SI9500227A - Useful pot with holder between vessel and lower element - Google Patents

Description

SYNKRONA AG

Rabna posoda z držalom med vsebniškim delom in vznožnim elementom

Izum se nanaša na rabno posodo z med vznožnim elementom in vsebniškim delom razporejenim držalom, ki obsega na vsebniškem delu razporejen, vsaj deloma stanjšan zatič in na vznožnem elementu sprejemnik zanj.

Pogosto je zaželeno, da se rabne posode, kot npr. kupe, steklene, porcelanaste ali kristalne pivske posode ali tudi vaze, trajno ali tudi sprostljivo poveže z odpornim vznožnim delom.

Kombinacija iz kovinskega vznožnega dela in fine steklene, kristalne ali porcelanaste posode omogoča nemoteno uživanje kvalitetne hrane, zlasti pijač, ob robustnem ravnanju s posodo s stabilnim vznožnim delom.

Čiščenje rabne posode pri sprostljivi zvezi med vznožnim delom in vsebniškim delom lahko sledi ločeno medsebojno neodvisno in z vsakokratno potrebno vestnostjo. Pri tem se zaradi tega v veliki meri zmanjša nevarnost poškodb s čiščenjem, kot npr. pri dolgopecljatih kozarcih ali občutljivih porcelanastih kupah.

Če po dolgotrajni uporabi pride do poškodovanja, obstaja v principu pri sprostljivih povezavah med vznožnim elementom in vsebniškim delom možnost ločenega naknadnega nakupa zgolj poškodovanega dela.

Zato se da s posodami iz umetne snovi ali plastike na drugih področjih, kot npr. na področju športa ali taborjenja, izdelati prostorsko varčne kombinacije, kot npr. z drug v drugega vstavljivim vznožnim elementom in vsebniškim delom.

Iz že opisanih in nadaljnjih pobliže nepredstavljenih razlogov je že bilo več poizkusov, da se pri rabni posodi udejani smotrno držalo med vsebniškim delom in vznožnim elementom.

V US-PS 1 943 866 je opisan vsebniški del z na njem razporejenim vijakom in vznožni element z ustreznim navojem. Večkratno vrtilno gibanje, potrebno za povezavo obeh delov, je lahko nadležno, pri čemer ni izključeno, da se navoj postavi postrani, kar ima za posledico poškodbe.

V US-PS 782 710 kot tudi GB-PS 424 509 sta predstavljeni rabni posodi s stožčastima zatičema na vsebniškem delu in kot kronsko zapiralo zasnovanima, stransko upogibnoelastičnima prijemaloma na vznožnem elementu. Sestavitev obeh delov se tu izvede s silo, ki upogibnoelastično prijemalo sili v stran in po prekoračitvi njegovega največjega odklona lahko zajame konični zatič. Ta izvedbena oblika je pomanjkljiva, ker potrebna, na vsebniški del delujoča držalna sila zahteva pri vnosu zatiča minimalno silo. Taisti upogibnoelastični prijemali morata najprej varno držati vsebniški del, tej zahtevi nasprotno pa omogočiti še lahko vstavitev. Prav pri občutljivih materialih, kot npr. porcelanu ali kristalnemu steklu, lahko tako pride do nezanesljivega držanja ali poškodbe rabne posode.

V FR-PS 539 384 je opisana rabna posoda z bajonetno zasnovo zatiča vsebniškega dela in sprejemnika vznožnega elementa. Pri tej izvedbeni obliki je pomanjkljivo, daje za povezavo obeh delov potrebna natančna pravokotna vstavitev zatiča v sprejemnik. Zato med vznožnim elementom in vsebniškim delom ni predvideno kotno togo sklapljanje, tako da lahko vrtenje vsebniškega dela relativno glede na vznožni element vodi k neželenemu zrahljanju držala.

V EP-A1 400 358 so kot držalo opisane s strani na konus vsebniškega dela nalegajoče vpenjalne čeljusti vznožnega elementa, ki se jih da potegniti v osni smeri, zatem pa konus radialno in aksialno napeto držijo na vznožnem elementu. Tovrstna vpenjalna glava lahko ustvarja izjemno velike sile, pri čemer lahko močno vlečenje vpenjalnih čeljusti neželeno vodi k odtrganju zatiča od vsebniškega dela.

