinilom, pirimidinilom, pirazinilom ali 1,3,5-triazinilom in kjer so zgornji R$ obroči v danem primeru mono-substituirani s halo, (C^-C^alkilom, (CjC4)alkoksi, hidroksi, amino ali trifluorometilom in so ti mono-substituenti vezani na ogljik;
    R? je H, fluoro ali (Cj-Cgjalkil; ali sta lahko
    R5 in R? skupaj okso;
    Rfi je karboksi, (C^Cgjalkoksikarbonil, C(O)NRgR9 ali C(O)R12, kjer je
    Rg H, (Cj-Cjjalkil, hidroksi ali (C^Cgjalkoksi; in je
    R9 H, (Cj-Cgjalkil, hidroksi, (C^Cgjalkoksi, metilen-perfluoriran (C^Cgjalkil, fenil, piridil, tienil, furil, pirolil, pirolidinil, oksazolil, tiazolil, imidazolil, pirazolil, pirazolinil, pirazolidinil, izoksazolil, izotiazolil, piranil, piperidinil, morfolinil, piridazinil, pirimidinil, pirazinil, piperazinil ali 1,3,5-triazinil, kjer so prejšnji R9 obroči vezani C-N; ali je
    R9 mono-, di- ali trisubstituiran (C^Cjjalkil, kjer so ti substituenti neodvisno H, hidroksi, amino, mono-N- ali di-N,N-(C1-C5)alkilamino; ali je
    R9 mono- ali disubstituiran (C^Cjjalkil, kjer so ti substituenti neodvisno fenil, piridil, furil, pirolil, pirolidinil, oksazolil, tiazolil, imidazolil, pirazolil, pirazolinil, pirazolidinil, izoksazolil, izotiazolil, piranil, piridinil, piperidinil, morfolinil, piridazinil, pirimidinil, pirazinil, piperazinil ali 1,3,5-triazinil; kjer so nearomatski R9 obroči, ki vsebujejo dušik, v danem primeru monosubstituirani na dušiku s (C^-C^jalkilom, benzilom, benzoilom ali (CjC6)alkoksikarbonilom in kjer so R9 obroči v danem primeru monosubstituirani na ogljiku s halo, (C^-C^alkilom, (Ct-C4)alkoksi, hidroksi, amino ali mono-N- in diN,N-(C1-C5)alkilamino, pod pogojem, da ni vključen kvaterniziran dušik in da ni vezi N-O, N-N ali N-halo;
    R12 je piperazin-l-il, 4-(C1-C4)alkilpiperazin-l-il, 4-formilpiperazin-l-il, morfolino, tiomorfolino, 1-oksotiomorfolino, 1,1-diokso-tiomorfolino, tiazolidin3-il, l-okso-tiazolidin-3-il, l,l-diokso-tiazolidin-3-il, 2-((^C6)alkoksikarbonilpirolidin-l-il, oksazolidin-3-il ali 2(R)hidroksimetilpirolidin-l-il; ali je
    R12 3- in/ali 4-mono- ali di-substituiran oksazetidin-2-il, 2-, 4-, in/ali 5-mono- ali di-substituiran oksazolidin-3-il, 2-, 4-, in/ali 5-mono- ali disubstituiran
    108 ----tiazolidin-3-il, 2-, 4-, in/ali 5-mono- ali disubstituiran l-oksotiazolidin-3-il,
  2. 2-, 4-, in/ali 5-mono- ali disubstituiran l,l-dioksotiazolidin-3-il, 3- in/ali 4-, mono- ali disubstituiran pirolidin-l-il, 3-, 4- in/ali 5-, mono-, di- ali trisubstituiran piperidin-l-il, 3-, 4-, in/ali 5-mono-, di- ali trisubstituiran piperazin-l-il, 3-substituiran azetidin-l-il, 4- in/ali 5-, mono- ali disubstituiran l,2-oksazinan-2-il, 3- in/ali 4-mono- ali disubstituiran pirazolidin-l-il, 4- in/ali 5-, mono- ali disubstituiran izoksazolidin-2-il, 4- in/ali 5-, mono- in/ali disubstituiran izotiazolidin-2-il, kjer so ti R12 substituenti neodvisno H, halo, (Cx-C5)alkil, hidroksi, amino, mono-N- ali di-N,N-(C1-C5)alkilamino, formil, okso, hidroksiimino, (Cx-C5)alkoksi, karboksi, karbamoil, mono-N- ali diNjN-fCj-C^alkilkarbamoil, (C^-C^alkoksiimino, (C^-C^alkoksimetoksi, (CxC6)alkoksikarbonil, karboksi(C1-C5)alkil ali hidroksi(C1-C5)alkil; pod pogojem, da je R5 OH, če je R4 H, metil, etil ali n-propil;
    pod pogojem da kadar sta R5 in R? H, potem R4 ni H, metil, etil, n-propil, hidroksi(C1-C3)alkil ali (C1-C3)alkoksi(C1-C3)alkil in je R6 C(O)NRgR9, C(O)R12 ali (Cj-Cjjalkoksikarbonil.
    2. Spojina po zahtevku 1, kjer je
    Rj 5-H, 5-halo, 5-metil, 5-trifluorometil ali 5-ciano;
    R10 in Rn sta vsak neodvisno H ali halo;
    A jeC(H)=;
    R2 in R3 sta H;
    R4 je feni^Cj-C^alkil, kjer so fenilne skupine mono-, di- ali trisubstituirane neodvisno s H ali halo, ali mono- ali disubstituirane neodvisno s H, halo, (ΟχC4)alkilom, (C1-C4)alkoksi, trifluorometilom, hidroksi, amino ali ciano; ali je
    R4 tien-2- ali -3-il(C1-C2)alkil, pirid-2-, -3- ali -4-il(C1-C2)alkil, tiazol-2-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, imidazol-1-, -2-, -4- ali -5-il(C1-C2)alkil, fur-2- ali -S-i^Cj-C^alkil, pirol-2- ali -S-i^Cj-C^alkil, oksazol-2-, -4- ali -5-il(C1-C2)alkil, pirazol-3-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, izoksazol-3-, -4- ali -5-il(Cj-C^alkil, kjer so gornji R4 heterocikli v danem primeru mono- ali disubstituirani neodvisno s halo, trifluorometilom, (C1-C4)alkilom, (CxC4)alkoksi, amino ali hidroksi in so mono- ali disubstituenti vezani na ogljik;
    R5 je hidroksi;
    R6 je C(O)NRgR9 ali C(O)R12; in je r7 h.
  3. 3. Spojina po zahtevku 2, kjer ima atom ogljika a (S) stereokemijo;
    : 109 atom ogljika b (R) stereokemijo;
    R4 je fenil^-C^alkil, tien^-il-^-C^alkil, tien-3-il-(Ct-C2)alkil, fur-2-il(C1-C2)alkil ali fur-3-il-(C1-C2)alkil, kjer so ti obroči mono- ali disubstituirani neodvisno s H ali fluoro;
    R6 je C(O)NRgRg;
    Rg je (C^C^alkil, hidroksi ali (C^C^alkoksi; in je
    Rg H, (C^Cgjalkil, hidroksi, hidroksi(C1-C6)alkil, (C^Cgjalkoksi, piridil, morfolinil, piperazinil, pirolidinil, piperidinil, imidazolil ali tiazolil ali (CtC4)alkil, mono-substituiran s piridilom, morfolinilom, piperazinilom, pirolidinilom, piperidinilom, imidazolilom ali tiazolilom.
