SI9520038A - Refrigerant compressor arrangement - Google Patents

Description

Predmet izuma je razporeditev hladilnega kompresorja, ki ima kompresor, ki je razporejen v ohišju in ima sesalni priključek, ohišje pa ima sesalni spojnik, ki je s pomočjo sesalnega kanala spojen s sesalnim priključkom.

Pri poznani tovrstni razporeditvi (US 4 969 804) ima sesalni kanal na obeh koncih okroglo obročno tesnilo in je fiksno vstavljen v sesalni spojnik oz. sesalni priključek. V sesalnem priključku kompresorja obstaja rahla aksialna toleranca. Vseeno pa za kompresor ne obstaja pomembna možnost, da bi se premikal glede na sesalni kanal. Vibracije kompresorja se bodo zato prenašale na ohišje. Kot rezultat se pojavi neželen hrup, zlasti ob začetku in koncu delovanja kompresorja.

DE 36 33 487 Al razkriva kompresorski sistem, pri katerem je v sesalni spojnik vstavljen cevast tesnilni element. Na drugem koncu ima tesnilni element stožčasto razširjen del, ki se pri sestavljanju postavi ob ohišje kompresorja v takšno pozicijo, da rob razširjenega dela obkroža sesalni priključek. Razširjeni del ima reže. To daje razširjenemu delu v nekaterih pogledih gibljivost, to se pravi, da se vibracije in oscilacije kompresorja do določene mere lahko absorbirajo. Toda reže privedejo do precejšnjega stalnega kapljanja, tako da hladivo pride v ohišje, to je v kapsulo, obkrožajočo kompresor, in se tam segreje. Čeprav je kompresor tudi sposoben sprejeti in komprimirati segreto hladivo, pa se pri tem njegova učinkovitost zmanjša.

Naloga izuma je, da da razporeditev kompresorja, v kateri je kompresor sposoben oscilirati v ohišju relativno prosto, ne da bi to znatno zmanjšalo njegovo učinkovitost.

Pri razporeditvi hladilnega kompresorja tiste vrste, omenjene na začetku, je naloga rešena s tem, da ima konec sesalnega kanala, ki je v ohišju, obliko teleskopske cevi, ki se da potisniti v sesalni spojnik.

To omogoča kompresorju relativno velike gibe. Teleskopska razporeditev teleskopske cevi v sesalnem spojniku omogoča gibe z relativno veliko amplitudo, ne da bi se v sesalnem kanalu tvorile odprtine. Nasprotno, gibe omogoča teleskopska cev, ki drsi sem in tja v sesalnem spojniku. Razen tega tok hladiva potem ni pretežno v stiku z notranjo steno tistega konca sesalnega spojnika, ki je v ohišju. Tega segreje ohišje kompresorja, zlasti prvih 2-3 cm. če se temu stiku, in zato prehajanju toplote v hladivo, lahko sedaj izognemo, ostane hladivo hladnejše, učinkovitost kompresorja pa se poveča.

Sesalni kanal je na koncu teleskopske cevi prednostno prekinjen in ima tam sesalno prirobnico, ob kateri leži prirobnica teleskopske cevi, spojena s teleskopsko cevjo. Pri tej konstrukciji lahko del sesalnega kanala, ki mora biti sposoben izvesti teleskopski gib v sesalnem spojniku, ustrezno konstruiramo, tako da ni potrebno, da bi bil celoten sesalni kanal ustrezne konstrukcije. Konstrukcija je zato lahko enostavna in poceni. Zadovoljiv spoj med teleskopsko cevjo in sesalnim kanalom zagotavljata obe prirobnici.

Sesalna prirobnica in prirobnica teleskopske cevi sta prednostno medsebojno odmakljivi za vnaprej določeno razdaljo, preden sesalni kanal preide v notranjost ohišja. Za spoj med teleskopsko cevjo in sesalnim kanalom zato niti ni potrebno, da je tog. Nasprotno, dovoljeni so lahko odmiki, čeprav teleskopsko vodenje sesalnega kanala v sesalni spojnik omogoča kompresorju, da oscilira ne samo v eni smeri, ampak v določeni meri tudi v drugi smeri, daje medsebojna odmakljivost obeh prirobnic sedaj kompresorju definitivno možnost osciliranja dejansko v vseh smereh, ne da bi se to na poti preko sesalnega kanala s togim spojem preneslo na ohišje. Istočasno med temi oscilacijami sesalni kanal vedno ostane ustrezno zatesnjen, tako da med delovanjem kompresorja nič hladiva, ali dejansko nič hladiva, ne more uiti v notranjost ohišja. Učinkovitost kompresorja lahko tako vzdržujemo na relativno visoki ravni.