Zatorej je naloga izuma pri rabni posodi takšne vrste, kot je opisana v uvodnem delu 1. patentnega zahtevka, poenostaviti rokovanje, preprečiti neželene poškodbe od uporabnika in vendarle zagotoviti varno držanje med vsebniškim delom in vznožnim elementom.

Ο

Το nalogo se po izumu reši z značilnostmi, podanimi v 1. patentnem zahtevku.

Izraz premakljivo vodeno poševno glede na vzdolžno os na izumiteljski način označuje vodeno gibanje s kotom premika, ki ne poteka vzporedno z vzdolžno osjo sprejemnika. Pri tem sledi premik držalnega organa ali držalnih organov prednostno v ravni smeri oz. linearno. To pa ni obvezno. Izum obsega vsako, v glavnem poševno potekajoče vodeno premikalno gibanje, vendar ne iz stanja tehnike znanih oblikovnoelastičnih upogibnih gibanj. S tem so vključena tudi po ukrivljenih poteh potekajoča premikalna gibanja, dokler so te poti podane z vodenim ali prisilnim gibanjem.

Z vodenim premikalnim gibanjem se da med držalnim organom po eni strani in ožečim se območjem zatiča po drugi doseči držanje z zaskočnim in/ali samozapornim učinkom. Sile za vnos zatiča se da obdržati majhne, tu v principu zadostujejo že majhne sile, ki morebiti le malenkostno presegajo težnostno silo držalnih organov, za vnos in posledično varno držanje zatiča. Vendarle lahko zaradi vodenega gibanja držalnih organov pride do zanesljivih in visokih držalnih sil, ki ležijo nad porušno mejo zatiča. Dejanske izvedbene oblike po izumu kažejo zato presenetljivo pozitivne uporabniške lastnosti; vnos zatiča v držalo sledi zlahka, zanesljivo in z enostavno staknitvijo obeh delov na zelo enostaven način. Glede na konstrukcijsko zasnovo lahko zaskočitev v aretirani končni legi sledi z jasno slišnim zvokom klik, ki uporabnika informira o uspešni sestavitvi.

Pravokotna vstavitev v osnovi ni potrebna; ustrezna stožčasta zasnova zatiča in/ali sprejemnika za zatič podpira vnos in vodenje obeh delov relativno drugega proti drugemu.

Če so držalni organi s silo obremenjeno razporejeni v poševno glede na vzdolžno os sprejemnika potekajočih vodilnih kanalih in pridejo držalni organi tako v položaj, ki neposredno sledi vzdolžni osi sprejemnika, sledi samodejna tolerančna izravnava, s čimer se izravnajo izdelovalno tehnične tolerance tako zatiča kot tudi sprejemnika. Celo pri le deloma v odprtino sprejemnika vtaknjenenem zatiču vodi prekucno gibanje k samodejnemu, koračnemu nadaljnjemu vpeljevanju zatiča do njegovega prislona. Zlahka je omogočeno pri zatiču premera 10 mm pri parjenju steklenega zatiča in kovinskega držalnega organa tolerančno polje vsaj +0,3 mm.

v

Ce znaša diferenčni kot med naklonskim kotom ožečega se območja zatiča in naklonskim kotom premikalnega gibanja držalnih organov v vodilnih kanalih manj kot 30°, pride tako ob vzdrževanju samodejne tolerančne izravnave manj do odzadnjega zaskočnega učinka in bolj do samozapornega prižemnega učinka med držalnimi organi in vodilnimi kanali po eni strani ter držalnimi organi in ožečim se območjem zatiča po drugi.

Zelo dober samozaporni učinek se pojavi pri parjenju steklo-kovina za diferenčni kot okoli 5°. Izdelovalno tehnično ugodna in zelo trajna rešitev vnosa sil na držalne organe sestoji v tem, da valjasto simetrični držalni organi štrlijo iz vodilnih kanalov vstran in so v osni smeri prisilno od spodaj držani s pritisnim obročem. S tlačno vzmetjo, razporejeno med pritisnim obročem in radialno štrlino sprejemnika, se da ustvariti zelo kompaktno zgradbo. Zato tlačna vzmet sama pri skrajno pogostem, ponavljajočem, popolnem stiskanju ni izpostavljena nikakršnemu popuščanju delovanja sile.

