SI9500041A - Anchor bolt - Google Patents

Description

Hafele Gmbh & Co.

Razporni zatič

Izum se nanaša na okovje za povezavo gradbenih elementov, zlasti pohištvenih plošč, obsegajoče napenjalni del, ki se opira na enega od gradbenih elementov, kot tudi pritezni element, ki je togo nameščen v izrezu drugega gradbenega elementa, pri čemer pritezni element obsega pritezni sornik, kije s pomočjo napenjalnega dela potegljiv v osni smeri in se v svojem območju, prirejenem drugemu gradbenemu elementu, razteza prečno glede na napenjalno smer, kot tudi prižemni kos, ki v območju razširitve vsaj deloma zajema obseg priteznega somika, in ki se ga da s pomočjo priteznega sornika razpreti prečno glede na napenjalno smer.

Da bi se s pomočjo tovrstnega okovja lahko izdelalo togo in trajno zvezo med zadevnimi gradbenimi elementi, mora biti zagotovljeno zanesljivo sidranje priteznega sornika. Razen tega mora biti sidranje priteznega sornika aktivno neposredno z vnosom natezne obremenitve priteznega sornika v napenjalni smeri. Pod to predpostavko je zagotovljeno, da gradbeni elementi, ki jih je potrebno medsebojno povezati, v montažni legi tesno nalegajo drug na drugega in temu ustrezno ne ostane med gradbenimi elementi nikakršna špranja.

Kot je znano se v ta namen uporablja pritezne sornike, ki so po svojem steblu opremljeni s samoreznim navojem. Pri montaži se znane pritezne sornike z njihovimi navojnimi deli privije v izrez zadevnega gradbenega elementa. V notranje ostenje vrtine se pri tem vreže navoj, s čimer je pritezni sornik na takšen način nameščen v osni smeri.

Pri znanem, vseskozi funkcionalno primernem okovju ne sme premer vrtine, v katero prijemlje pritezni sornik, izstopati iz okvira sorazmerno ozkega tolerančnega področja. Ce namreč premer izvrtane vrtine v preveliki meri prekorači predvideni premer, je navoju po privitju na razpolago sorazmerno slaba opora, zaradi cesarje zveza med priteznim sornikom in zadevnim gradbenim elementom zgolj pogojno sposobna prevzeti obremenitev. Temu ustrezno veliko skrb se mora posvetiti izdelavi montažne vrtine v gradbenem elementu. Da bi se omogočilo optimalno sodelovanje priteznega sornika s pripadajočim napenjalnim delom, mora biti pritezni sornik v privitem položaju natančno naravnan. To pa pogojuje, da se pritezni sornik pred privitjem z njegovim navojnim delom natančno prilagojeno nastavi na rob vrtine. Razen tega se mora pri izdelavi priteznega sornika v njegovem, vrtini prirejenem območju vrezati navoj.

V primeru nadaljnjega znanega okovja se uporablja napenjalni sornik, ki je premakljivo razporejen v skoznjo izvrtino razpornega vložka in se konično širi k enemu od koncev. Za montažo se razporni sornik z njegovim koničnim koncem skupaj z razpornim vložkom vtakne v

v ustrezno vrtino pohištvenega dela. Z natezno obremenitvijo napenjalnega sornika v napenjalni smeri se napenjalni sornik premakne relativno glede na razporni vložek in pri tem razpre slednjega prečno glede na smer napenjanja. Fiksiranje razpornega vložka v pripadajoči vrtini pogojuje torej relativni premik napenjalnega sornika v napenjalni smeri. Dokler se ne vzpostavi želenega prižemnega učinka med razpornim vložkom in notranjo steno vrtine, jemlje napenjalni sornik razporni vložek s seboj v napenjalni smeri. Pri tem razporni vložek deloma izstopi iz vrtine. Zaradi tako nastalega nadvižka razpornega vložka čez montažno ploskev zadevnega pohištvenega dela se pohištvenih delov, ki jih je potrebno medsebojno povezati, v montažnem položaju ne da namestiti neposredno drug na drugega. Med pohištvenimi deli ostane namreč špranja, katere širina ustreza višini nadvižka razpornega vložka.