  4. 4. Spojina po zahtevku 3, izbrana izmed naslednjih, kot so [(lS)-((R)-hidroksi-dimetilkarbamoilmetil)-2-fenil-etil]-amid 5-kloro-lH-indol-2karboksilne kisline {(lS)-[(R)-hidroksi-(metoksi-metilkarbamoil)-metil]-2-fenil-etil}-amid 5,6-diklorolH-indol-2-karboksilne kisline {(lS)-[(R)-hidroksi-(metoksi-metilkarbamoil)-metil]-2-fenil-etil}-amid 5-klorolH-indol-2-karboksilne kisline ((lS)-{(R)-hidroksi-[(2-hidroksi-etil)-metil-karbamoil]-metil}-2-fenil-etil)-amid 5-kloro- lH-indol-2-karboksilne kisline {(lS)-[(R)-hidroksi-(metil-piridin-2-il-karbamoil)-metil]-2-fenil-etil}-amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline ali ((lS)-{(R)-hidroksi-[metil-(2-piridin-2-il-etil)-karbamoil]-metil}-2-fenil-etil)amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline.
  5. 5. Spojina po zahtevku 3, kjer je Rx 5-kloro;
    R10 in Rn H;
    R4 benzil;
    Rg metil; in
    Rg metil.
  6. 6. Spojina po zahtevku 3, kjer je
    Rj 5-kloro;
    Rn H;
    R10 6-kloro;
    R4 benzil;
    .- 110
    Rg metil; in
    R9 metoksi.
  7. 7. Spojina po zahtevku 3, kjer je
    Rj 5-kloro;
    R10 in Rn H;
    R4 benzil;
    R8 metil; in
    R9 metoksi.
  8. 8. Spojina po zahtevku 3, kjer je
    R( 5-kloro;
    R10in Ru H;
    R„ benzil;
    Rg metil; in
    R9 2-(hidroksi)etil.
  9. 9. Spojina po zahtevku 3, kjer je
    R1 5-kloro;
    R10 in Rn H;
    R4 benzil;
    Rg metil; in
    R9 piridin-2-il.
  10. 10. Spojina po zahtevku 3, kjer je
    Rt 5-kloro;
    R10 in Rn H;
    R, benzil;
    Rg metil; in
    R9 2-(piridin-2-il)etil.
  11. 11. Spojina po zahtevku 2, kjer ima atom ogljika a (S) stereokemijo;
    atom ogljika b (R) stereokemijo;
    R4 je feni^Cj-C^alkil, tien-2-il-(CJ-C2)alkil, tien-3-il-(C1-C2)alkil, fur2-Π-(^-Ο2)8ΐ^1 ali fur-3-il-(C1-C2)alkil, kjer so ti obroči mono- ali dis ubstituirani neodvisno s H ali fluora;
    14ί r6 Je c(°)Rir in
    R12 morfolino, 4-(C1-C4)alkilpiperazin-l-il, 3-substituiran azetidin-l-il, 3- in/ali 4-, mono- ali disubstituiran pirolidin-l-il, 4- in/ali 5-mono- ali disubstituiran izoksazolidin-2-il, 4- in/ali 5-, mono- ali disubstituiran l,2-oksazinan-2-il, kjer so substituenti vsak neodvisno H, halo, hidroksi, amino, mono-N- ali di-N,N(Cj-C^alkilamino, okso, hidroksiimino ali alkoksi.
  12. 12. Spojina po zahtevku 1, ki jo izberemo iz naslednjih, kot so [(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-(4-metil-piperazin-l-il)-3-okso-propil]-amid hidroklorid 5-kloro-lH-indol-2-karhoksilne kisline, [(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-(3-hidroksiazetidin-l-il)-3-okso-propil]-amid 5-klorolH-indol-2-karboksilne kisline, ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-izoksazolidin-2-il-3-okso-propil)-amid 5-kloro-lHindol-2-karboksilne kisline, ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-[l,2]oksazinan-2-il-3-okso-propil)-amid 5-kloro-lHindol-2-karboksilne kisline, [(lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-(3S)-hidroksi-pirolidin-l-il)-3-okso-propil]-amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline, [(lS)-benzil-3-((3S,4S)-dihidroksi-pirolidin-l-il)-(2R)-hidroksi-3-okso-propil]-amid 5-kloro- lH-indol-2-karboksilne kisline, [(lS)-benzil-3-((3R,4S)-dihidroksipirolidin-l-il)-(2R)-hidroksi-3-okso-propil]-amid 5-kloro-lH-indol-2-karboksilne kisline ali ((lS)-benzil-(2R)-hidroksi-3-morfolin-4-il-3-okso-propil)-amid 5-kloro-lH-indol-2karboksilne kisline.
  13. 13. Spojina po zahtevku 11, kjer je
    R3 5-kloro;
    R10 in Rn H;
    R4 benzil; in
    R12 4-metilpiperazin-l-il.
  14. 14. Spojina po zahtevku 11, kjer je
    Rj 5-kloro;
    R10 in Rn H;
    R4 benzil; in
    R12 3-hidroksiazetidin-l-il.
    112
  15. 15. Spojina po zahtevku 11, kjer je
    Rj 5-kloro;
    Rioin Rn H;
    R4 benzil; in
    R12 izoksazolidin-2-il.
  16. 16. Spojina po zahtevku 11, kjer je
    Rt 5-kloro;
    R10 in Rn H;
    R4 benzil; in
    R12 (l,2)-oksazinan-2-il.
  17. 17. Spojina po zahtevku 11, kjer je
    Rt 5-kloro;
    R10 in Rn H;
    R. benzil; in
    R12 (3(S)-hidroksipirolidin-l-il.
  18. 18. Spojina po zahtevku 11, kjer je
    R7 5-kloro;
    R10 in Rn H;
    R4 benzil; in
    R12 (3S,4S)-dihidroksipirolidin-l-il.
  19. 19. Spojina po zahtevku 11, kjer je
    Rj 5-kloro;
    R10 in Ru H;
    R4 benzil; in
    R12 (3R,4S)-dihidroksipirolidin-l-il.
  20. 20. Spojina po zahtevku 11, kjer je
    R1 5-kloro;
    R10 in Ru H;
    R4 benzil; in
    R12 morfolino.
  21. 21. Spojina po zahtevku 1, kjer je
    Rt H, halo, metil ali ciano;
    R10 in Rn vsak neodvisno H ali halo;
    A -C(H)=;
    R2 in R3 H;
    R4 feni^Cj-C^alkil, kjer so te fenilne skupine mono-, di- ali trisubstituirane neodvisno s H ali halo, ali mono- ali disubstituirane neodvisno s H, halo, (CjC4)alkilom, (Cj-C4)alkoksi, trifluorometilom, hidroksi, amino ali ciano; ali je
    R4 tien-2- ali -S-i^Cj-C^alkil, pirid-2-, -3- ali -441((^-C2)alkil, tiazol-2-, 4- ali -5-iI(C1-C2)alkil, imidazol-1-, -2-, -4- ali -S-il^-C^alkil, fur-2- ali -3-il(C1-C2)alkil, pirol-2- ali -S-i^Cj-C^alkil, oksazol-2-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, pirazol-3-, 4- ali -S-il^-C^alkil, izoksazol-3-, -4- ali -S-il^-C^alkil, kjer so gornji R4 heterocikli v danem primeru mono- ali disubstituirani neodvisno s halo, trifluorometilom, (C1-C4)alkilom, (CjC4)alkoksi, amino ali hidroksi in so ti mono- ali disubstituenti vezani na ogljik;
    R5 je hidroksi;
    R6 je karboksi ali (C1-Cg)alkoksikarbonil; in