Z na sprejemniku razporejenim drsnikom, ki na strani, ležeči nasproti pritisnemu obroču, nalega na vstran štrleče dele držalnih organov in pri premiku v osni smeri nasproti delovanju sile pritisnega obroča povzroči poševen umik držalnih organov v vodilne kanale, se ustvari na enostaven način sprostljivo držalo. Pritisk nazaj drsnika povzroči pri tem sprostitev zatiča v sprejemniku. Zato se da drsnik tako zasnovati, da se notranjost sprejemnika zaščiti pred onesnaženjem in poškodbami. Z ustrezno zasnovo zunanje oblike drsnik ase da doseči tako oblikovno lepo kot tudi ergonomsko integracijo v celotno sliko rabne posode.

Varovalo proti zavrtitvi drsnika lahko prednostno sestoji iz na notranji strani drsnika v osni smeri vnesenega vzdolžnega utora in v radialni smeri na sprejemniku držanega čepa, pri čemer je čep obdan z vzdolžnim utorom. S tem se neželeno zavrtitev rabne posode lahko prepreči z držanjem le-te s pomočjo drsnika.

Če vsaj en del zatiča in sprejemnika obsega neokrogel prečni prerez, se s tem prav tako izključi zavrtitev vsebniškega dela relativno glede na vznožni element. Pri nadaljnji prednostni izvedbi je notranja oblika drsnika lahko zasnovana kot posnet mnogorobi profil, sprejemnik pa obsega ustrezne, v mnogorobi profil štrleče štrline ali pa ima prav tako obliko zunanjega mnogorobega profila.

Z več, med vznožnim delom in vsebniškim delom za držanje vmesnih kosov razporejenimi držali se da izdelati različne oblike rabnih posod, omogoči pa se tudi s prostorom varčno shranjevanje in/ali transport le-teh.

Garnitura rabnih posod lahko obsega enega ali več vseh niških delov, enega ali več vznožnih elementov in enega ali več vmesnih kosov, ki se jih da z uporabo držala medsebojno prosto kombinirati. S tem se že z manj vsebniškimi deli in vznožnimi elementi cenovno ugodno da sestaviti množico različnih rabnih posod. Iz različnih razlogov se sme ustrezno računati že na asortiment iz manj delov.

Z ločeno od vsebniškega dela izdelanim zatičem se da npr. z lepljenjem z zatičem poljubne vsebniške dele integrirati v poprej omenjen asortmient.

Izum je v nadaljevanju opisan s pomočjo posebnih izvedbenih oblik detajlneje in s sklicevanjem na priložene skice, kjer kaže sl. 1 rabno posodo prve izvedbene oblike po izumu, v pogledu s strani in delnem prečnem prerezu, sl. 2 držalo na sl. 1 predstavljene izvedbene oblike, v povečanem merilu v vzdolžni smeri in v prečnem prerezu, sl. 3 držalo, prikazano na sl. 2, v prečnem prerezu vzdolž črte A-B v vodoravni smeri, sl. 4 sprejemnik in zatič s sl. 2 v povečani in shematični predstavitvi, sl. 5 in 6 zatiča rabne posode po izumu v pogledih s strani in shematskem prikazu, sl. 7 zatič s sl. 5 v prečnem prerezu vzdolž črte C-D, sl. 8 držalo nadaljnje izvedbene oblike po izumu v prečnem prerezu po črti E-F s sl. 12, sl. 9 držalo nadaljnje izvedbene oblike po izumu v prečnem prerezu po črti G-H s sl. 12, sl. 10 pogled na zatič, opremljen z zunanjim šesterorobim profilom, sl. 11 zatič, opremljen z zunanjim šesterorobom, v pogledu s strani, sl. 12 prečni prerez v vzdolžni smeri skozi nadaljnjo izvedbeno obliko po izumu približno v ravnini njene središčnice, vendar brez na zatiču pritrjenega vsebniškega dela.