Naloga izuma je torej ustvariti okovje, ki se odlikuje z enostavno izdelavo in montažo, in ki sočasno dovoljuje togo in trajno medsebojno povezavo gradbenih elementov, pri čemer le-ti nalegajo neposredno drug na drugega.

Ta naloga je po izumu rešena s tem, da pri okovju uvodoma omenjene vrste prižemni kos obsega na svojem od priteznega sornika proč obrnjenem zunanjem obodu vsaj eno, prednostno dve, podporno roko, ki štrli preko zunanjega obrisa prižemnega kosa prečno glede na napenjalno smer in je elastično zavihtljiva proti napenjalni smeri. Če izvrtani premer vrtine, na stene katere naj se namesti pritezni sornik, presega podani optimalni premer, prižemni kos pa je zasnovan upogljivo glede na napenjalno smer, se da iz priteznega sornika in prižemnega kosa sestoječ pritezni element kljub odstopanju premera vtisniti v vrtino. V ta namen potrebno tlačno silo se da vnesti z roko ali po potrebi s pomočjo npr. kladiva. V vtisnjenem položaju je pritezni element v območju prižemnega kosa prednapeto držan v vrtini. Z delovanjem napenjalnega dela, pri katerem gre npr. za znani napenjalni valj z izsredno vodilno krivuljo za glavo sornika, predvideno na priteznem sorniku, se priteni sornik fluidno obremenjuje in potegne v napenjalni smeri. Zaradi prednapetja prižemnega kosa v vrtini pri pritegovanju priteznega sornika ne pride do relativnega gibanja med prižemnim kosom in notranjo steno vrtine. Prižemni kos obdrži zaradi tega svojo vtaknjeno lego v vrtini in zaradi delovanja na pritezni sornik delujoče natezne sile ne izstopi iz vrtine. S tem, da se pritezni sornik v območju prižemnega kosa širi prečno glede na napenjalno smer in zaradi preoblikovalnosti prižemnega kosa v tej smeri, se slednji pri natezni obremenitvi priteznega sornika v napenjalni smeri na svojem zunanjem obodu pritisne proti stranskemu ostenju vrtine. Posledično nastopi med priteznim elementom v območju prižemnega kosa in pripadajočim gradbenim elementom zveza, sposobna prevzeti obremenitev, in s tem učinkovito sidranje priteznega sornika. Z nadaljnjim delovanjem napenjalnega dela, opirajočega se na drug gradbeni element, in iz tega rezultirajoče natezne obremenitve priteznega sornika se da oba gradbena elementa togo in trajno postaviti drug na drugega. Ustrezno trajno zvezo se da z okovjem po izumu izdelati tudi tedaj, če v

premer sprejemne vrtine za prižemni kos prekorači podano zahtevano mero. Ce se v tem primeru deluje na napenjalni del in je pritezni sornik posledično obremenjen na nateg, se pritezni element vključno s prižemnim kosom najprej poizkuša premakniti v smeri natezne obremenitve priteznega sornika. Tovrstnemu gibanju pa nasprotujeta oporni roki, ki štrlita preko zunanjega obrisa prižemnega kosa prečno glede na napenjalno smer. Če se deluje na napenjalni del in pritezni sornik posledično obremeni na nateg v osni napenjalni smeri, se oporni roki na ostenju sprejemne vrtine prižemnega kosa upirata z izvajano natezno silo povzročenemu osnemu gibanju priteznega elementa. S tem se prižemni kos, ki je začasno fiksiran s podpornima rokama, tako dolgo držan v sprejemni vrtini, dokler pritezni sornik zaradi svoje razširitve, predvidene v napenjalni smeri, ni razširil v notranjosti vrtine ležeče območje prižemnega kosa in vzpostavil učinkovito prižemno zvezo med prižemnim kosom in ostenjem sprejemne vrtine. Oporni roki prevzemata torej fukcijo podpore, ki nasprotuje izstopu prižemnega kosa iz sprejemne vrtine. Zaradi svoje elastične zavihtljivosti proti napenjalni smeri nudita oporni roki zgolj minimalen odpor vtiskovanju pritisnega elementa v sprejemno vrtino za prižemni kos. Po vstavitvi v sprejemno vrtino se razpreta od prižemnega kosa in pod predobremenitvijo naslonita na ostenje sprejemne vrtine. Okovje se da enostavno izdelati v toliko, ker se da uporabiti pritezne sornike z gladkimi obodnimi stenami, zaradi česar ni potrebno po obodu sornika izdelati nikakršnih navojnih odsekov.

