SI9420053A

SI9420053A - New bis-naphthalimide compounds for treatment of cancer

Info

Publication number: SI9420053A
Application number: SI9420053A
Authority: SI
Inventors: Gerhard Keilhauer; Cynthia Romerdahl; Brana Miguel Fernandez; Xiao-Dong Qian; Peter Bousquet; Berlanga Jose Maria Castellano; Moset Marina Moran; De Vega Maria Jesus Perez
Original assignee: Basf Ag
Priority date: 1993-08-18
Filing date: 1994-08-08
Publication date: 1996-08-31
Also published as: JPH09501662A; AU677696B2; AU7498494A; FI960658A0; US5789418A; BR9407257A; WO1995005365A1; TW408112B; EP0714387A1; NO305554B1; UA42733C2; RU2138484C1; HRP940458B1; DK0714387T3; CA2169059A1; ES2116612T3; EP0714387B1; IL110460A0; DE69410614D1; DE69410614T2

Description

BASF AKTIENGESELLSCHAFT

Novi bis-naftalimidi za zdravljenje raka

Ta izum se nanaša na nove bis-naftalimide in njihove soli. na postopke za njihovo pripravo, na farmacevtske pripravke, ki jih vsebujejo in na postopke njihove uporabe za zdravljenje malignosti pri sesalcih, zlasti karcinomov čvrstih tumorjev, kot je rak debelega črevesa, tumorji dojk, rak prostate in velikocelični pljučni karcinom.

Harnish et al., U.S. patent 4,841,052, izdan 20. junija 1989, opisuje imide bisnaftalinske kisline, uporabne kot snovi, ki regulirajo naboj v elektrofotografskih tonerjih.

Brana et al., U.S. patent 4,874,883, izdan 17. oktobra 1989, opisuje spojine proti raku s formulo

X kjer so X, X’, X” in X’” enaki ali različni in je vsak H, NO„ NH₇, C_y-C₆ alkilamino. di-Cj-CAalkilamino, OH, C -CAalkoksi. halogen, trihalometil, C_y-C₆-alkil, formil. C -C₆-alkilkarbonil, ureil, C_y-C₆-alkilureil in je R nerazvejan ali razvejan C -C alkilen, ki je na eni ali dveh točkah v verigi prekinjen s sekundarno ali terciarno amino skupino, kjer sta lahko dva dušikova atoma dodatno vezana drug na drugega z alkilensko skupino, ali sol s fiziološko sprejemljivo kislino.

Ardecky et al., U.S. patent št. 5,086,059, izdan 4. februarja 1992, opisuje naftalimide, ki vsebujejo etano most preko 4 in 5 položajev naftalimidnega obroča. Opisano je, da so te spojine učinkovite proti raku in bolj topne v vodnih medijih, kot spojine stanja tehnike.

Sun, U.S. patent št. 5,206,249, izdan 27. aprila 1993 opisuje bis naftalimide z naftalimidnimi obroči, ki vsebujejo vsaj en nitro substituent, povezanimi z razvejanimi mostnimi deli, kot zdravila proti raku. Sun et al, PCT/US92/10525, objavljena 24. junija 1993, opisuje bis-naftalimide z naftalimidnimi obroči, ki vsebujejo vsaj en nitro substituent, povezan z razvejanimi mostnimi deli.

Brana et al., 1992 nemška pat. prijava 42 32 739.3, 30. september 1992, opisuje asimetrične bis-naftalimide.

Harnish, U.S. patent št. 4,919,848 opisuje bis-naftalimide, ki so intermediati za pripravo spojin za gašenje fluorescence, povzročene z anionskimi optičnimi belili.

Do sedaj so mislili, da je substitucija, še posebno nitro substitucija, na naftalimidnemu(ih) obroču(ih) pomembna za antitumorsko učinkovitost bisnaftalimidov, bodisi preko interakcij, ki so vključene v vrinjenje nitro bis-naftalimida v DNA ali kako drugače . Presenetljivo pa smo ugotovili, da takšna nitro substitucija navsezadnje za antitumorsko aktivnost ni potrebna in dejansko, da določeni bisnaftalimidi, ki nimajo nitro substitucije in/ali ki imajo nove kombinacije obročnih substituentov in mostne geometrije, kot je natančneje opisano spodaj, zagotavljajo antitumorske pripravke z izboljšanimi profili toksičnosti, izboljšano antitumorsko selektivnostjo in/ali topnostjo.