Priprava, ki povzroča poševno delujočo silo, ki deluje na teleskopsko cev v smeri ven iz sesalnega spojnika, je prednostno zagotovljena. Pri tej izvedbi niti ni potrebno, da bi bili obe prirobnici še spojeni ena z drugo. Nasprotno, priprava, ki povzroča poševno delujočo silo, zagotavlja, da je prirobnica teleskopske cevi pritisnjena ob sesalno prirobnico s povzročeno silo. Ta poševno delujoča sila zadostuje za tvorbo ustrezno zatesnjenega spoja med teleskopsko cevjo in sesalnim kanalom. Relativno majhne reže se res lahko pojavijo, toda ker so tlaki v sesalnem kanalu in znotraj ohišja dejansko enaki, nobena upoštevanja vredna količina hladiva ne more prodreti skozi te male razpoke v notranjost ohišja. Poleg tega se reže med obratovanjem pojavljajo zelo kratkotrajno. Sicer pa je spoj, dobljen s prirobnicama, ki pritiskata ena ob drugo, dovolj tesen, da onemogoča uhajanje hladiva.

Priprava, ki povzroča poševno delujočo silo, ima prednostno obliko vzmeti. Vzmet je konstrukcijski del, ki, po svoji namestitvi, dejansko stalno povzroča poševno delujočo silo. Uvajanje energije ali sile od zunaj je zato nepotrebno.

Vzmet je prednostno razporejena med prirobnico teleskopske cevi in ohišje. Tako je na razpolago dovolj velika pritisna površina za pritisk vzmeti na teleskopsko cev. Vzmet ne vpliva neugodno na pot pretoka hladiva.

Vzmet ima prednostno obliko spiralne vzmeti v stožčasti obliki, v stisnjenem stanju pa pravzaprav tvori spiralo. To daje teleskopski cevi, kljub vzmeti, relativno veliko stopnjo gibljivosti. Teleskopsko cev lahko vstavimo v sesalni spojnik tako globoko, da med prirobnico teleskopske cevi in ohišjem ostane le debelina vzmetne žice. To se pravi, da se posamezni zavoji ali spirale vzmeti v tej obliki vzmeti uležejo eden tik zraven drugega. če bi bila uporabljena običajna spiralna vzmet, bi imela vzmet večjo minimalno višino.

Sesalna prirobnica tvori s sesalnim kanalom prednostno ostri kot. Sesalna prirobnica zato ne poteka pravokotno na sesalni kanal. Pri večini gibov kompresorja se bodo zato pojavile ne samo sile, ki potiskajo teleskopsko cev v sesalni spojnik in iz njega, ampak tudi sile, ki privedejo do medsebojnega odmika obeh prirobnic. Vsako nasilno delovanje na teleskopsko cev, ki bi lahko privedlo do zamašitve, zato čim bolj zmanjšamo.

Teleskopsko cev prednostno vodimo v držalo cevi, pritrjeno v sesalnem spojniku. To zagotovi, da lahko teleskopsko cev vodimo z relativno dobrim tesnenjem glede na sesalni spojnik ne glede na njegovo aksialno gibljivost. Samo notranja površina držala cevi se mora ujemati z zunanjo površino teleskopske cevi. Sesalnega spojnika ni potrebno ustrezno natančno obdelati. To zmanjšuje proizvodne stroške in povečuje zanesljivost razporeditve med obratovanjem.

Na zunanji strani ima držalo cevi prednostno izbočine, s pomočjo katerih pritiska ob notranjo steno sesalnega spojnika. Ta izvedba ima dve prednosti. Prvič, prenos toplote med sesalnim spojnikom in držalom cevi je omejen na izbočine. Kadar ima toplotni most majhen presek, se lahko prenese samo majhna količina toplote na držalo cevi in nato preko teleskopske cevi na hladivo, tako da kompresor lahko deluje z večjo učinkovitostjo. Drugič, sesalni spojnik je lahko konstruiran tako, da s pomočjo izbočin ustrezno zadržuje držalo cevi. Drugih zahtev glede oblike sesalnega spojnika ni. Zlasti ni potrebno, da bi bil npr. čim bolj okrogel.