Na slikah so enaki ali funkcijsko enaki sestavni deli različnih izvedbenih oblik po izumu vsakokrat opremljeni z enakimi referenčnimi oznakami.

V nadaljevanju se sklicujemo na sl. 1, na kateri je deloma v prečnem prerezu predstavljena prva izvedbena oblika. V splošnem z 1 označena rabna posoda obsega vsebniški del 2, vznožni element 3 in držalo 4, ki je razporejeno med vsebniškim delom 2 in vznožnim elementom 3 za povezavo le-teh.

Po izumu je rabna posoda lahko posoda za pitje, okrasna posoda, vaza, svečnik ali podoben uporaben predmet z vsebniškim delom. Nadalje leži v okviru izuma, če se namesto rabne posode drži kakšen drug uporaben predmet, kot npr. kip, plastika ali tudi sakralni predmet, zlasti križ. Vznožni element 3 je stojna noga ali spodnji del vaze, stojala svečnika, okrasne posode ali posode za nakit z ali brez prijemalnega dela ali pripada prijemalni del vsebniškemu delu 2.

Držalo 4 obsega zatič 5, ki je nameščen na vsebniškem delu 2 in ki se od vsebniškega dela 2 proč vsaj deloma oža. Sprejemnik 6 lahko z majhno zračnostjo s strani obdaja zatič 5 in obsega držalne organe 7, ki so v sprejemniku 6 poševno premično vodeni glede na njegovo vzdolžno os.

Po vnosu zatiča 5 v sprejemnik 6 grabijo ti držalni organi 7 od zadaj vsaj del ožečega se območja 8 zatiča 5. Pri tem so držalni organi 7 s stransko zračnostjo razporejeni v vodilnih kanalih 9, ki se raztezajo poševno glede na vzdolžno os sprejemnika 6. Izraz k vzdolžni osi potekajoč vodilni kanal po izumu ne označuje le premočrtno potekajočih vodilnih kanalov, temveč tudi ukrivljeno potekajoče kanale, katerih glavna razsežnost pa ne poteka vzporedno z vzdolžno osjo sprejemnika 6.

Držalni organi 7 so po vnosu zatiča 5 v sprejemnik 6 prednostno z delovanjem sile premaknjeni v vodilnem kanalu 9 k vzdolžni osi sprejemnika 6, tako da se slednji v neposredno sledečem položaju prisloni na zatič 5. Ta prislon se pri vnesenem zatiču 5 praviloma nahaja na ožečem se območju 8. Pri uporabi držala 4 v obratnem položaju glede na predstavitve na slikah ni potrebno nikakršno nadaljnje pomožno sredstvo, da bi se držalne organe prineslo v želeni položaj. Pri tem zadostuje že težnostna sila. Pri uporabi držala 4 na način, predstavljen na slikah, so predvidena sredstva za obremenitev držalnih elementov 7 s silo.

Osnosimetrično držalni organi 7, ki so pri predloženih izvedbenih primerih čepi ali valji, s strani štrlijo preko vodilnih kanalov 9, kot je to razvidno npr. s sl. 3. Pritisni obroč 10 je osno premično tako držan na sprejemniku 6, da se z njim vsaj del vstran štrlečih držal n ih organov 7 zgrabi silosklepno. Pod pritisnim obročem 10 je razporejena valjasta tlačna vzmet 11, ki se na strani, obrnjeni proč od pritisnega obroča 10, opira na radialno razširitev 12 sprejemnika 6. S tlačno vzmetjo 11 se na držalne organe 7 s pomočjo pritisnega obroča 10 vnese navzgor usmerjeno silo, ki s pomočjo poševno potekajočih vodilnih kanalov 9 vodi k poprej opisanemu naleganju držalnih elementov 7 na ožeče se območje 8 zatiča 5.

v

Ce zatič 5 obsega na sl. 5 in 6 predstavljena, ožeča se območja 8, ki so vsakokrat prirejena izvedbenim oblikam s tremi ali dvema držalnima organoma 7, lahko zatič 5 z vrtenjem vsebniškega dela 2 relativno glede na vznožni element 3 pri primerni izbiri kota vodilnih kanalov 9 povzroči umik držalnih elementov, s čimer se doseže sprostitev vsebniškega dela 2 od vznožnega dela 3. Pri tej izvedbeni obliki uporabljeni kot vodilnega kanala 9 preprečuje prekuc držalnih elementov 7 pri zavrtitvi zatiča 5 relativno glede na sprejemnik 6.