Pri prednostni izvedbi izuma je predvideno, daje na prižemnem kosu predvidena vsaj ena, v radialni ravnini delujoča podpora za oporno roko. Podpora je namenjena sprejemu tistih obremenitev, ki delujejo na oporno roko, ko se prižemni kos privije v pripadajočo montažno vrtino. Zavrtitev prižemnega kosa lahko olajša tako vstavitev le-tega v vrtino kot tudi odvzem le-tega iz vrtine. Podpora razbremeni zavihtitveno povezavo, s katero je oporna roka postavljena na zunanji obod prižemnega kosa.

S tem, da je(sta) oporna(i) roka(i) zavihtljiva(i) v izrez v zunanjem obrisu prižemnega kosa, se olajša tako montažo kot tudi demontažo priteznega elementa in izogne poškodbam prižemnega kosa v območju opornih rok. Oporni roki ležita namreč pri vrtenju priteznega elementa v sprejemni vrtini za prižemni kos znotraj njegovega zunanjega obrisa. Kot prvo se s tem izognemo oviranju zavrtitve prižemnega kosa s štrlečima opornima rokama; sočasno se prepreči, da bi oporni roki med vrtenjem prižemnega kosa naleteli na morebitne štrline na notranji steni sprejemne vrtine in bili pri nadaljnjem vrtenju prižemnega kosa od slednjega odstriženi.

Prednosten izvedbeni primer okovja po izumu, pri katerem je na zunanjem obodu prižemnega kosa predviden zunanji navoj, je značilen po tem, da je oporna roka v zavihteni legi čelno poravnana z zunanjim obrisom prižemnega kosa in na svoji ploskvi, poravnani z zunanjim obrisom, obsega vsaj en rebrast nastavek, ki v podaljšku navojnega koraka zunanjega navoja poteka po prižemnem kosu. Navojni korak, ki od zunanjega oboda prižemnega kosa štrli radialno navzven, olajša, kot prvo, privitje in odvitje prižemenega kosa v oz. iz pripadajoče vrtine. Iz tega izhajajoče izboljša zunanji navoj sidranje priteznega elementa v zadevnem gradbenem elementu, zlasti če je slednji izdelan iz stisnjenih iveri. Dodatno k tako ali tako rezultirajoči silosklepni prižemni zvezi z ostenjem vrtine prijemlje namreč navoj oblikosklepno v iverno zgradbo gradbenega elementa. Zaradi opisane izvedbe okovja po izumu se omenjene učinke lahko doseže tudi v območju oporne roke.

Za povezavo priteznega sornika in prižemnega kosa obsegata pritezni somik in/ali prižemni kos na smotrn način na svojih druga k drugi obrnjenih ploskvah v bistvu prečno glede na napenjalno smer vsaj eno sojemalo, ki prijemlje v ustrezen izrez na prirejeni protiploskvi. Na tak način se med gradbenima deloma priteznega elementa vzpostavi povezava, ki je sposobna sprejeti obremenitve, ki delujejo tako v osni smeri priteznega sornika kot tudi v nanjo pravokotni ravnini. Nastala oblikosklepna zveza med priteznim sornikom in prižemnim kosom preprečuje relativno gibanje teh dveh elementov tako pri osnem vtiskovanju priteznega elementa v sprejemno vrtino za prižemni kos kot tudi pri uvitju ali izvitju priteznega elementa, prednostno z uporabo kot navoj zasnovanega rebrastega nastavka na zunanjem obodu prižemnega kosa.

Povezava prižemnega kosa in priteznega sornika je prav tako namenjena, da prižemni kos prečno glede na napenjalno smer vsaj deloma prekriva pritezni sornik na njegovem koncu, obrnjenem proč od napenjalnega dela. Opisano prekritje prižemnega kosa na priteznem sorniku se lahko predvidi dodatno ali alternativno k poprej opisani sojemalni zvezi. Če se sojemalni zvezi popolnoma odpovemo v prid prekrivanju prižemnega kosa, se s tem znatno poenostavi izdelava priteznega sornika kot tudi prižemnega kosa, kajti poslej je zagotovljena učinkovita oblikosklepna zveza med gradbenima deloma, ne da bi v ta namen morala biti na njunih stičnih ploskvah prioblikovana sojemala in/ali izrezi. V smeri na napenjalni del je pritezni sornik zaradi svoje prečno glede na napenjalno smer predvidene razširitve togo nameščen na prižemnem kosu.