    R? H, fluoro ali (C^C^alkil.
  22. 22. Spojina po zahtevku 21, kjer ima atom ogljika a (S) stereokemijo;
    atom ogljika b (R) stereokemijo;
    R4 je feni^Cj-C^alkil, tien-2-il-(C1-C2)alkil, tien-S-i^C^C^alkil, fur-2-il(Cj-C^alkil ali fur-3-il-(C1-C2)alkil, kjer so ti obroči mono- ali disubstituirani neodvisno s H ali fluoro;
    R10 in Ru H;
    R6 karboksi; in
    R7 H.
  23. 23. Spojina po zahtevku 22, kjer je
    R3 5-kloro;
    R10 in Rn H; in
    R4 benzil.
  24. 24. Spojina po zahtevku 1, kjer je
    Rj H, halo, metil ali ciano;
    Rw in Rn sta vsak neodvisno H ali halo;
    A -C(H)=;
    114
    R2 in R3 sta H;
    R4 je feni^Cj-C^alkil, kjer so fenilne skupine mono-, di- ali trisubstituirane neodvisno s H ali halo, ali mono- ali disubstituirane neodvisno s H, halo, (CxC4)alkilom, (Cj-C^alkoksi, trifluorometilom, hidroksi, amino ali ciano; ali je
    R4 tien-2- ali -S-il^-CJalkil, pirid-2-, -3- ali -4-il(Cx -C2)alkil, tiazol-2-,
    4- ali -S-iliCj-C^alkil, imidazol-1-, -2-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, fur-2- ali -3-il(Cj-C2)alkil, pirol-2- ali -3-il(C1-C2)alkil, oksazol-2-, -4- ali -5-il(Cx-C2)alkil, pirazol-3-, 4- ali -S-i^Cj-C^alkil, izoksazol-3-, -4- ali -S-il^-C^alkil, kjer so gornji R4 heterocikli v danem primeru mono- ali disubstituirani neodvisno s halo, trifluorometilom, (Cj-C^alkilom, (CxC4)alkoksi, amino ali hidroksi in so mono- ali disubstituenti vezani na ogljik;
    R5 fluoro, (Cj-C^alkil, (Cj-Cjjalkoksi, amino(C1-C4)alkoksi, mono-N- ali diN,N-(C1-C4)alkilamino(C1-C4)alkoksi, karboks^C^-CJalkoksi, (CxCjjalkoksikarbonil^-Cjjalkoksi, benziloksikarboni^CpC^alkoksi;
    R6 karboksi ali (C1-Cg)alkoksikarbonil; in
    R? H, fluoro ali (Cj-C6)alkil.
  25. 25. Spojina po zahtevku 1, kjer je
    Rx H, halo, metil ali ciano;
    R10 in Rn vsak neodvisno H ali halo;
    A -C(H)=;
    R2 in R3 H;
    R4 fenil(Cx-C2)alkil, kjer so fenilne skupine mono-, di- ali trisubstituirane neodvisno s H ali halo, ali mono- ali disubstituirane neodvisno s H, halo, (CxC4)alkilom, (Cx-C4)alkoksi, trifluorometilom, hidroksi, amino ali ciano; ali je
    R4 tien-2- ali -S-i^Cj-C^alkil, pirid-2-, -3- ali ^-il^-C^alkil, tiazol-2-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, imidazol-1-, -2-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, fur-2- ali -S-i^Cj-C^alkil, pirol-2- ali -S-iliCj-C^alkil, oksazol-2-, -4- ali -S-iliCj-C^alkil, pirazol-3-, -4- ali -S-i^Cj-^jalkil, izoksazol-3-, -4- ali -S-i^Cj-C^alkil, kjer so gornji R4 heterocikli v danem primeru mono- ali disubstituirani neodvisno s halo, trifluorometilom, (C^-CJalkilom, (CxC4)alkoksi, amino ali hidroksi in so mono- ali disubstituenti vezani na ogljik;
    R5 fluoro, (Cj-C^alkil, (Cx-C5)alkoksi, amino^-CJalkoksi, mono-N- ali diN,N-(C1-C4)alkilamino(C1-C4)alkoksi, karboksi(C1-C4)alkoksi, (CxCjjalkoksi-karbonil^-C^alkoksi, benziloksikarboni^Cj-C^alkoksi;
    R6 C(O)NR8R9 ali C(O)R12; in
    R? H, fluoro ali (Cj-C6)alkil.
    115
  26. 26. Uporaba spojine po zahtevku 1 za pripravo zdravila za zdravljenje bolezni ali stanja, odvisnega od glikogen fosforilaze.
  27. 27. Uporaba po zahtevku 26 za pripravo zdravila za zdravljenje hiperglikemije.
  28. 28. Uporaba po zahtevku 26 za pripravo zdravila za zdravljenje diabetesa.
  29. 29. Uporaba po zahtevku 26 za pripravo zdravila za zdravljenje hiperholesterolemije.
  30. 30. Uporaba po zahtevku 26 za pripravo zdravila za zdravljenje ateroskleroze.
  31. 31. Uporaba po zahtevku 26 za pripravo zdravila za zdravljenje hiperinsulinemije.
  32. 32. Uporaba po zahtevku 26 za pripravo zdravila za zdravljenje hipertenzije.
  33. 33. Uporaba po zahtevku 26 za pripravo zdravila za zdravljenje hiperlipidemije.
  34. 34. Uporaba po zahtevku 26 za pripravo sredstva za preprečevanje miokardialne ishemične poškodbe.
  35. 35. Uporaba glikogenfosforilaznega inhibitorja za pripravo sredstva za preprečevanje miokardialne ishemične poškodbe.
  36. 36. Farmacevtski sestavek, označen s tem, da obsega terapevtsko učinkovito količino spojine po zahtevku 1 in farmacevtsko sprejemljiv nosilec.
  37. 37. Farmacevtski sestavek po zahtevku 36 za zdravljenje bolezni ali stanj, odvisnih od glikogen fosforilaze, pri sesalcih, označen s tem, da obsega količino spojine po zahtevku 1, ki zdravi bolezen ali stanje, odvisno od glikogen fosforilaze, in farmacetsko sprejemljiv nosilec.
  38. 38. Farmacevtski sestavek, označen s tem, da obsega terapevtsko učinkovito količino
    a) glikogen fosforilaznega inhibitorja po zahtevku 1;
    b) antidiabetično sredstvo, izbrano izmed naslednjih, kot so insulin in insulinski analogi; insulinotropin; sulfonilsečnine in analogi; bigvanidi; a2-antagonisti in imidazolini; insulinski sekretagogi; glitazoni; inhibitorji oksidacije maščobnih kislin; α-glukozidazni inhibitorji; β-agonisti; fosfodiesterazni inhibitorji; sredstva za
    116 zniževanje lipidov; sredstva proti debelosti; vanadat in vanadijevi kompleksi in perokso vanadijevi kompleksi; amilinski antagonisti; glukagonski antagonisti; inhibitorji glukonogeneze; somatostatinski analogi; antilipotična sredstva; in
    c) v danem primeru farmacevtsko sprejemljiv nosilec.
SI9600163A 1995-06-06 1996-05-17 Substituted n-(indole-2-carbonyl)-beta-alanimamides and derivatives as antidiabetic agents SI9600163A (en)