Ta izum se nanaša na bis-naftalimidne spojine s formulo I (vključno z njihovimi posameznimi enantiomernimi ali diastereomernimi oblikami, zmesjo takšnih enantiomernih ali diastereomernih oblik in njihove farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli), farmacevtske pripravke, ki vsebujejo te spojine in na postopke njihove uporabe za zdravljenje raka pri sesalcu:

kjer so X, X’, X” in X’” enaki ali različni in so izbrani iz skupine, v kateri so H, NO₂, NH₂, NH-nižji acil, C_;-C₆-alkilamino, di-C_;-C₆-alkilamino, OH, C_y-C₆-alkoksi, halogen, trihalometil, C_;-C₆-alkil, formil, C_;-C₆-alkilkarbonil, ureil, in C_;-C₆alkilureil; ali lahko X in X’ ali X”in X’” tvorita etilenski most med C-4 in C-5 obročnega sistema; R in R’ sta H, C ₄ alkil, aril ali benzil; A in D sta enaka ali različna in sta -CH₂-CH₂-, ki je lahko v danem primeru substituiran s C_; alkilnim substituentom in je B -(CH₂)_n-, kjer je n 3 ali 4 in kjer je lahko en vodikov atom nadomeščen s C_{? 4}-alkilno skupino.

En razred spojin v smislu izuma so bis-naftalimidi s formulo I, kjer vsaj eden od X, X’, X”in X’” ni H, t.j. kjer so X, X’, X” in X’” enaki ali različni in so izbrani iz skupine, v kateri so NO₂, NH₂, NH-nižji acil, C_{J 6} alkilamino, di-C_{; 6} alkilamino, OH, C j ₆ alkoksi, halogen, trihalometil, C_J6 alkil, formil, C_{; 6} alkilkarbonil, ureil in C_{} 6} alkilureil. Na splošno je v različnih izvedbah tega razreda prednostno, da nobeden izmed X, X’, X” in X’” ni NO_?.

En podrazred predhodnega razreda so bis-nafatalimidi s formulo I, kjer je vsaj eden izmed X, X’, X in X’ NH₂, NH-nižji acil, C_{; 6} alkilamino ali di-C_{; 6} alkilamino. Ta razred vključuje med drugim spojine s formulo I, kjer sta X in X” H; sta X’ in X’” NHCOCH_r

Še en razred takšnih spojin so bis-naftalimidi s formulo I, kjer je mostni del, ki povezuje dva obročna sistema:

-ch₂-ch₂-nr-ch₂-ch₂-ch₂-nr-ch₂-ch₂kjer je R kot je definirano predhodno. Te spojine vključujejo tisto, v kateri so X, X’, X” in X’” in R vsi H, in ta je prednostna.

Simetrične spojine v smislu izuma lahko sintetiziramo s presnovo naftalnega anhidrida s formulo II s pol ekvivalenta poliamina s formulo III, v organskem topilu, kot je dioksan, etanol, DMF, itd., pri temperaturi, ki sega od -20 °C do temperature vrelišča topila (shema 1). Trdno snov odfiltriramo od reakcijske zmesi ali reakcijsko zmes uparimo do suhega pod znižanim tlakom in preostanek prečistimo na običajne načine, kot kristalizacijo ali kromatografijo.

II III

Shema 1

Asimetrične spojine lahko sintetiziramo z običajno zaščito enega izmed amino koncev poliamina (III), dokler le-ta ne kondenzira, z ekvivalentom anhidrida. Kondenzacijo nastalega produkta s še enim ekvivalentom anhidrida nato vodimo tako, da sledi odstranitev zaščitne skupine, ki blokira amin.

Spojine, ki vsebujejo razvejane mostne dele, t.j. kjer A in/ali B nosi alkilni substituent, lahko proizvedemo z uporabo postopkov prilagojenih iz Sun, US patent št. 5,206,249 (katerega cela vsebina je tu vključena kot referenca).

Tako dobljen bis-naftalimid uporabimo kot tak ali pa ga nakisamo z ustrezno mineralno ali organsko kislino, da proizvedemo farmacevtsko sprejemljivo sol, npr. metansulfonatno ali acetatno sol, ki jo lahko ponovno dobimo s filtracijo. Soli proste baze lahko pripravimo tudi z nakisanjem suspenzije proste baze v etilalkoholu, diklormetanu, etru, itd., z ustrezno mineralno ali organsko kislino in zbiranjem tako nastale trdne snovi s filtracijo. Druge kisline za tvorbo soli so v stroki znane, glej npr. Brana et al., U.S. patent 4,874,883.