Poenostavitev montažnega preddela je podana, če je prižemni kos predeljen v bistvu v osni smeri, dela prižemnega kosa pa sta medsebojno zgibno povezana. V tem primeru se da pritezni sornik vsaviti v enega od lupinastih elementov prižemnega kosa in zatem skupaj s prižemnim kosom vložiti v ustrezno vrtino. Kot zgibna zveza delov prižemnega kosa pride v poštev, npr. v primeru prižemnih kosov iz umetne mase, film iz umetne mase. Iz tega sledeče se da pritezni sornik in prižemni kos po demontaži priteznih elementov zlahka medsebojno ločiti. S tem se odpira možnost večkratne uporabe enega in istega priteznega sornika ter zamenjave uporabljenih, deformiranih prižemnih kosov z novimi, funkcionalno sposobnimi.

Z ustreznimi prednostmi se odlikuje izvedbena oblika izuma, pri kateri je prižemni kos deljen v bistvu v osni smeri, dela prižemnega kosa pa se da sprostljivo medsebojno povezati. Ugodno s stališča obrabe, ker se da enostavno izdelati, in zlahka sprostljivo povezavo delov prižemnega kosa se dobi, če so le-ti medsebojno zaskočljivi.

V primeru nadaljnjega prednostnega izvedbenega primera okovja po izumu obsega prižemni kos vodilni nastavek, ki vsaj deloma objema pritezni sornik po njegovem zunanjem obodu in ki v vgraditveni legi štrli preko prižemnemu kosu prirejenega gradbenega elementa ter je prirejen gradbenemu elementu, ležečemu na strani napenjalnega dela. Pri delovanju napenjalnega dela se gradbene elemente, ki jih je potrebno medsebojno povezati, s pomočjo priteznega sornika potegne drug na drugega. Pri tem vstopi vodilni nastavek v tukaj določeno vrtino gradbenega elementa, ležečega na strani napenjalnega dela. V vgrajeni legi skrbi vodilni nastavek za velikoploskovno radialno podpiranje priteznega sornika tudi v gradbenem elementu, obsegajočem napenjalni del. S tem se zvezo obeh gradbenih elementov stabilizira tudi prečno glede na napenjalno smer.

Izum je v nadaljevanju pobliže obrazložen s pomočjo shematskih predstavitev izvedbenih primerov, pri čemer kaže sl. 1 delni prerez prve izvedbene oblike priteznega elementa z nabrizganim prižemnim kosom iz umetne mase, sl. 2 prižemni kos po sl. Iv prečnem prerezu, sl. 3 prižemni kos druge izvedbene oblike priteznega elementa v prečnem prerezu, sl. 4 pritezni sornik, zaskočljiv s prižemnim kosom po sl. 3, sl. 5 prižemni kos iz dveh medsebojno zgibno povezanih pollupin, in sl. 6 notranji ploskvi pollupin prižemnega kosa s sl. 5.

Na sl. 1 je predstavljen pritezni element 1 za sprostljivo zvezo dveh neprikazanih pohištvenih plošč. Pritezni element 1 je sestavljen iz priteznega sornika 2 kot tudi razporne objemke 3, ki služi kot prižemni kos.

Pri montaži se razporno objemko 3 vstavi v ustrezno vrtino zadevne pohištvene plošče. Objemka 3 je omejena z radialnim obročastim prislonom 4, razporejenim na njenem zunanjem obodu, kateri prislon 4 stransko štrli preko vrtine pohištvene plošče in s pomočjo katerega se pritezni element 1 opira na robno območje vrtine. Če globina vrtine prekorači podano zahtevano mero, omeji prislonski obroč 4 globino prodiranja priteznega elementa 1.

Poleg prislona 4 sta na zunanjem obodu razporne objemke 3 predvideni elastično zavihtljivi oporni roki 5 kot tudi več radialnih rebrastih nastavkov 6. Rebrasti nastavki 6 tvorijo desnokoračni navoj.