Pri alternativni izvedbeni obliki je ožeče se območje 8 ali ožeča se območja 8 po različnih izvedbenih oblika opremljena s kotom 20°, predstavljenim na skicah, pri čemer pride tedaj pri zavrtitvi vsebniškega dela 2 relativno glede na vznožni element 3 do samozapornega učinka, s čimer na sl. 5 in 6 predstavljena, ožeča se območja 8 služijo kot varovalo proti zavrtitvi vsebniškega dela 2 relativno glede na vznožni element 3.

Pri tej izvedbeni obliki je za uresničitev sprostljivega držala 4 predviden drsnik 13, ki lahko povzroči umik vstran držalnih elementov 7. Drsnik 13 nalega na stran, ležečo nasproti pritisnemu obroču 10, na stransko iz vodilnih kanalov 9 štrleča območja držalnih organov 7 in v osni smeri zajema tako pritisni obroč 10 kot tudi tlačno vzmet 11 ter stransko razširitev 12. Pri osnemu premiku pritisnega obroča 10 nasproti delovanju sile tlačne vzmeti 11 se držalne organe 7 v vodilnih kanalih 9 s strani odmakne navzven, tako da se s tem najprej prekine silosklepno naleganje na ožeče se območje 8 oz. ožeča se območja 8 in posledično sprosti svetlo širino odprtine 20 sprejemnika 6, zatič 5 pa se lahko z vsebniškim delom 2 vzame iz sprejemnika 6.

Da bi se omogočilo umik vstran držalnih organov 7, obsega drsnik 13 v svojem gornjem območju ustrezno radialno razširitev 27.

Kot varovalo proti zavrtitvi je na notranjo stran drsnika 13 vnešen vzdolžni utor 14, potekajoč v osni smeri. Na sprejemniku 6 je držan čep 15, katerega prednji del štrli v vzdolžni utor 14.

Pri nadaljnji izvedbi po izumu tvori drsnik 13 prednostno posnet, na sl. 8 predstavljen notranji mnogorobi profil 28, katerega z majhno stransko zračnostjo obdaja zunanji šesterorobi profil 29 sprejemnika 6.

Osno gibanje drsnika 13 se na vsebniški posodi 2 omeji s prstanom 16, ki je držan v poglobitvi, razporejeni s strani na sprejemniku 6.

Pri nadaljnji izvedbi po izumu drsnik 13 ne ščiti le notranjosti sprejemnika 6 pred onesnaženjem, temveč je zato zasnovan kot okrasni element, katerega zunanja zasnova se organsko vklaplja v držalni del 17 vznožnega elementa 3.

Pri izvedbeni obliki, predstavljeni na sl. 1, je držalni del 17 vznožnega elementa 3 zasnovan dvodelno in obsega na svojem prvem delu navoj no vrtino 18, na svojem drugem delu pa vijak 13 ali navojni sornik 19 za mehansko povezavo. Alternativno se to zvezo zagotovi z nadaljnjim držalom 4.

Na vsaki rabni posodi se lahko uporabi več držal 4, da držijo med vznožnim elementom 3 in vsebniškim delov 2 razporejene, poljubne, nadalje nepredstavljene vmesne kose.

Garnitura rabnih posod, ki glede na obliko ali zunanjo formo in barvo prednostno obsegajo enake oblikovne značilnosti, lahko obsega različne vsebniške dele 2 v obliki posod za pitje vina, piva, drugih alkoholnih ali nealkoholnih pijač, ter vsakokrat temu pripadajoče vmesne dele in vznožne elemente 3 različnih velikosti in dolžin.

Če vsebniški del 2 pri kot svečnik zasnovani rabni posodi 1 služi za sprejem sveč, lahko večramni vmesni kosi omogočijo fleksibilno zasnovo različnih vrst držal za sveče.

