SI9400196A

SI9400196A - Process for preparing the vigour and/or health of plants such as cereal by the action of a triazole-type derivate

Info

Publication number: SI9400196A
Application number: SI9400196A
Authority: SI
Inventors: Francis Catineau; Jean-Marie Gouot; Bernard Leroux
Original assignee: Rhone Poulenc Agrochimie
Priority date: 1993-04-27
Filing date: 1994-04-26
Publication date: 1994-12-31
Also published as: CA2122331A1; SK47394A3; CZ98894A3; EP0622020A1; HUT71060A; HU9401189D0; FR2704388B1; FR2704388A1; ZA942896B

Description

RHONE-POULENC AGROCHIMIE

Postopek za izboljšanje vigorja in/ali zdravja rastlin, kot žitaric, z delovanjem derivata triazolne vrste

Pričujoči izum se nanaša na postopek za izboljšanje vigorja rastlin ne glede na bolezni, za katerimi lahko zbole.

V evropski patentni prijavi 378953 so opisali kurativno ali preventivno obdelavo rastlin proti glivičnim boleznim z aplikacijo učinkovine na osnovi določenih triazolov na njihov razmnoževalni material.

V evropski patentni prijavi 467791 so opisali kurativno ali preventivno obdelavo razmnoževalnega materiala rastlin in rastlin, ki iz njega nastanejo, proti glivičnim boleznim z aplikacijo fungicidnega pripravka, ki vsebuje 2-(4-klorobenzili-den)5,5-dimetil-l-(lH-l,2,4-triazol-l-ilmetil)-l-ciklopentanol, inerten nosilec, primeren v poljedelstvu, in v danem primeru površinsko aktivno sredstvo, primerno v poljedelstvu, na ta razmnoževalni material.

Kot smo že navedli, se nanaša pričujoči izum posebej na postopek, katerega smoter je izboljšati vigor in/ali zdravje rastlin, zlasti žitaric, ne glede na bolezni, za katerimi lahko zbole ali za katerimi lahko domnevamo, da bodo zbolele. Natančneje, smoter izuma je postopek za * izboljšanje zdravja rastlin in/ali * doprinos k skrajšanju stebel rastlin in/ali * spodbujanje njihove odpornosti proti polegi (celo v odsotnosti bolezni lomljivosti žitnih bilk) in/ali * zvečanje vsebnosti dušika, ki ga absorbirajo rastline iz tal, in/ali * zmanjšanje množine dušika, ki ga je potrebno dodati kulturi v obliki gnojila ali gnoja.

Izum se nanaša tudi na agrokemijski pripravek, namenjen za izboljšanje vigorja in zdravja rastlin, zlasti žitaric, ne glede na bolezni, za katerimi lahko zbole ali za katerimi lahko domnevamo, da bodo zbolele, po enem ali več vidikih prej navedenih smotrov. Drugače rečeno, pričujoči izum se nanaša na agrokemijske pripravke, namenjene * izboljšanju zdravja rastlin in/ali * doprinosu k skrajšanju stebel rastlin in/ali * spodbujanju njihove odpornosti proti polegi (celo v odsotnosti bolezni lomljivosti žitnih bilk) in/ali * zvečanju vsebnosti dušika, ki ga absorbirajo rastline iz tal, in/ali * zmanjšanju množine dušika, ki ga je potrebno dodati kulturi v obliki gnojila ali gnoja.

Izum se končno nanaša na razmnoževalni material, iz katerega naj bi nastale rastline, zlasti žitarice, z izboljšanim vigorjem in zdravjem ne glede bolezni, za katerimi lahko zbole ali za katerimi lahko domnevamo, da bodo zbolele, pri čemer je ta razmnoževalni material označen s tem, da je sposoben, da nastanejo iz njega rastline, * ki imajo izboljšano zdravje, in/ali * ki imajo steblo, ki je v določenih pogojih skrajšano, in/ali * ki imajo izboljšano odpornost proti polegi (celo v odsotnosti bolezni lomljivosti žitnih bilk), in/ali * ki imajo zvečano vsebnost dušika, ki ga absorbirajo rastline iz tal, in/ali * ki zahtevajo manjšo množino dušika, ki ga je potrebno dodati kulturi v obliki gnojila ali gnoja.