Na prvem rebrastem nastavku 6 je, gledano v smeri vstavljanja priteznega elementa 1, prioblikovana radialno navnot obrnjena Štrlina 7. S štrlino 7 zajema razporna objemka 3 konec priteznega sornika 2, vodenega v njeni notranjosti. V vzdolžni smeri priteznega sornika 2 je razporna objemka 3 predeljena z dvema vzdolžno potekajočima delilnima zarezama 8. Vodilni nastavek 9 končno tvori v osni smeri nadaljevanje razporne objemke 3 in je z njo enodelno izdelan iz umetne snovi. V montažni legi je vodilni nastavek 9 uveden v vrtino druge pohištvene plošče. Za osno fiksiranje kot tudi izravnavo toleranc vrtine sta namenjeni oporni rebri 10, 11.

Pritezni sornik 2 obsega valjasto steblo 12, ki je na svojem koncu, ležečem na strani razporne objemke, razširjen v radialni smeri. Na strani razporne objemke ležeči konec priteznega sornika 2 je v vzdolžnem prerezu zasnovan v bistvu trapezasto, v prečnem prerezu pa v bistvu pravokotno. Protiploskve na pritezni sornik 2 nabrizgane razporne objemke 3 so zasnovane ustrezno.

Na svojem nepredstavljenem zgornjem koncu se pritezni sornik 2 razširi v glavo, s pomočjo katere se ga da povezati z znanim napenjalnim delom. Pri znanem napenjalnem delu gre za napenjalni valj, ki je spuščen v lončast izrez zadevne pohištvene plošče in je v le-tem vrtljivo uležajen. Za vodenje glave sornika je na napenjalnem valju predvidena izsredna vodilna krivulja. Z vrtino, določeno za sprejem vodilnega nastavka 9, je preko nadaljnje vrtine, katere premer malenkostno presega premer glave sornika, povezan lončast izrez za napenjalni valj.

Pohištveni plošči, ki ju je potrebno medsebojno povezati, se najprej opremi z zahtevanima vrtinama oz. izrezoma. V ta namen se v eni od pohištvenih plošč izdela vrtino za razporno objemko 3. Drugo pohištveno ploščo se opremi z vrtino za vodilni nastavek 9, lončastim izrezom za napenjalni valj, kot tudi z nadaljnjo vrtino ki povezuje izrez za napenjalni valj in vrtino za vodilni nastavek 9. Tako predpripravljene montažne plošče se dostavi na kraj montaže. Za povezavo montažnih plošč se sedaj najprej pritezni element 1 z razporno objemko 3 potisne oz. z uporabo na zunanjem obodu razporne objemke 3 predvidenim navojem privije v zato predvideno vrtino. Oporni roki 5 naletita pri tem najprej na rob vrtine, pri nadaljnjem uvajanju razporne objemke 3 pa se zavihtita navznoter. Brž ko prislonski obroč 4 naleze na rob vrtine, je dosežena zahtevana globina vdiranja razporne objemke 3 v vrtino.

Če ima vrtina glede na zunanji premer razporne objemke 3 nadmero, štrlita oporni roki 5 s strani preko zunanjega obrisa razporne objemke 3 in pod ostrim kotom, nagnjeno proti osni smeri vtiskovanja, nalegata na ostenje vrtine. V primeru natezne obremenitve razporne objemke 3, ki se izvaja v smeri nasproti vtiskovalni smeri, se oporni roki 5 opirata na ostenje vrtine, s čimer učvrstita razporno objemko v osni smeri.

Če je sprejemna vrtina za razporno objemko 3 vrtana z vnaprej podano zahtevano mero ali podmero, ležečo znotraj določenega tolerančnega področja, se razporna objemka 3 iz umetne snovi pri vstavitvi v vrtino nakrči prečno glede na smer vstavitve. Zaradi svoje materialne elastičnosti je razporna objemka 3 po vstavitvi prižemno držana v vrtini. Rebrasti nastavki 6 prijemljejo v zgradbo ostenja vrtine in s tem izboljšajo osno fiksiranje razporne objemke 3. Oporni roki 5 sta v tem primeru zavihteni v zunanji obris razporne objemke 3.