Da bi se pri tovrstnih rabnih posodah in valjasto simetričnih izvedbenih oblikah ožečega se območja 8 zatiča doseglo varovanje proti zavrtitvi, lahko vsaj del zatiča 5 in sprejemnika 6 obsega neokrogel prečni prerez. Pri tem sta neokrogla lahko bodisi celoten zatič 5 in celotna odprtina 20 sprejemnika 6 ali vsakokrat drug drugemu prirejeni območji. Prednostne neokrogle oblike obsegajo ovalne, eliptične, večkotne ali zaokrožene večkotne oblike. Zlasti prednostne izvedbene oblike obsegajo na sl. 9 do 12 predstavljene trikotne kot tudi šestkotne ali dvanajstkotne izvedbe zatiča 5 kot tudi vsakokratno pripadajoča odprtino 20 sprejemnika 6. Ker tu praviloma nastanejo vsaj tri silosklepne vezne točke znotraj držala 4 med zatičem 5 in sprejemnikom 6, se vselej prepreči prekucnitev med vsebniškim delom 2 in vznožnim delom 3.

Šestrobi profil 30 zatiča 5 prehaja v zgornjem območju prednostno v krožni profil 32. Glede na zasnovo odprtine 20 lahko zatič obsega okroglo ali šestkotno prehodno območje 31, ki je vsakokrat prednostno oblikosklepno pritrjeno k zgornjemu robu odprtine 20.

Pri alternativni izvedbeni obliki po izumu obsega okroglo zasnovan zatič 5 navzdol štrleč neokrogel del 21, ki štrli v ustrezno neokroglo odprtino 22 sprejemnika 6. Odprtina 22 je razporejena bodisi neposredno na dnu odprtine 20 ali se nahaja v prstanu 23, vstavljenem in pritrjenem v odprtini 20. Zatič 5 obsega nad ožečim se območjem steblast odsek, ki se k vsebniškemu delu 2 razširja radialno oz. pri valjasto simetričnih izvedbenih oblikah kot prisekan stožec. Radialno razširjajoče se območje 24 se pri vnosu zatiča 5 vodi z lijakastim iztekom 25 sprejemnika 6, pri čemer pride v obročastem območju 26 do naleganja med zatičem 5 in sprejemnikom 6.

Samocentrirnemu učinku sodelovanja radialno razširjajočega se območja 24 z lijakastim iztekom 25 se pomaga s primernim naklonskim kotom ožečega se območja 8 in naklonskim kotom vodilnih kanalo 9.

Samozaporni učinek držala 4 se doseže, če je na sl. 4 z a označeni diferenčni kot med naklonom β vodilnih kanalov in naklonom γ ožečega se območja vsakokrat relativno glede na vzdolžno os sprejemnika 6manjši kot 30°. Prednostni diferenčni kot a z večjim samozapornim učinkom znaša 5°. Pri tem kot β naklona vodilnega kanala 9 relativno glede na vzdolžno os sprejemnika prednostno znaša 20°, naklon ožečega se območja 8 relativno glede na vzdolžno os sprejemnika pa 15° To, za parjenje materiala jeklenih držalnih elementov 7 s steklenim zatičem 5 izvrstno primerno razporeditev kotov, se da pri drugih materialih za optimiranje samozapornosti spremeniti.

Primerni materiali za vsebniški del 2 so steklo, porcelan, keramika ali umetna snov, ki so brez težav uporabljivi s kovinskimi dr žalnimi organi 7. Zato so primerni tudi vznožni elementi 3 iz stekla, porcelana, keramike ali umetne snovi. Pri primerni izbiri poprej opisanih naklonskih kotov a, β, γ so ti materiali praviloma prav tako primerni za držalo 4, zlasti držalne organe 7.

Da bi se za vsebniški del lahko uporabilo poljubne materiale in/ali dobilo izdelovalno tehnično ugodne poteke, je lahko zatič 5 izdelan neodvisno od vsebniškega dela 2 in naknadno povezan z njim, npr. z lepljenjem.