Ugotovili smo, da lahko dosežemo te smotre z obdelavo v smislu izuma. Ta obdelava je obdelava, ki je označena s tem, da ima prej navedene smotre in da obstoji v tem, da obdelamo semensko zrnje ali seme pred sejanjem z učinkovito množino triazola s spodnjo formulo (I)

n (X) v kateri je

A -CR₆R₇- ali -CR₆R₇-CR_gR₉- ali -CR₆R₇-CR_gR₉-CR₁₀R_n-,

X je atom halogena, prednostno fluor, brom ali klor, ali ciano ali nitro skupina ali Cj-Cj-alkilna ali C^-C^-alkoksi skupina, ki je v danem primeru halogenirana, n je ničla ali pozitivno celo število, manjše kot 6, pri čemer so lahko skupine X enake ali različne, če n večji kot 1,

R₄ in R₂, ki sta enaka ali različna, predstavljata atom vodika ali C^-Cj-alkilni radikal, ki je v danem primeru substituiran (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, Cj-C^alkoksi, mono ali polihalo Cj-C₄-alkoksi, C₂-C₄alkenilnimi, C₂-C₄-alkinilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkenilnimi, mono ali ali polihalo C₂-C₄-alkinilnimi radikali), Cj-C^-alkoksi, ki je v danem primeru substituiran (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, C/C₄-alkoksi, mono ali polihalo C^C^alkoksi, C₂-C₄-alkenilnimi, C₂-C₄alkinilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkenilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄alkinilnimi radikali), C₃-C₇-cikloalkilne radikale, C₆-C_1Q-arilne (zlasti fenilni), C₇-C_n-aralkilne (zlasti benzilni) radikale, pri čemer so lahko ti različni radikali v danem primeru substituirani (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, C^-C^-alkilnimi radikali, mono ali polihalo CyC₄alkilnimi radikali, Cj-C₄-alkoksi radikali in mono ali polihalo Cj-C^-alkoksi radikali),

Rj in R₂ skupaj lahko tvorita C₂-C₅-ogljikovodično verigo, ki tvori z ogljikom, na katerega sta Rj-R₂ vezana, obroč, pri čemer je ta veriga v danem primeru substituirana kot za prej navedene C₆-C₁₀-arilne radikale, ali

Rj in R₂ skupaj lahko tvorita z ogljikom, na katerega sta Rj in R₂ vezana, dioksolansko C₂-C₅ ogljikovodikovo verigo, pri čemer je ta veriga v danem primeru substituirana kot za prej navedene C₆-C_1Q arilne radikale,

R₃ in R₆ do R_n, ki so enaki ali različni, predstavljajo atom vodika ali Cj-Cj-alkilni radikal, ki je v danem primeru substituiran (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, Cj-C₄-alkoksi radikali, mono ali polihalo C₄-C₄alkoksi radikali), C₃-C₇-cikloalkilne, C₆-C_1Q-arilne (zlasti fenilni), C₇-C_uaralkilne (zlasti benzilni) radikale, pri čemer so ti lahko različni radikali v danem primeru substituirani (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, Cj-Cj-alkilnimi radikali, mono ali polihalo Cj-Cj-alkilnimi radikali, Cj-Cj-alkoksi radikali ali mono ali polihalo Cj-C^-alkoksi radikali), ali pa tvorita dva sosednja radikala verige A skupaj z atomi verige A, na katere sta vezana, fenilni obroč, pripojen na cikloalkan,

R₅ predstavlja atom vodika, Cj-Cj-alkilni radikal, ki je v danem primeru substituiran (npr. enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, C -C₄alkoksi, mono ali polihalo Cj-Cj-alkoksi, C₂-C₄-alkenilnimi, C₂-C₄-alkinilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkenilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkinilnimi radikali), C₃-C_?-cikloalkilne, C₆-C_1Q-arilne (zlasti fenilni), C -C -aralkilne (zlasti benzilni) radikale, pri čemer so lahko ti različni radikali v danem primeru substituirani (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, Cj-Cj-alkilnimi radikali, mono ali polihalo Cj-Cj-alkilnimi radikali, Cj-Cj-alkoksi radikali in mono ali polihalo Cj-C^-alkoksi radikali), ali