Applications Claiming Priority (2)

Application Number Priority Date Filing Date Title
CA002223625A CA2223625C (en) 1995-06-06 1995-06-06 Substituted n-(indole-2-carbonyl-) amides and derivatives as glycogen phosphorylase inhibitors
PCT/IB1995/000443 WO1996039385A1 (en) 1995-06-06 1995-06-06 Substituted n-(indole-2-carbonyl-) amides and derivatives as glycogen phosphorylase inhibitors

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI9600163A true SI9600163A (en) 1997-02-28

Family

ID=25679897

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI9600163A SI9600163A (en) 1995-06-06 1996-05-17 Substituted n-(indole-2-carbonyl)-beta-alanimamides and derivatives as antidiabetic agents

Country Status (40)

Country Link
US (1) US6297269B1 (sl)
EP (1) EP0832066B1 (sl)
JP (1) JP3068200B2 (sl)
CN (1) CN1374082A (sl)
AP (2) AP624A (sl)
AT (1) ATE205477T1 (sl)
AU (1) AU700887B2 (sl)
BG (1) BG62566B1 (sl)
BR (1) BR9602626A (sl)
CA (1) CA2223625C (sl)
CO (1) CO4700453A1 (sl)
CZ (1) CZ289233B6 (sl)
DE (1) DE69522718T2 (sl)
DK (1) DK0832066T3 (sl)
DZ (1) DZ2036A1 (sl)
ES (1) ES2161291T3 (sl)
FI (1) FI974437A0 (sl)
GR (1) GR3037075T3 (sl)
HR (1) HRP960266B1 (sl)
HU (1) HUP9601285A3 (sl)
IL (1) IL118236A0 (sl)
IS (1) IS1846B (sl)
LV (1) LV11614B (sl)
MA (1) MA23874A1 (sl)
MX (1) MX9709874A (sl)
NO (1) NO307335B1 (sl)
NZ (1) NZ286736A (sl)
OA (1) OA10459A (sl)
PL (1) PL314603A1 (sl)
PT (1) PT832066E (sl)
RU (1) RU2159613C2 (sl)
SG (1) SG45481A1 (sl)
SI (1) SI9600163A (sl)
SK (1) SK72096A3 (sl)
TN (1) TNSN96075A1 (sl)
TR (1) TR199600478A1 (sl)
TW (1) TW450961B (sl)
WO (1) WO1996039385A1 (sl)
YU (1) YU34796A (sl)
ZA (1) ZA964646B (sl)