Na opisani način v prvo pohištveno ploščo zasidrani pritezni element 1 štrli preko te pohištvene plošče v osni smeri z vodilnim nastavkom 9 kot tudi s prostim koncem priteznega sornika 2. V nadaljnjem poteku montažnih del se sedaj prosti konec priteznega sornika 2 potisne skozi vrtino za vodilni nastavek 9 in v njenem podaljšku predvideno vrtino do lončastega izreza za napenjalni valj. Z vrtenjem se napenjalni valj prestavi v prijem z glavo priteznega sornika 2. Z naraščanjem kota zavrtitve napenjalnega valja se glava sornika vodi vzdolž vodilne krivulje napenjalnega valja, pritezni sornik pa je obremenjen na nateg. Posledično se pritezni element 1 vpotegne s svojim vodilnim nastavkom 9 v zato predvideno vrtino, preden pohištevi plošči, ki ju je potrebno medsebojno povezati, naležeta druga na drugo. Nadaljnje vrtenje napenjalnega valja povzroči sedaj osno relativno gibanje priteznega sornika 2 nasproti v drugi pohištveni plošči osno fiksirani razporni objemki 3. Radialno razširjeni, na strani razporne objemke ležeč konec priteznega sornika 2 razpre pri tem relativnem gibanju razporno objemko 3 navzven, s čimer poveča med ostenjem vrtine in zunanjim obodom razporne objemke 3 delujočo prižemno silo in posledično izboljša osno držanje priteznega elementa 1 v zadevni pohištveni plošči. S tem je zagotovljena trdna in trajna zveza obeh pohištvenih plošč. Zlasti na sl. 2 vidni delilni zarezi 8 razporne objemke 3 vodita k zmanjšanju natezne sile, ki jo je potrebno vnesti za relativen premik priteznega sornika 2, s čimer se olajša razpiranje razporne objemke 3.

Za sprostitev zveze med pohištvenima ploščama se poprej opisane delovne korake izvede v obrnjenem vrstnem redu. Pri odvijanju razporne objemke 3 iz pripadajoče vrtine, pri čemer se mora razporno objemko 3 zaradi desnega koraka njenega navoja vrteti v nasprotni smeri gibanja urnega kazalca, se lahko oporni roki 5 opirata na naležna robova 13, ki sta predvidena na zunanjem obodu razporne objemke 3. S tem se prepreči odrezanje opornih rok 5 pri odvijanju razporne objemke 3.

Medtem ko je pri priteznem elementu s sl. 1 in 2 iz umetne snovi izdelana razporna objemka 3 nabrizgana na pritezni sornik 2, so na sl. 3 in 4 prikazani medsebojno zaskočljivi gradbeni deli.

Razporna objemka 3a zaobjema v posluževalni legi kot prižemni kos pritezni sornik 2a le deloma na njegovem obodu. Za povezavo obeh gradbenih delov se pritezni sornik 2a namesti na stransko vskočno vodilo 14 razporne objemke 3a in s pritiskom v prečni smeri vtisne v vskočni sprejemnik 15 razporne objemke 3a.

Na steblu 12a sornika obsega pritezni sornik 2a radialno navzven obrnjena sojemala 16, ki prijemljejo v ustrezno zasnovane, nepredstavljene izreze na notranji steni razporne objemke 3a. S pomočjo sojemal 16 in pripadajočih izrezov na notranji steni razporne objemke 3a se med priteznim sornikom 2a in razporno objemko 3a ustvari tako v osni smeri kot tudi v smeri vrtenja priteznega sornika 2a delujoča povezava. Tako so sojemala 16 priteznega sornika 2a pri privitju in odvitju zadevnega priteznega elementa za razporno objemko 3a namenjena za podpornik v smeri vrtenja; pri vtiskovanju priteznega elementa 2apreprečijo relativen premik med razporno objemko 3a in priteznim sornikom 2a v osni smeri. V splošnem se pritezni sornik 2a in razporna objemka 3a ujemata v gradnikih, predstavljenih na sl. 1 in 2.

Na sl. 5 in 6 je predstavljen prižemni kos v obliki vzdolžno predeljene razporne objemke 3a. Zaradi vzdolžne delitve razporne objemke 3b sta podani pollupini 17, 18, ki sta preko filma iz umetne snovi medsebojno zgibno povezani. Pollupini 17, 18 obsegata na njunih notranjih ploskvah izreze za sprejem priteznega sornika. Za predmontažo priteznega elementa se najprej vstavi pritezni sornik v izrez pollupine 17 ali 18. Zatem se pollupini 17 in 18 sklopi.