Prednostno naj bi imela teleskopska cev na svoji zunanji strani tudi drsnike, ki jo vodijo v držalu cevi. Pri tej izvedbi lahko celo toleriramo določeno deformacijo držala cevi, ko ga vstavimo v sesalni spojnik. Kadar teleskopsko cev vodimo s pomočjo omenjenih drsnikov v držalo cevi, je v osnovi potrebno samo to, da se držalo cevi prilagodi dimenzijam, potrebnim v območju teh drsnikov. Drugje je lahko deformirano. To po drugi strani olajšuje sestavljanje, ker lahko delamo hitreje in ni treba posvečati toliko pozornosti točni montažni obliki držala cevi. Segrevanje teleskopske cevi je dodatno omejeno.

Držalo cevi ima prednostno prirobnico držala, ki leži od znotraj tik ohišja. Držalo cevi tako vstavimo iz notranjosti ohišja v sesalni spojnik, potem pa leži s svojo prirobnico držala ob ohišju. Sesalni spojnik je na ta način zatesnjen glede na notranjost ohišja. Prirobnica držala se v tem primeru stika z notranjo stranjo ohišja, če je uporabljena vzmet, je lahko koristno vzmet razporediti med prirobnico držala in prirobnico teleskopske cevi. Prirobnico držala nato sila vzmeti dodatno pritisne ob notranjo stran ohišja. Prenos vibracij in s tem hrupa je še dodatno nekoliko zmanjšan.

V območju njenega vodilnega konca, ki se nahaja v sesalnem spojniku, ima teleskopska cev, kar je ugodno, blokirno telo, ki pritiska ob držalo cevi ob gibanju teleskopske cevi v notranjost ohišja in to gibanje omejuje. Gibanje teleskopske cevi je tako omejeno na enem koncu z blokirnim telesom, na drugem koncu pa s prirobnico teleskopske cevi. Tudi če kompresor izvaja relativno velike gibe, kot se npr. lahko pojavijo med transportom razporeditve kompresorja, bo teleskopska cev ostala v legi, ne da bi po nesreči zdrsnila iz sesalnega spojnika.

Teleskopska cev ima prednostno reže v območju svojega vodilnega konca. Vodilni konec ima zato določeno gibljivost, tako da se lahko blokirno telo vda navznoter, ko teleskopsko cev uvajamo v držalo cevi. Takoj ko je blokirno telo prešlo preko držala cevi, lahko skoči navzven. Nato se zaskoči za držalom cevi.

Držalo cevi ima tudi prednostno na svojem vodilnem koncu, proč od prirobnice držala, aksialno potekajočo vdolbino, v kateri je razporejeno blokirno telo. Blokirno telo je tako na nek način vodeno v smeri osi. To nekoliko poenostavlja sestavljanje. Teleskopsko cev, držalo cevi in vzmet lahko sestavimo zunaj ohišja in jih nato vstavimo v enoto.

Sesalni spojnik ima tudi prednostno povečan premer in/ali večjo debelino stene v območju, ki sprejme teleskopsko cev. Upogibna trdnost sesalnega spojnika se tako v tem območju poveča, če je sesalni spojnik upognjen, se bo upogib nahajal izven tega območja, tako da ne vpliva na gibljivost teleskopske cevi v sesalnem spojniku.

Izum je v nadaljevanju opisan glede na prednostne izvedbe, skupaj s skicami, kot sledi:

sl. 1 je shematski prikaz razporeditve hladilnega kompresorja;

sl. 2 prikazuje prvo izvedbo razporeditve sesalnega priključka za hladilni kompresor;

sl. 3 prikazuje drugo izvedbo s sesalnim spojnikom in sesalnim kanalom v prvi poziciji;

sl. 4 prikazuje, delno v vertikalnem prerezu, izvedbo s sl. 3 s sesalnim spojnikom in sesalnim kanalom v drugi poziciji;

sl. 5 prikazuje teleskopsko cev, delno v vertikalnem prerezu, in sl. 6 prikazuje držalo cevi, delno v vertikalnem prerezu.

Sl. 1 je shematski prikaz razporeditve hladilnega kompresorja 1, ki ima kompresor 2, ki je gibljivo obešen v ohišje 3. Kompresor 2 je povezan na način, ki ni prikazan, z motorjem, ki ga poganja. Kompresor 2 ima sesalni priključek 4, ki je preko sesalnega kanala 5 povezan s sesalnim spojnikom 6. Podobno ima kompresor tlačni priključek 7, ki je preko tlačnega voda 8 povezan s tlačnim spojnikom 9.