Families Citing this family (107)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
PT832066E (pt) * 1995-06-06 2001-12-28 Pfizer N-substituido-(indole-2-carbonil)-amidas e derivados como inibidores de glicogenio-fosforilase
US5952322A (en) * 1996-12-05 1999-09-14 Pfizer Inc. Method of reducing tissue damage associated with non-cardiac ischemia using glycogen phosphorylase inhibitors
ZA983170B (en) 1997-04-15 1999-10-15 Csir Pharmaceutical compositions having appetite suppressant activity.
PT996444E (pt) * 1997-06-18 2007-06-08 Smithkline Beecham Plc Tratamento de diabetes com tiazolidinodiona e metformina
US20020004515A1 (en) * 1997-06-18 2002-01-10 Smith Stephen Alistair Treatment of diabetes with thiazolidinedione and metformin
EP1741424B1 (en) 1997-08-11 2018-10-03 Pfizer Products Inc. Solid pharmaceutical dispersions with enhanced bioavailabilty
US6083944A (en) * 1997-10-07 2000-07-04 Cephalon, Inc. Quinoline-containing α-ketoamide cysteine and serine protease inhibitors
US6096778A (en) 1997-10-07 2000-08-01 Cephalon, Inc. α-ketoamide multicatalytic protease inhibitors
US6150378A (en) 1997-10-07 2000-11-21 Cephalon, Inc. Peptidyl-containing α-ketoamide cysteine and serine protease inhibitors
UA57811C2 (uk) * 1997-11-21 2003-07-15 Пфайзер Продактс Інк. Фармацевтична композиція, що містить інгібітор альдозоредуктази та інгібітор глікогенфосфорилази (варіанти), комплект, який її включає, та способи лікування ссавців зі станом інсулінорезистентності
US6803357B1 (en) 1998-02-02 2004-10-12 New England Medical Center Hospitals, Inc. Method of regulating glucose metabolism, and reagents related thereto
US5998463A (en) * 1998-02-27 1999-12-07 Pfizer Inc Glycogen phosphorylase inhibitors
EA003277B1 (ru) * 1998-05-01 2003-04-24 Эли Лилли Энд Компани СЛОЖНЫЙ ЭФИР-ИНГИБИТОР sPLA2
EP0978279A1 (en) * 1998-08-07 2000-02-09 Pfizer Products Inc. Inhibitors of human glycogen phosphorylase
US6686335B1 (en) 1998-09-22 2004-02-03 Cephalon, Inc. Hydroxamate-containing cysteine and serine protease inhibitors
AU3208200A (en) 1999-01-13 2000-08-01 Research Foundation Of The State University Of New York, The A novel method for designing protein kinase inhibitors
US6316489B1 (en) 1999-03-15 2001-11-13 Novo Nordisk A/S Salt of (2R,3R,4R)-3,4-dihydroxy-2-hydroxymethylpyrrolidine
US6239163B1 (en) 1999-03-15 2001-05-29 Novo Nordisk A/S Salt of (2R,3R,4R)-3,4-dihydroxy-2-hydroxymethylpyrrolidine
US6410750B1 (en) 1999-06-18 2002-06-25 Pfizer Inc. Processes and intermediates for preparing 3(S)-[(5-chloro-1H-indole-2-carbonyl)-amino]-2(R)-hydroxy-4-phenyl-butyric acid
DE60007592T2 (de) * 1999-09-30 2004-09-16 Pfizer Products Inc., Groton Bicyclische Pyrrolylamide als Glycogenphosphorylase-Inhibitoren
GB2396815B (en) 1999-10-27 2004-09-08 Phytopharm Plc A composition comprising a pregnenone derivative and an NSAID
BR0015299A (pt) 1999-11-04 2003-04-15 Johnson & Johnson Benzotiazepinas substituìdas não-peptìdicas como antagonistas de vasopressina
DK1741447T3 (da) 2000-01-21 2013-12-09 Novartis Ag Kombinationer omfattende dipeptidylpeptidase-IV-inhibitorer og antidiabetiske midler
CO5271699A1 (es) 2000-01-24 2003-04-30 Pfizer Prod Inc Procedimiento para el tratamiento de cardiomiopatia utilizando inhibidores de la glucogeno fosforilasa
AU2001234114A1 (en) * 2000-02-24 2001-09-03 Takeda Chemical Industries Ltd. Drugs containing combined active ingredients
US6555569B2 (en) * 2000-03-07 2003-04-29 Pfizer Inc. Use of heteroaryl substituted N-(indole-2-carbonyl-) amides for treatment of infection
US6395767B2 (en) 2000-03-10 2002-05-28 Bristol-Myers Squibb Company Cyclopropyl-fused pyrrolidine-based inhibitors of dipeptidyl peptidase IV and method
US20010053778A1 (en) * 2000-03-16 2001-12-20 Hoover Dennis J. Pharmaceutical compositions of glycogen phosphorylase inhibitors
US6562807B2 (en) * 2000-06-23 2003-05-13 Novo Nordisk A/S Glucagon antagonists/inverse agonists
GB2363985B (en) 2000-06-30 2004-09-29 Phytopharm Plc Extracts,compounds & pharmaceutical compositions having anti-diabetic activity and their use
IL144507A0 (en) * 2000-07-31 2002-05-23 Pfizer Prod Inc Use of glycogen phosphorylase inhibitors to inhibit tumor growth
US6746856B2 (en) 2000-08-09 2004-06-08 Pfizer Inc. Microbial conversion of bicyclic heteroaromatic compounds
WO2002036066A2 (en) * 2000-11-01 2002-05-10 Yeda Research And Development Co. Ltd. Pharmaceutical compositions comprising organic vanadium complexes for treatment of ischemia
US6821960B2 (en) * 2000-11-17 2004-11-23 Noyo Nordisk Pharmaceuticals, Inc. Glucagon antagonists/inverse agonists
US20030037045A1 (en) * 2001-05-21 2003-02-20 Ian Melhado Distributed computing environment for recognition of proteomics spectra
US7005445B2 (en) 2001-10-22 2006-02-28 The Research Foundation Of State University Of New York Protein kinase and phosphatase inhibitors and methods for designing them
WO2003035621A1 (en) 2001-10-22 2003-05-01 The Research Foundation Of State University Of New York Protein kinase and phosphatase inhibitors, methods for designing them, and methods of using them
CA2465382A1 (en) * 2001-10-29 2003-05-08 Japan Tobacco Inc. Indole compound and medicinal use thereof
WO2003045977A2 (en) 2001-11-26 2003-06-05 Trustees Of Tufts College Peptidomimetic Inhibitors of Post-Proline Cleaving Enzymes
JP2005511636A (ja) 2001-11-26 2005-04-28 トラスティーズ オブ タフツ カレッジ 自己免疫疾患の治療方法及びそれに関する試薬
IL161507A0 (en) * 2002-01-18 2004-09-27 Pfizer Prod Inc Intermediates for preparing glycogen phosphorylase inhibitors
RS61604A (en) 2002-02-01 2006-10-27 Pfizer Products Inc. Method for making homogeneous spray-dried solid amorphous drug dispersions utilizing modified spray-drying apparatus
MXPA03000966A (es) * 2002-02-28 2003-09-04 Pfizer Prod Inc Agentes antidiabeticos.
GB0205165D0 (en) 2002-03-06 2002-04-17 Astrazeneca Ab Chemical compounds
GB0205175D0 (en) 2002-03-06 2002-04-17 Astrazeneca Ab Chemical compounds
GB0205176D0 (en) 2002-03-06 2002-04-17 Astrazeneca Ab Chemical compounds
GB0205162D0 (en) 2002-03-06 2002-04-17 Astrazeneca Ab Chemical compounds
GB0205170D0 (en) 2002-03-06 2002-04-17 Astrazeneca Ab Chemical compounds
GB0205166D0 (en) * 2002-03-06 2002-04-17 Astrazeneca Ab Chemical compounds
DE10215908B4 (de) * 2002-04-11 2005-08-18 Aventis Pharma Deutschland Gmbh Acyl-3-carboxyphenyl-harnstoffderivate und deren Verwendung als Arzneimittel
DE10215907A1 (de) * 2002-04-11 2003-11-06 Aventis Pharma Gmbh Acyl-4-carboxyphenyl-harnstoffderivate, Verfahren zu deren Herstellung und deren Verwendung
US6683106B2 (en) 2002-04-15 2004-01-27 Pfizer Inc. N-(indole-2-carbonyl)-b-alaninamide crystal forms
JPWO2003091213A1 (ja) * 2002-04-25 2005-09-02 アステラス製薬株式会社 新規なアミド誘導体又はその塩