1,8-naftalni anhidridi II in ustrezni poliamini s formulo III so tržno razpoložljivi ali pa jih lahko pripravimo z metodami znanimi iz literature. Razvejane poliamine lahko sintetiziramo in vključimo v bis-naftalimide v smislu izuma z uporabo želenih anhidridnih delov z metodami US patenta št. 5,206,249 (Sun).

Ta izum nadalje obsega farmacevtske pripravke, ki vsebujejo tumorsko-inhibirajočo spojino v smislu izuma skupaj s farmacevtsko sprejemljivim nosilcem. Ta izum se nanaša tudi na postopke za zdravljenje tumorja v sesalcu, ki obsegajo dajanje spojine v smislu izuma sesalcu, ki ima tumor, v količini, ki ihibira takšen tumor. Spojine v smislu izuma lahko formuliramo v farmacevtske pripravke in jih dajemo pacientom ob uporabi običajnih materialov in metod, kot so opisane v Brana et al., US patent št. 4,874,883 in Sun, US patent št. 5,206,249 (vsebini obeh sta tu vključeni kot referenci). Še posebno glej US 5,206,249 v stolpcu 22, vrsta 10 vse do konca stolpca 23.

Spojine v smislu izuma imajo citotoksično delovanje uporabno pri zdravljenju različnih vrst raka. Te spojine lahko ovrednotimo glede na relativno učinkovitost v in vitro in in vivo modelih, kot so splošno sprejeti v tej stroki, vključno s tistimi, opisanimi v Sun, US patentu št. 5,206,249 (še posebno glej stolpec 19 do stolpec 22, vrsta 9). Učinkovitost v takšnih modelih je pokazatelj uporabnosti pri zdravljenju čvrstih tumorjev pri ljudeh in izpričuje pomembno terapevtsko uporabnost pri zdravljenju raka, zlasti karcinomov čvrstih tumorjev.

A. In vitro metodologija

Citotoksičnost lahko merimo z uporabo standardne metodologije za adherentne celične linije, kot je test mikrokulture s tetrazolijem (MTT). Podrobnosti tega testa so bile že objavljene (Alley, MC et al., Cancer Research 48:589-601, 1988). Eksponentno rastoče kulture tumorskih celic, kot HT-29 raka debelega črevesa ali LX-1 pljučnega tumorja uporabimo za izdelavo mikrotitrskih kultur na ploščah. Celice posejemo s 5000 do 20000 celic na vdolbino na plošče s 96-vdolbinami (v 150 μϊ medijev), in pustimo rasti preko noči pri 37 °C. Testne spojine dodamo v 10kratnih razredčinah, ki variirajo od 10⁴ M do 10'^;o M. Celice nato inkubiramo 48-72 ur. Za določitev števila življenja sposobnih celic v vsaki vdolbini dodamo MTT barvilo (50 μϊ 3 mg/ml raztopine 3-(4,5-dimetiltiazol-2-il)-2,5-difeniltetrazolijevega bromida v slanici). To zmes inkubiramo pri 37 °C 5 ur in nato v vsako vdolbino dodamo 50 μϊ 25 % SDS, pH 2. Po inkubaciji preko noči odčitamo z uporabo ELISA čitalnika absorbanco vsake vdolbine pri 550 nm. Vrednosti za srednjo +/- SD podatkov iz posameznih četverk vdolbin izračunamo z uporabo formule % T/C (% življenja sposobnih celic obdelanih/kontrolnih).

OD obdelanih celic x 100 = % T/C OD kontrolnih celic

Koncentracija testne spojine, ki da T/C 50 % inhibicije rasti, imenujemo IC_5Q.

B. In vivo metodologija

Spojine v smislu izuma lahko nadalje testiramo v kateremkoli izmed različnih predkliničnih testov za in vivo učinkovitost, ki so pokazatelj klinične uporabnosti. Takšne analize lahko izvajamo z golimi mišimi, v katere smo transplantirali tumorsko tkivo, prednostno človeškega izvora, (ksenotransplantirali), kot je to na tem področju dobro znano. Testne spojine ovrednotimo glede na njihovo antitumorsko učinkovitost, ki sledi po dajanju miši, ki nosi ksenotransplantat.