Sl. 2 natančneje prikazuje priključek sesalnega kanala 5 na sesalni spojnik 6. Sesalni kanal ima sesalno prirobnico 10, ki je razporejena pod ostrim kotom α glede na sesalni kanal 5. Teleskopska cev 11 pritiska ob sesalno prirobnico 10 s pomočjo prirobnice teleskopske cevi 12, ki nadaljuje sesalni kanal. Teleskopska cev 11 je uvedena v sesalni spojnik 6 in jo je vanj mogoče potisniti. Med prirobnico teleskopske cevi 12 in ohišje 3 je razporejena spiralna tlačna vzmet 13, ki je stožčasto zavita. Ko je vzmet popolnoma stisnjena, posamezni zavoji vzmeti zato ležijo v eni ravnini aksialno eden ob drugem.

Spiralna tlačna vzmet 13 pritiska teleskopsko cev 11 s prirobnico teleskopske cevi 12 ob sesalno prirobnico 10. Sesalna prirobnica 10 pa je spet obremenjena preko sesalnega kanala 5 iz kompresorja. Ti dve nasprotno delujoči sili zadostujeta, da držita obe prirobnici 10, 12 v poziciji eno ob drugi. Določena medsebojna odmakljivost obeh prirobnic pa je vendarle dovoljena. Ta odmakljivost je možna pod pogojem, da odmik ne odpre sesalnega kanala 5. Zato, kadar se kompresor giblje v ohišju 3, je teleskopska cev 11 po eni strani v manjši ali večji meri potisnjena v sesalni spojnik 6, po drugi strani pa se tudi sesalna prirobnica 10 odmakne vstran glede na prirobnico teleskopske cevi 12. Dovolimo lahko celo rahlo nagibanje sesalnega kanala 5. To nagibanje lahko delno prilagodimo z montažo teleskopske cevi 11 v sesalni spojnik 6. če bi nagibanje postalo večje, pa se sesalna prirobnica 10 lahko dvigne s prirobnice teleskopske cevi 12 in se pojavi majhna razpoka. Ta razpoka se pojavi samo kratkotrajno, zato nima nobenega pomena.

Na način, ki ni prikazan, za sesalni kanal 5 ni nujno, da je neposredno povezan s kompresorjem 2. Nasprotno, v sesalni kanal 5 je lahko dodatno razporejen absorber sesalnega šuma. Alternativno je lahko absorber sesalnega šuma razporejen pred sesalni spojnik 6, če je to potrebno.

Sliki 3 in 4 prikazujeta drugačno izvedbo priključka sesalnega kanala na sesalni spojnik, pri kateri so identični deli opremljeni z enakimi referenčnimi številkami. Ustrezni deli imajo referenčne številke povečane za 100.

Teleskopska cev 111 sedaj ni več neposredno vstavljena v sesalni spojnik 106. Nasprotno, v prvi vrsti je bilo v sesalni spojnik 106 uvedeno držalo cevi 14, prikazano v povečanem merilu na sl. 6. Držalo cevi 14 ima na svoji zunanji strani steblo 15 z izbočinami 16, s katerimi je pritrjeno znotraj sesalnega spojnika 106. Na tistem koncu, kjer držalo cevi 14 moli iz sesalnega spojnika 106, ima prirobnico držala 17, s katero leži v notranjosti ohišja 3. Prirobnica držala 17 zagotavlja, da držalo cevi 14 med sestavljanjem ali obratovanjem ni potisnjeno v sesalni spojnik 106. Držalo cevi 14 ima na vodilnem koncu, proč od prirobnice držala 17, vdolbino 1β, ki ima v najenostavnejšem primeru obliko reže, ki se začenja na vodilnem koncu. S pomočjo te reže dobi držalo cevi 14 na tem koncu določeno fleksibilnost. Prav tako je seveda možno zagotoviti več rež, porazdeljenih po obodu.

Zadrževanje držala cevi 14 v sesalnem spojniku 106 s pomočjo izbočin 16 pomeni, da pri obdelavi sesalnega spojnika 106 ni potrebna pretirana skrbnost. Poleg tega imajo te izbočine 16 to prednost, da je prenos toplote od sesalnega spojnika 106 na držalo cevi 14 nekoliko zmanjšan.