US7057046B2 (en) 2002-05-20 2006-06-06 Bristol-Myers Squibb Company Lactam glycogen phosphorylase inhibitors and method of use
DE10225635C1 (de) * 2002-06-07 2003-12-24 Aventis Pharma Gmbh N-Benzoylureido-Zimtsäurederivate, Verfahren zu deren Herstellung und deren Verwendung
JP4374428B2 (ja) * 2002-07-11 2009-12-02 サノフィ−アベンティス・ドイチュラント・ゲゼルシャフト・ミット・ベシュレンクテル・ハフツング 尿素置換されたおよびウレタン置換されたアシル尿素、それらの製造方法および医薬としてのそれらの使用方法
UY27967A1 (es) * 2002-09-10 2004-05-31 Pfizer Acetil 2-hindroxi-1,3-diaminoalcanos
EP1562899A2 (en) 2002-11-07 2005-08-17 Pfizer Products Inc. N-(indole-2-carbonyl)amides as anti-diabetic agents
US7098235B2 (en) 2002-11-14 2006-08-29 Bristol-Myers Squibb Co. Triglyceride and triglyceride-like prodrugs of glycogen phosphorylase inhibiting compounds
FR2847471B1 (fr) * 2002-11-25 2006-12-29 Expanscience Lab Composition comprenant au moins un derive d'acide carbamique ,son utilisation cosmetique et comme medicament
JP2006519229A (ja) 2003-02-13 2006-08-24 アルバート・アインシュタイン・カレッジ・オヴ・メディシン・オヴ・イェシヴァ・ユニヴァーシティ 視床下部内の長鎖脂肪アシルＣｏＡレベルの変調による摂食量およびグルコース産生量の調節
US20040180845A1 (en) * 2003-03-13 2004-09-16 Newgard Christopher B. Methods and compositions for modulating glycogen synthesis and breakdown
CA2522225A1 (en) * 2003-04-17 2004-10-28 Pfizer Products Inc. Carboxamide derivatives as anti-diabetic agents
MXPA05011702A (es) * 2003-04-30 2006-01-23 Pfizer Prod Inc Agentes antidiabeticos.
US7405210B2 (en) 2003-05-21 2008-07-29 Osi Pharmaceuticals, Inc. Pyrrolopyridine-2-carboxylic acid amide inhibitors of glycogen phosphorylase
UA84146C2 (ru) * 2003-05-21 2008-09-25 Прозидион Лимитед Амиды пирролопиридин-2-карбоновой кислоты как ингибиторы гликогенфосфорилазы, способ их получения, фармацевтическая композиция и их применение как терапевтических агентов для лечения заболеваний
US7576121B2 (en) 2003-11-12 2009-08-18 Phenomix Corporation Pyrrolidine compounds and methods for selective inhibition of dipeptidyl peptidase-IV
US7317109B2 (en) 2003-11-12 2008-01-08 Phenomix Corporation Pyrrolidine compounds and methods for selective inhibition of dipeptidyl peptidase-IV
US7767828B2 (en) 2003-11-12 2010-08-03 Phenomix Corporation Methyl and ethyl substituted pyrrolidine compounds and methods for selective inhibition of dipeptidyl peptidase-IV
WO2005047297A1 (en) 2003-11-12 2005-05-26 Phenomix Corporation Heterocyclic boronic acid compounds
US7884112B2 (en) 2004-03-08 2011-02-08 Stuart Edward Bradley Pyrrolopyridine-2-carboxylic acid hydrazides
JP2007527903A (ja) * 2004-03-08 2007-10-04 プロシディオン・リミテッド インドール−２−カルボン酸ヒドラジド化合物
JP2008505975A (ja) 2004-07-12 2008-02-28 フェノミックス コーポレーション 制約されたシアノ化合物
WO2006055435A1 (en) * 2004-11-15 2006-05-26 Bristol-Myers Squibb Company 2-aminonaphthalene derivatives and related glycogen phosphorylase inhibitors
WO2006055462A1 (en) 2004-11-15 2006-05-26 Bristol-Myers Squibb Company 2-amino-4-functionalized tetralin derivatives and related glycogen phosphorylase inhibitors
WO2006055463A2 (en) 2004-11-15 2006-05-26 Bristol-Myers Squibb Company 2-amino-3-functionalized tetralin derivatives and related glycogen phosphorylase inhibitors
US7214704B2 (en) 2004-11-15 2007-05-08 Bristol-Myers Squibb Company 2-Amino-1-functionalized tetralin derivatives and related glycogen phosphorylase inhibitors
WO2006059163A1 (en) * 2004-12-02 2006-06-08 Prosidion Limited Treatment of diabetes with glycogen phosphorylase inhibitors
US7825139B2 (en) 2005-05-25 2010-11-02 Forest Laboratories Holdings Limited (BM) Compounds and methods for selective inhibition of dipeptidyl peptidase-IV
EP1931350B2 (en) 2005-09-14 2021-08-04 Takeda Pharmaceutical Company Limited Administration of dipeptidyl peptidase inhibitors
US7741317B2 (en) 2005-10-21 2010-06-22 Bristol-Myers Squibb Company LXR modulators
US7888376B2 (en) 2005-11-23 2011-02-15 Bristol-Myers Squibb Company Heterocyclic CETP inhibitors
AU2007211077B2 (en) * 2006-01-27 2012-09-20 Fibrogen, Inc. Cyanoisoquinoline compounds that stabilize hypoxia inducible factor (HIF)
PE20080251A1 (es) 2006-05-04 2008-04-25 Boehringer Ingelheim Int Usos de inhibidores de dpp iv
US7838542B2 (en) 2006-06-29 2010-11-23 Kinex Pharmaceuticals, Llc Bicyclic compositions and methods for modulating a kinase cascade
DE102006042147A1 (de) * 2006-09-06 2008-03-27 Dynamit Nobel Gmbh Explosivstoff- Und Systemtechnik Hydrochloride von 3-Amino-2-hydroxycarbonsäureamiden
EA200900392A1 (ru) 2006-09-07 2010-06-30 Никомед Гмбх Комбинированное лечение сахарного диабета
NZ575603A (en) * 2006-09-13 2011-03-31 Sanofi Aventis ISOSERINE DERIVATIVES FOR USE AS COAGULATION FACTOR IXa INHIBITORS
US8404896B2 (en) 2006-12-01 2013-03-26 Bristol-Myers Squibb Company N-((3-benzyl)-2,2-(bis-phenyl)-propan-1-amine derivatives as CETP inhibitors for the treatment of atherosclerosis and cardiovascular diseases
JP2010520913A (ja) 2007-03-12 2010-06-17 サズセ アーペーエス ルイボスの抗糖尿病性抽出物
UY31907A (es) 2008-06-19 2010-01-29 Takeda Pharmaceutical Compuesto heterociclico y su uso
NZ594398A (en) 2009-04-03 2014-03-28 Plexxikon Inc Propane-1-sulfonic acid (3-[5-(4-chloro-phenyl)-1h-pyrrol [2, 3-b] pyridine-3-carbonyl]-2,4-difluoro-phenyl} -amide compositions and uses thereof
WO2011041293A1 (en) 2009-09-30 2011-04-07 Takeda Pharmaceutical Company Limited Pyrazolo [1, 5-a] pyrimidine derivatives as apoptosis signal-regulating kinase 1 inhibitors
SI2531501T1 (sl) 2010-02-03 2014-04-30 Takeda Pharmaceutical Company Limited Inhibitorji kinaze-1, ki regulirajo signal apoptoze
EP2571860A1 (en) 2010-05-21 2013-03-27 Pfizer Inc 2-phenyl benzoylamides
JP2014513923A (ja) 2011-03-04 2014-06-19 ファイザー・インク Ｅｄｎ３様ペプチドおよびその使用
ES2642883T3 (es) 2011-05-31 2017-11-20 Theravance Biopharma R&D Ip, Llc Inhibidores de neprilisina
CA2835216A1 (en) 2011-05-31 2012-12-06 Theravance, Inc. Neprilysin inhibitors
JP5959075B2 (ja) * 2011-05-31 2016-08-02 セラヴァンス バイオファーマ アール＆ディー アイピー， エルエルシー ネプリライシン阻害剤
US20150050371A1 (en) 2012-03-09 2015-02-19 Biotropics Malaysia Berhad Extract Formulations of Rhodamnia Cinerea And Uses Thereof
KR101695582B1 (ko) 2013-04-17 2017-01-13 화이자 인코포레이티드 심혈관 질환을 치료하기 위한 n-피페리딘-3-일벤즈아미드 유도체
CN103497181B (zh) 2013-09-30 2016-03-30 承德医学院 作为糖原磷酸化酶抑制剂的苯并氮杂卓酮类化合物、其制备方法及医药用途
AU2014347668A1 (en) 2013-11-05 2016-05-19 Ben-Gurion University Of The Negev Research And Development Authority Compounds for the treatment of diabetes and disease complications arising from same
KR20160130778A (ko) * 2014-02-28 2016-11-14 텐샤 세러퓨틱스 인코포레이티드 고인슐린혈증과 관련된 질환의 치료
WO2016055901A1 (en) 2014-10-08 2016-04-14 Pfizer Inc. Substituted amide compounds
MX2021008533A (es) 2019-01-18 2021-08-19 Astrazeneca Ab Inhibidores de la pcsk9 y metodos de uso de los mismos.
CN115583908A (zh) * 2021-07-05 2023-01-10 西北农林科技大学 一种吲哚甲酰胺类化合物及其制备方法和用途