Natančneje, človeške tumorje, ki smo jih gojili v atimični goli miši, transplantiramo v nove sprejemne živali z uporabo tumorskih fragmentov, velikih približno 50 mg. Dan transplantacije označimo kot dan nič. 6 do 10 dni kasneje obdelamo miši, v skupinah

5-10 miši za vsako dozo, s testnimi· spojinami, ki jih dajemo kot intravenozno ali intraperitonealno injekcijo. Spojine dajemo dnevno 5 dni, 10 dni ali 15 dni, v dozah od 10-100 mg/kg telesne teže. Premere tumorjev in telesne teže merimo 2-krat tedensko. Volumne tumorjev izračunamo z uporabo premerov, izmerjenih z Vernierjevimi šestili in formule:

(dolžina x širina²) 2 = mm³ (volumen tumorja)

Za vsako obdelovano skupino izračunamo srednje volumne tumorjev in za vsako skupino določimo T/C vrednosti relativno glede na neobdelane kontrolne tumorje. Podatke lahko ovrednotimo kot sledi. T/C vrednost 1,0 ali večja kaže, da spojina ni imela učinka na rast tumorja, medtem ko vrednosti < 1,0 kažejo na določeno znanjšanje mase tumorja. Smatramo lahko, da vrednosti 0,15-0,49 odražajo zmerno učinkovitost, <0,01-0,14 pa dobro do odlično učinkovitost. Izredno učinkovitost kaže spojina, ki da popolno regresijo tumorskega materiala (po terapiji ni vidne tumorske mase). Spojine, ki dajejo T/C vrednosti >0,50 smatramo za neučinkovite.

Izum lahko nadalje razumemo z ozirom na naslednje primere, v katerih so, če ni določeno drugače, deleži in odstotki masni.

PRIMERI

PRIMER 1

N,N’-bis[2-(l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan

Zmes 4 g (20 mmol) 1,8-naftalnega anhidrida in 1,6 g (10 mmol) N,N’-bis(2aminoetil)-l,3-diaminopropana smo segrevali 5 ur v dioksanu (40 ml) pri temepraturi refluksa. Oborjeno trdno snov smo odfiltrirali, sprali, posušili in prekristalizirali iz toluena. Dobili smo 3 g (58 %) N,N’-bis[2-(l,8-naftalimido)etil]-l,3diaminopropana. Tal.: 160 °C (toluen). ⁷H-NMR (CF^COOD) δ = 2,54 (m, 2H); 3,58 (t, J = 7,5, 4H); 3,86 (t, J = 4,9, 4H); 4,83 (t, J = 4,8, 4H); 7,93 (t, J = 7,4, 4H); 8,48 (d, J = 8,3, 4H); 8,73 (d, J = 7,4, 4H). Anal. izračunano za C^H^N^O^; C 71,50; H 5,42; N 10,76. Ugotovljeno: C 71,20; H 5,48; N 10,59. Acetat tal. 134 °C. Metansulfonat tal. 215 °C.

PRIMER 2

N,N’-bis[2-(4-kloro-l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan

Zmes 4 g (17 mmol) 4-kloro- 1,8-naftalnega anhidrida in 1,3 g (8,5 mmol) N,N’-bis(2aminoetil)-l,3-diaminopropana smo segrevali 5 ur v dioksanu (40 ml) pri temperaturi refluksa. Oborjeno trdno snov smo odfiltrirali, sprali, posušili in prekristalizirali iz toluena. Dobili smo 2,9 g (59 %) N,N’-bis[2-(4-kloro-l,8-naftalimido)etil]-l,3diaminopropana. Tal. 151 °C (toluen). ⁷H-NMR (CF^COOD) δ = 2,54 (s, 2H); 3,57 (t, J = 7,4, 4H); 3,86 (s, 4H); 4,81 (s, 4H); 8,00 (d, J = 7,9 2H); 8,04 (d, J = 8,6, 2H). Analiza izračunano za C_3/H₂₆N₄O₄C1₂: C 63,16; H 4,44; N 9,50.

Ugotovljeno: C 62,89; H 4,49; N 9,20.

PRIMER 3

N,N’-bis[2-(3-nitro-l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan

Kot primer 1. Dobitek 64 %. Tal. 215 °C (DMF).

PRIMER 4

N,N’-bis[2-(4,5-dimetilen-l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan.

Kot primer 1. Dobitek 51 %. Tal. 209 °C (toluen).

PRIMER 5

N,N’-bis[2-(2-hidroksi-l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan.

Kot primer 1. Dobitek 29 %. Tal. 103 °C (EtOH).

PRIMER 6

N,N’-bis{2-(3-hidroksi4,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan.