Material zatiča 5 se v tem primeru lahko izbere neodvisno od vsebniškega dela 2. Kot detajl je zatič 5 poleg tega predmet, s katerim se ravna samostojno, kupec pa ga lahko namesti tudi na vsebniške dele 2 drugega proizvajalca ali na domala poljubne posode po lastni izbiri.

SYNKRONA AG

Claims (1)

1. Patentni zahtevki

   Rabna posoda z med vznožnim elementom in vsebniškim delom razporejenim držalom, ki obsega na vsebniškem delu razporejen, vsaj deloma stanjšan zatič in na vznožnem elementu sprejemnik zanj, značilna po tem, da sprejemnik (6) obsega glede na svojo vzdolžno os poševno premakljivo vodene držalne organe (7), ki po namestitvi zatiča (5) v sprejemnik (6) zajemajo vsaj del ožečega se območja (8) zatiča (5).

   Rabna posoda po zahtevku 1, značilna po tem, da so držalni organi (7) razporejeni v poševno k vzdolžni osi sprejemnika (6) potekajočih vodilnih kanalih (9) in ob delovanju sile prislonjeni v naslednji najbližji položaj vzdolžne osi sprejemnika (6).

   Rabna posoda po zahtevku 1 ali 2, značilna po tem, da je diferenčni kot (a) med naklonskim kotom (/3) ožečega se območja (8) in naklonskim kotom (7) premikalnega gibanja držalnih organov (7) v vodilnih kanalih (9) manjši kot 30°.

   Rabna posoda po zahtevku 3, značilna po tem, da diferenčni kot (a) med naklonskim kotom (β) ožečega se območja (8) in naklonskim kotom (7) premikalnega gibanja držalnih organov (7) v vodilnih kanalih (9) znaša 5°.

   Rabna posoda po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da so držalni organi (7) valjasto simetrični in iz vodilnih kanalov (9) štrlijo vstran, pri čemer pritisni obroč (10) v osni smeri sprejemnika (6) premakljivo in s silo obremenjeno nalega na štrleče dele držalnih organov (7).

   Rabna posoda po zahtevku 5, značilna po tem, da sprejemnik (6) obsega drsnik (13), ki na strani, ležeči nasproti pritisnega obroča (10), nalega na vstran štrleče dele držalnih organov (7) in pri premiku v osni smeri povzroči nasproti delovanju sile pritisnega obroča (10) poševni umik držalnih organov (7) v vodilnih kanalih (9).

   Rabna posoda po zahtevku 6, značilna po tem, da drsnik (13) obsega varovalo proti zavrtitvi, ki sestoji iz na notranjo stran drsnika (13) v osni smeri vnesenega vzdolžnega utora (14) in v radialni smeri na sprejemniku (6) držanega čepa (15), pri čemer se čep (15) obda z vzdolžnim utorom (14).

   8. Rabna posoda po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da vsaj del zatiča (5) in sprejemnika (6) obsega neokrogel prečni prerez pravokotno na njun vzdolžni potek.

   9. Rabna posoda po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da je vsakokrat neokrogel del zatiča in sprejemnika ovalen, eliptičen, večkoten ali zaokroženo večkoten.

   10. Rabna posoda po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, daje spodnji del zatiča (5) ali navzdol štrleči del zatiča (5) neokrogel, in da je v dnu odprtine (20) sprejemnika (6) razporejena odprtina (22) ustrezno neokrogla ter oblikosklepno objema spodnji del (21) zatiča (5) ali navzdol štrleč del (219 zatiča (5).

   11. Rabna posoda po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da se zatič (5) oža v območjih (8), katerih število ustreza številu držalnih organov (7) sprejemnika (6).

   12. Rabna posoda po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da vsebniški del (2), držalo (4) in/ali vznožni element (3) sestoje iz stekla, porcelana, kristalnega stekla, keramike, umetne snovi in/ali kovine.

   13. Rabna posoda po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da je med vznožnim elementom (3) in vsebniškim delom (2) za držanje vmesnih kosov razporejeno več držal (4).

   14. Garnitura rabnih posod po enem od predhodnih zahtevkov obsegajoča enega ali več vsebniških delov (2), enega ali več vznožnih elementov (3) in enega ali več vmesnih kosov, ki so medsebojno povezljivi z uporabo držal (4).