Family Cites Families (28)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
US4764610A (en) 1981-07-16 1988-08-16 E. I. Du Pont De Nemours And Company Herbicidal indole sulfonamides
US4836846A (en) 1981-07-16 1989-06-06 E. I. Du Pont De Nemours And Company Herbicidal indole sulfonamides
NZ202232A (en) 1981-11-06 1985-08-16 Smithkline Beckman Corp N-carboxyalkylproline-containing tripeptides and pharmaceutical compositions
US4933325A (en) 1985-08-14 1990-06-12 G. D. Searle & Co. Pyridyl and pyrimidinyl substituted tyrosyl dipeptide amides
US4902708A (en) 1985-12-31 1990-02-20 Biomeasure, Inc. CCK antagonists
US5089638A (en) 1986-06-16 1992-02-18 Merck & Co., Inc. Amino acid analogs as CCK-antagonists
HU204285B (en) 1986-10-31 1991-12-30 Pfizer Process for producing renin-inhibiting polypeptides of small molecule mass and pharmaceutical compositions containing them
US5034376A (en) 1986-10-31 1991-07-23 Pfizer Inc. Nor-statine and nor-cyclostatine polypeptides
EP0288965A2 (de) 1987-04-29 1988-11-02 Hoechst Aktiengesellschaft Peptide mit Phospholipase A2- hemmender Wirkung
US5128346A (en) 1987-09-21 1992-07-07 Abbott Laboratories Derivatives of D-glutamic acid and D-aspartic acid
US5250517A (en) 1987-10-06 1993-10-05 Hoffmann-La Roche Inc. Renin inhibiting compounds
US5346907A (en) 1988-04-05 1994-09-13 Abbott Laboratories Amino acid analog CCK antagonists
WO1989010355A1 (en) 1988-04-05 1989-11-02 Abbott Laboratories Derivatives of tryptophan as cck antagonists
US4904846A (en) 1988-04-29 1990-02-27 Augustin Oscadal Oil filled body heater
US5010089A (en) 1988-08-12 1991-04-23 Biomeasure, Inc. CCK antagonists and their use in treating gastrointestinal disorders
FR2643371B1 (fr) 1989-02-17 1993-11-05 Roussel Uclaf Nouveaux derives de l'acide 2-amino pentanedioique, leur procede de preparation et leur application comme medicaments
US4997950A (en) 1989-04-20 1991-03-05 Richard Finbar Murphy Novel C-terminal gastrin antagonists
IE902238A1 (en) 1989-06-30 1991-01-16 Abbott Lab Tetrapeptide type-b cck receptor ligands
IE902295A1 (en) 1989-07-07 1991-01-16 Abbott Lab Amino acid analog cck antagonists
DK0431520T3 (da) 1989-12-04 1995-04-10 Searle & Co Heterocycliske acylaminodiol-beta-aminosyrederivater
AU639081B2 (en) 1990-02-09 1993-07-15 Rhone-Poulenc Rorer S.A. N-phenyl n-acetamido glycinamides, preparation method and drugs containing them
EP0518961A1 (fr) 1990-03-07 1992-12-23 Aventis Pharma S.A. Derives de glycinamide, leur preparation et les medicaments les contenant
FR2674522B1 (fr) 1991-03-26 1993-07-16 Lipha Nouveaux derives de l'indole, procedes de preparation et medicaments les contenant.
FR2678938B1 (fr) 1991-07-10 1993-10-08 Rhone Poulenc Rorer Sa Derives de pyrrolidine, leur preparation et les medicaments les contenant.
GB9206757D0 (en) 1992-03-27 1992-05-13 Ferring Bv Novel peptide receptor ligands
WO1994006755A1 (en) 1992-09-18 1994-03-31 Japan Tobacco Inc. Alcohol derivative having renin-inhibiting activity and use thereof
WO1994007815A2 (en) 1992-09-25 1994-04-14 Abbott Laboratories Small peptide anaphylatoxin receptor ligands
PT832066E (pt) * 1995-06-06 2001-12-28 Pfizer N-substituido-(indole-2-carbonil)-amidas e derivados como inibidores de glicogenio-fosforilase