Teleskopska cev 111 ima prav tako steblo 19, ki ima na zunanji strani drsnike 20. Zaradi uporabe drsnikov 20 lahko teleskopska cev 111 zdrsne v držalo cevi 14. Na koncu stebla 19, proč od prirobnice teleskopske cevi 12, na vodilnem koncu, ima steblo 19 prav tako reže, to je, ima reže 21, ki napravijo vodilni konec prav tako fleksibilen. Na vodilnem koncu imajo drsniki 20 radialno navzven usmerjene izbočine 22, ki so proti vodilnemu koncu lahko posnete. Ce teleskopsko cev 111 sedaj uvedemo v držalo cevi 14, je lahko vodilni konec stebla 19 nekoliko stisnjen na račun rež 21, tako da grebo izbočine 22 skozi držalo cevi 14. Takoj ko so prišle skozi držalo cevi 14, skočijo ven. Zato tvorijo blokado, ki pritiska na držalo cevi 14 ob gibanju teleskopske cevi 111 iz sesalnega spojnika 106 in omejujejo njeno gibanje. Celo relativno veliki gibi sesalnega kanala, kot npr. tisti, do katerih lahko pride, ne med obratovanjem, ampak med transportom razporeditve hladilnega kompresorja 1, teleskopska cev 111 tako ostane zanesljivo spravljena v sesalnem spojniku 106. Izbočine 22 lahko vodimo v vdolbine 18. Na ta način vodimo teleskopsko cev 111 preko relativno velikega območja njene aksialne dolžine, ne glede na njeno pozicijo, vendar obstaja blokada, ki omejuje gibanje. Med obratovanjem predstavlja kombinacija držala cevi 14 in teleskopske cevi 111 določeno izolacijsko dolžino, tako da teče hladivo zadnje centimetre, preden vstopi v ohišje, po teleskopski cevi 111; tako hladivo nima več stika s steno sesalnega spojnika 106. Stik teleskopske cevi 111 s sesalnim spojnikom 106, ali bolje držalom cevi 14, je tudi omejen, tako da je prenos toplote na hladivo zelo majhen.

Sl. 3 prikazuje zvezo sesalnega kanala 5 in sesalnega spojnika 106 v poziciji, v kateri je sesalna prirobnica 10 relativno oddaljena od stene ohišja 3. Sl. 4 prikazuje drugo ekstremno pozicijo, v kateri je sesalna prirobnica 10 dejansko ujeta s steno ohišja 3. Tu lahko vidimo, da so se posamezni zavoji ali spirale vzmeti 13 ulegli eden poleg drugega.

Možnosti sesalne cevi 5 za gibanje glede na sesalni spojnik 106 so prikazane s tremi puščicami 23, 24, 25; 23 reproducira teleskopsko gibanje teleskopske cevi

111, 24 reproducira možno gibanje med sesalno prirobnico 10 in prirobnico teleskopske cevi 12, zadnja puščica pa naj bi predstavljala nagibanje, do katerega bo med obratovanjem zelo redko prišlo, toda pogosteje med transportom razporeditve hladilnega kompresorja. Prikazana izvedba omogoča, da se sesalna cev med nagibanjem dvigne v smeri puščice 25, ne da bi se prikazani deli poškodovali.

V mnogih primerih se prirobnici niti ne bosta dvignili ena od druge, ker lahko držalo cevi 14 montiramo v sesalni spojnik 106 tako ohlapno, da se do določene mere lahko prilagodi nagibanju.

Kadar uporabljamo izvedbo z držalom cevi 14, je spiralno tlačno vzmet 13 najbolje razporediti med prirobnico držala 17 in prirobnico teleskopske cevi 12. Spiralna tlačna vzmet 13 nato služi istočasno za pritiskanje držala cevi 14 v sesalni spojnik 106.

Izdelava je relativno enostavna. Držalo cevi 14, vzmet 13 in teleskopsko cev 111 lahko npr. sestavimo in potem vstavimo v sesalni spojnik 106. Pred montažo kompresorja damo razporeditev v pozicijo, prikazano na sl. 4. Po montaži vzmet 13 sprostimo pritiska, prirobnica teleskopske cevi 12 pa pritisne ob sesalno prirobnico 10.

Sesalno prirobnico 10 in prirobnico teleskopske cevi 12 seveda lahko zadržimo eno ob drugi še na drug način.