Kot primer 1. Dobitek 75 %. Tal. 207 °C (DMF).

PRIMER 7

N,N’-bis[2-(4-hidroksi-l,8-naftalimido)etil]-l,3-diamino-propan.

Kot primer 1. Dobitek 38 %. Tal.: 196 °C (EtOH).

PRIMER 8

N,N’-bis[2-(2-metil-l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan.

Kot primer 1. Dobitek 45 %. Tal. 220 °C (EtOH).

PRIMER 9

N,N’-bis[2-(3-amino-l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan.

Kot primer 1. Dobitek 72 %. Tal.: 200 °C (DMF-H₂O).

PRIMER 10

N,N’-bis[2-(3-acetilamino-l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan.

Kot primer 1. Dobitek 63 %. Tal. 240 °C (DMF-H₂O).

PRIMER 11

N,N’-bis[2-(4-nitro-l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan.

Kot primer 1. Dobitek 32 %. Tal. 162 °C (toluen).

PRIMER 12

N,N’-bis[2-(4,5-dimetil-l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan.

Kot primer 1. Dobitek 74%. Tal.:205°C (toluen).

PRIMER 13

N,N’-bis[2-(3-bromo-l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan.

Kot primer 1. Dobitek 20 %. Tal. 100 °C (toluen-cikloheksan).

PRIMER 14

N,N ’-bis [2-( 1,8-naftalimido)etilj -Ν,Ν’-dimetil-1,3 -diaminopr opan.

g (3,8 mmol) N,N’-bis[2-(l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropana smo raztopili v 10 ml mravljinčne kisline in k raztopini dodali 4 ml formaldehida. Reakcijsko zmes smo segrevali 4 ure pri temperaturi refluksa. Mravljinčno kislino smo v vakuumu odstranili, da smo dobili ostanek, ki smo ga nevtralizirali z natrijevim bikarbonatom. Dobljeno trdno snov smo filtrirali in prekristalizirali iz etanola, da smo dobili 1 g (47 %) N,N’-bis[2-(l,8-naftalimido)etil]-N,N’-dimetil-l,3-diaminopropana.

Tal. 133 °C (etanol). ⁷H-NMR (CF/3OOD) δ = 2,70 (m, 2H); 3,32 (s, 6H); 3,63 (m, 2H); 3,89 (m, 6H); 4,85 (m, 4H); 7,90 (m, 4H); 8,43 (d, J = 8,2 Hz, 2H); 8,47 (d, J = 8,2 Hz, 2H); 8,71 (t, J = 8 Hz, 4H). Anal. izrač.: za C^H^N/),: C 72,24; H 5,87; N 10,21.

Ugot.: C 72,07; H 5,72; N 10,25.

PRIMER 15

N,N’-bis-[2-(l,8-naftalimido)etil]-N,N’-dietil-l,3-diaminopropan g (3,8 mmol) N,N’-bis[2-(l,8-naftalimido)etil-l,3-diaminopropana smo raztopili v 50 ml ocetne kisline in počasi dodali 3,6 g (96 mmol) natrijevega borohidrida. Raztopino smo 10 h segrevali na 50-55 °C. Reakcijo smo ohladili in pogasili s 25 ml vode in raztopino ekstrahirali z metilenkloridom. Ekstrakte smo posušili in topilo v vakuumu odstranili. Preostalo olje smo kromatografirali na koloni, pri čemer smo dobili 1 g (45 %) N,N’-bis[2-(l,8-naftalimido)-etil]-N,N’-dietil-1,3-diaminopropana.

Tal. 106 °C (EtOH). 'H NMR (CF/5OOD) δ = 1,54 (t, J = 7,1 Hz, 6H); 2,70 (m, 2H); 3,75 (m, 8H); 3,86 (m, 4H); 4,82 (m, 4H); 7,86 (t, J = 7,8 Hz, 8H); 8,38 (d, J =

2,9 Hz, 2H); 8,42 (d, J = 3,0 Hz, 2H); 8,66 (d, J = 7,4 Hz, 4H).

PRIMER 16

N,N’-bis-[2-(l,8-naftalimido)etil]-N,N’-dibutil-l,3-diaminopropan g (1,9 mmol) N,N’-bis-[2-(l,8-naftalimido)etil]-l,3-diamino-propana, 0,2 g (3,8 mmol) KOH in 15 mg tetrabutilamonijevega bromida smo mešali v bučki in dali v ultrasonično kopel za 15 minut. Nato smo k zmesi dodali 800 mg (5,8 mmol) N-butilbromida in reakcijo 8 h segrevali na 80 °C. Produkt smo ekstrahirali s CH,C1₂koncentrirali in kromatografirali na koloni, pri čemer smo dobili 0,48 g (40 %) N,N’bis[2-(l,8-naftalimido)etil]-N,N’-dibutil-l,3-diaminopropana.