Also Published As

Publication number Publication date
CZ289233B6 (cs) 2001-12-12
EP0832066B1 (en) 2001-09-12
SK72096A3 (en) 1997-11-05
GR3037075T3 (en) 2002-01-31
HUP9601285A3 (en) 2001-04-28
TNSN96075A1 (fr) 2005-03-15
IS4345A (is) 1996-12-07
CA2223625C (en) 2003-06-03
LV11614A (lv) 1996-12-20
DE69522718T2 (de) 2002-02-07
DZ2036A1 (fr) 2002-10-22
US6297269B1 (en) 2001-10-02
HUP9601285A2 (hu) 1998-09-28
SG45481A1 (en) 1998-01-16
WO1996039385A1 (en) 1996-12-12
EP0832066A1 (en) 1998-04-01
AP624A (en) 1997-12-19
AP9600817A0 (en) 1996-07-31
HRP960266B1 (en) 2002-08-31
BG100635A (en) 1997-09-30
NO307335B1 (no) 2000-03-20
DE69522718D1 (en) 2001-10-18
CA2223625A1 (en) 1996-12-12
CN1374082A (zh) 2002-10-16
CZ162796A3 (en) 1996-12-11
CO4700453A1 (es) 1998-12-29
OA10459A (en) 2002-03-27
TR199600478A1 (tr) 1997-03-21
AP9600816A0 (en) 1996-07-31
ES2161291T3 (es) 2001-12-01
BG62566B1 (bg) 2000-02-29
JP3068200B2 (ja) 2000-07-24
MA23874A1 (fr) 1996-12-31
IS1846B (is) 2003-02-07
NO962322L (no) 1996-12-09
AU5475396A (en) 1996-12-19
IL118236A0 (en) 1996-09-12
BR9602626A (pt) 1998-09-01
HU9601285D0 (en) 1996-07-29
YU34796A (sh) 1999-07-28
LV11614B (en) 1997-04-20
FI974437A (fi) 1997-12-05
HRP960266A2 (en) 1997-08-31
PL314603A1 (en) 1996-12-09
DK0832066T3 (da) 2001-11-19
NO962322D0 (no) 1996-06-05
AU700887B2 (en) 1999-01-14
MX9709874A (es) 1998-03-31
ATE205477T1 (de) 2001-09-15
PT832066E (pt) 2001-12-28
FI974437A0 (fi) 1997-12-05
JPH11500445A (ja) 1999-01-12
RU2159613C2 (ru) 2000-11-27
ZA964646B (en) 1997-12-05
TW450961B (en) 2001-08-21
NZ286736A (en) 2001-07-27

Similar Documents

Publication Publication Date Title
EP0832066B1 (en) Substituted n-(indole-2-carbonyl-) amides and derivatives as glycogen phosphorylase inhibitors
US6107329A (en) Substituted n-(indole-2-carbonyl)-glycinamides and derivatives as glycogen phosphorylase inhibitors
US5952322A (en) Method of reducing tissue damage associated with non-cardiac ischemia using glycogen phosphorylase inhibitors
SK7222000A3 (en) Combination of an aldose reductase inhibitor and a glycogen phosphorylase inhibitor
US6277877B1 (en) Substituted n-(indole-2-carbonyl)glycinamides and derivates as glycogen phosphorylase inhibitors
EP1134213B1 (en) Process for the preparation of substituted N-(indole-2-carbonyl)- glycinamides
US6846820B2 (en) Substituted N-(indole-2-carbonyl) -amides and derivatives as glycogen phosphorylase inhibitors
MXPA00005025A (en) Combination of an aldose reductase inhibitor and a glycogen phosphorylase inhibitor

Legal Events

Date Code Title Description
KO00 Lapse of patent

Effective date: 20050216