Hafele Gmbh & Co. Zanj:

PATENTNA PISARNA

LJUBLJANA

Claims (10)

1. Patentni zahtevki

   1. Okovje za povezavo gradbenih elementov, zlasti pohištvenih plošč, obsegajoče napenjalni del, ki se opira na enega od gradbenih elementov, kot tudi pritezni element (1), ki je togo nameščen v izrezu drugega gradbenega elementa, pri čemer pritezni element (1) obsega pritezni sornik (2, 2a), ki je s pomočjo napenjalnega dela potegljiv v osni smeri in se v svojem območju, prirejenem drugemu gradbenemu elementu, razteza prečno glede na napenjalno smer, kot tudi prižemni kos (3, 3a, 3b), ki v območju razširitve vsaj deloma zajema obseg priteznega sornika (2, 2a), in ki se ga da s pomočjo priteznega sornika (2, 2a) razpreti prečno glede na napenjalno smer, značilno po tem, da prižemni kos (3, 3a, 3b) obsega na svojem od priteznega sornika (2, 2a) proč obrnjenem zunanjem obodu vsaj eno, prednostno dve, podporno roko (5), ki štrli preko zunanjega obrisa prižemnega kosa (3, 3a, 3b) prečno glede na napenjalno smer in je elastično zavihtljiva proti napenjalni smeri.
2. 2. Okovje po zahtevku 1, značilno po tem, da je na prižemnem kosu (3, 3a, 3b) predvidena vsaj ena, v radialni ravnini delujoča podpora za oporno roko (5).
3. 3. Okovje po zahtevku 1 ali 2, značilno po tem, daje oporna roka (5) zavihtljiva v izrez v zunanjem obrisu prižemnega kosa (3, 3a, 3b).
4. 4. Okovje po zahtevku 3 z zunanjim navojem po zunajem obodu prižemnega kosa (3, 3a, 3b), značilno po tem, da je oporna roka (5) v zavihteni legi čelno poravnana z zunanjim obrisom prižemnega kosa (3, 3a, 3b) in na svoji ploskvi, poravnani z zunanjim obrisom, obsega vsaj en rebrast nastavek, ki v podaljšku navojnega koraka zunanjega navoja poteka po prižemnem kosu (3, 3a, 3b).
5. 5. Okovje po enem od zahtevkov 1 do 4, značilno po tem, da pritezni sornik (2, 2a) in/ali prižemni kos (3, 3a, 3b) obsegata na svojih druga k drugi obrnjenih ploskvah v bistvu prečno glede na napenjalno smer vsaj eno sojemalo (16), ki prijemlje v ustrezen izrez na prirejeni protiploskvi.
6. 6. Okovje po enem od zahtevkov 1 do 5, značilno po tem, da prižemni kos (3, 3a, 3b) prečno glede na napenjalno smer vsaj deloma prekriva pritezni sornik (2, 2a) na njegovem koncu, obrnjenem proč od napenjalnega dela.
7. 7. Okovje po enem od zahtevkov 1 do 6, značilno po tem, daje prižemni kos (3, 3a, 3b) v bistvu predeljen v osni smeri, dela prižemnega kosa (3, 3a, 3b) pa sta medsebojno zgibno povezana.
8. 8. Okovje po enem od zahtevkov 1 do 7, značilno po tem, daje prižemni kos (3, 3a, 3b) v bistvu predeljen v osni smeri, dela prižemnega kosa (3, 3a, 3b) pa sta medsebojno sprostljivo povezana.
9. 9. Okovje po zahtevku 8, značilno po tem, da so deli prižemnega kosa (3, 3a, 3b) medsebojno vskočljivi.
10. 10. Okovje po enem od zahtevkov 1 do 7, značilno po tem, da prižemni kos (3, 3a, 3b) obsega vodilni nastavek, ki vsaj deloma objema pritezni sornik (2, 2a) po njegovem zunanjem obodu in ki v vgraditveni legi štrli preko prižemnemu kosu (3, 3a, 3b) prirejenega gradbenega elementa ter je prirejen gradbenemu elementu, ležečemu na strani napenjalnega dela.