Tal. 245 °C (EtOH). ⁷H NMR (CF^COOD) δ = 1,08 (t. J = 7,0 Hz, 6H); 1,57 (m, 4H); 1,95 (m, 4H); 2,87 (m, 2H); 3,60 (m, 4H); 3,92 (m. 8H); 4,88 (m, 4H); 7,90 (m, 4H); 8,47 (t, J = 7,4 Hz, 4H); 8,74 (m, 4H).

PRIMER 17

N,N’-bis[2-(l,8-naftalimido)etil]-l,4-diaminobutan

Naslovno spojino smo proizvedli, kot je opisano v primeru 1, toda namesto namesto N,N’-bis(2-aminoetil)-l,3-diaminopropana smo uporabili N,N’-bis(2-aminoetil)-l,4diaminobutan

Dobitek 30 %. Tal. 186 °C (toluen-n-heptan).

PRIMER 18

N,N’-bis[2-(4-bromo-l,8-naftalimido)etil]-l,3-diaminopropan

Kot primer 1. Dobitek 58 %. Tal. 182 °C (EtOH).

Za

BASF AKTIENGESELLSCHAFT:

I LJUBLJANA «

Claims

Patentni zahtevki

1. Spojina s formulo in njene farmacevtsko sprejemljive kislinske adicijske soli, kjer so X, X’, X” in X’” enaki ali različni in so zbrani iz skupine, v kateri so H, NO„ NH₂, NH-nižji acil, C_{; 6} alkilamino, di-C_{y 6} alkilamino, OH, C_{y 6} alkoksi, halogena, trihalometil, C_/6 alkil, formil, C_{; 6} alkilkarbonil, ureil in C_{; 6} alkilureil, ali X in X’ ali X” in X”’tvorita etilenski most med C-4 in C-5 obročnega sistema; R in R’ sta H, C alkil, aril ali benzil; A in D sta enaka ali različna in sta -CH₂-CH₂-, ki je lahko v danem primeru substituiran s C_{/ 4} alkilnim substituentom; B je -(CH₂)_n-, kjer je n 3 ali 4 in kjer je lahko en vodikov atom v danem primeru nadomeščen s C_{; 4} alkilnim substituentom.
2. Spojina po zahtevku 1, označena s tem, da so X, X’, X” in X’” enaki ali različni in so izbrani iz skupine v kateri so NO_?, NH₂, NH-nižji acil, halogen.
3. Spojina po zahtevku 1, označena s tem, da je vsaj eden izmed X, X’, X” in X’” enak NH₂, NH-nižjemu acilu.
4. Spojina po zahtevku 3, označena s tem, da sta X in X” H; sta X’in X’” NHCOCH^; in je

-A-NR-B-NR’-D- -CH(CH₅)-CH₂-NH-CH₂-CH₂-CH₇-NH-CH₂-CH(CH₅)-.
5. Spojina po zahtevku 1, označena s tem, da so X, X’, X” in X’” H; in je -A-NR-B-NR’-D- -CH₇-CH₇-NH-CH₂-CH₇-CH₇-NH-CH₂-CH₇-.
6. Farmacevtski pripravek, označen s tem, da vsebuje spojino po zahtevku 1 in farmacevtsko sprejemljiv nosilec.
7. Spojina po zahtevku 1 za uporabo pri zdravljenju tumorja v sesalcu.
8. Spojina po zahtevku 1 kadarkoli jo uporabimo za zatiranje bolezni.
9. Postopek za pripravo spojin po zahtevku 1, označen s tem, da obsega presnovo naftalnega anhidrida s formulo II x

X' kjer sta X in X’ definirana kot zgoraj, s poliaminom s formulo III

H₂N-A-NR-B-NR’-D-NH₂ iii, kjer sta A in B definirana kot zgoraj in naftalnim anhidridom s formulo IV

X' ·

X' · · kjer sta X” in X’” definirana kot zgoraj.
10. Postopek po zahtevku 9, označen s tem, da poliamin s formulo III med prvim korakom kondenzacije zaščitimo na terminalni amino skupini.