Sesalni spojnik 106 ima povečan premer in/ali večjo debelino stene v območju, kjer sprejme teleskopsko cev

111. To da večjo upogibno trdnost, tako da se sesalni spojnik 106 upogne, kot je npr. prikazano s prekinjenimi črtami; do deformacijo ne pride v območju, v katerem je teleskopska cev 111 odmakljiva. Ta enostaven ukrep ne poslabša manipulacije kljub uporabi teleskopske cevi 111.

Velika gibljivost kompresorja 2, ki jo omogoča prikazana zveza, pomeni, da za samo obešenje kompresorja 2 v ohišju 3 lahko uporabimo relativno malo vzmeti. Prenos hrupa na ohišje 3 je tako še zmanjšan.

Za Danfoss Compressors GmbH:

Claims (16)

1. Razporeditev hladilnega kompresorja, ki ima kompresor, ki je razporejen v ohišju in ima sesalni priključek, ohišje pa ima sesalni spojnik, ki je s pomočjo sesalnega kanala spojen s sesalnim priključkom, označena s tem, da ima konec sesalnega kanala (5), ki je v ohišju, obliko teleskopske cevi (11, 111), ki se jo da potisniti v sesalni spojnik (6, 106).

2. Razporeditev po zahtevku 1, označena s tem, da je sesalni kanal (5) na koncu teleskopske cevi (11, 111) prekinjen in ima tam sesalno prirobnico (10), ob kateri leži prirobnica teleskopske cevi (12), spojena s teleskopsko cevjo (11, 111).

3. Razporeditev po zahtevku 2, označena s tem, da sta sesalna prirobnica (10) in prirobnica teleskopske cevi (12) medsebojno odmakljivi za vnaprej določeno razdaljo, preden sesalni kanal (5) preide v notranjost ohišja (3).

4. Razporeditev po zahtevku 2 ali 3, označena s tem, da je zagotovljena priprava, ki povzroča poševno delujočo silo (7), ki deluje na teleskopsko cev (11, 111) v smeri ven iz sesalnega spojnika (6,

106).

5. Razporeditev po zahtevku 4, označena s tem, da ima priprava, ki povzroča poševno delujočo silo, obliko vzmeti (13).

6. Razporeditev po zahtevku 5, označena s tem, da je vzmet (13) razporejena med prirobnico teleskopske cevi (12) in ohišje (3).

7. Razporeditev po zahtevku 5 ali 6, označena s tem, da ima vzmet (13) obliko spiralne vzmeti v stožčasti obliki in v stisnjenem stanju tvori pravzaprav spiralo.

8. Razporeditev po enem od zahtevko 2 do 7, označena s tem, da tvori sesalna prirobnica (10) s sesalnim kanalom (5) ostri kot (a).

9. Razporeditev po enem od zahtevkov 1 do 8, označena s tem, da teleskopsko cev (111) vodimo v držalo cevi (14), pritrjeno v sesalni spojnik (106).

10. Razporeditev po zahtevku 9, označena s tem, da ima držalo cevi (14) na zunanji strani izbočine (16), s katerimi pritiska ob notranjo steno sesalnega spojnika (106).

11. Razporeditev po zahtevku 9 ali 10, označena s tem, da ima teleskopska cev (111) na svoji zunanji strani drsnike (20), s katerimi jo vodimo v držalo cevi (14).

12. Razporeditev po enem od zahtevkov 9 do 11, označena s tem, da ima držalo cevi (14) prirobnico držala (17), ki leži tik ob ohišju (3) na notranji strani.

13. Razporeditev po enem od zahtevkov 9 do 12, označena s tem, da ima teleskopska cev (111) v območju svojega vodilnega konca, ki se nahaja v sesalnem

14.

14.

15 .

16.

15 .

16.

spojniku (106), blokirno telo (22), ki pritisne ob držalo cevi (14) ob gibanju teleskopske cevi (111) v notranjost ohišja (3) in to gibanje omejuje.

Razporeditev po zahtevku 13, označena s tem, da ima teleskopska cev (111) v območju svojega vodilnega konca reže.

Razporeditev po zahtevku 13 ali 14, označena s tem, da ima držalo cevi (14) na svojem vodilnem koncu, proč od prirobnice držala (17), aksialno potekajočo vdolbino (18), v kateri je razporejeno blokirno telo (22).

Razporeditev po enem od zahtevkov 1 do 15, označena s tem, da ima sesalni spojnik (106) v območju, ki sprejema teleskopsko cev (11), povečan premer in/ali večjo debelino stene.

Za Danfoss Compressors GmbH