R₅ predstavlja skupino C(=O)-R₁₃, R₁₃, pri čemer predstavlja R₁₃ Cj-Cj-alkilni radikal, ki je v danem primeru substituiran (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, C -C₄-alkoksi, mono ali polihalo Cj-Cj-alkoksi, C₂-C₄-alkenilnimi, C₂-C₄-alkinilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkenilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkinilnimi radikali), C₃-C_?-cikloalkilne, C₆-C₁₀-arilne (zlasti fenilni), C_?-C₁₁-aralkilne (zlasti benzilni) radikale, pri čemer so lahko ti različni radikali v danem primeru substituirani (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi haiogenov, C^C^alkilnimi radikali, mono ali polihalo C^ C₄-alkilnimi radikali, C^-C^-alkoksi radikali ah mono ali polihalo C^-C^-alkoksi radikali), C₂-C₄-alkenilni, C₂-C₄-alkinilni, mono ali polihalo C₂-C₄-alkenilni, mono ali polihalo C₂-C₄-alkilnilni radikal,

R₁₂ ima enega od pomenov za R_s, z izjemo C(=O)-R₁₃,

R₄ predstavlja atom vodika, atom halogena, zlasti atom klora ali broma, C -C₄alkilni radikal, ki je v danem primeru substituiran (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi haiogenov, C^-C^-alkoksi, mono ali polihalo C -C₄-alkoksi, C₂-C₄-alkenilnimi, C₂-C₄-alkinilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkenilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkinilnimi radikali), C₃-C_?-cikloalkilne, C₆-C₁₀-arilne (zlasti fenilni), C_?-C_n-aralkilne (zlasti benzilni) radikale, pri čemer so lahko različni radikali v danem primeru substituirani (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi haiogenov, Cj-C^alkilnimi radikali, mono ali polihalo CjC₄-alkilnimi radikali, Cj-C₄-alkoksi radikali in mono ali polihalo Cj-Cj-alkoksi radikali).

Izum se nanaša tudi na uporabo spojin s formulo (I) v obliki soli. Oblike soli so oblike, sprejemljive v poljedeljstvu, med katerimi lahko navedemo hidroklorid, sulfat, oksalat, nitrat ali arilsulfonat kot tudi adicijske komplekse teh spojin s kovinskimi solmi in zlasti železovimi, kromovimi, bakrovimi, manganovimi, cinkovimi, kobaltovimi, kositrovimi, magnezijevimi ali aluminijevimi solmi.

V smislu pričujočega teksta je mišljeno, da so, v kolikor ni natančneje navedeno, radikali, za katere gre, lahko razvejeni ali ravni. Izraz v danem primeru halogeniran pomeni v danem primeru mono ali polihalogeniran.

Spojine s formulo (I) lahko obstoje v eni ali več izomernih oblikah glede na število asimetričnih centrov molekule. Izum se torej nanaša na uporabo vseh optičnih izomerov kot tudi njihovih racemičnih zmesi in ustreznih diastereoizomerov. Ločenje diastereoizomerov in/ali optičnih izomerov se lahko vrši po samih po sebi znanih metodah.

V formuli (I) pomeni simbol wvw , da je lahko stereokemija dvojne vezi neodvisno E ali Z ali zmes obeh. Ob upoštevanju steričnih ovir bo pretežna oblika oblika, kjer je R₁₂ v legi E glede na R₃, R₄. Del E je praktično edina oblika, ki jo dobimo, če je R₁₂H.

Med prednostnimi spojinami, ki jih uporabljamo v izumu, uporabljamo spojine, v katerih formuli velja eden ali več od naslednjih pogojev:

* n = 1 ali 2 in X je atom halogena v legi para, če je n = 1, in meta para ali orto para, če je n = 2, in/ali * n = 1 in X je v legi para, in/ali * X je atom klora, in/ali * R = R = R = R, = atom vodika, in/ali j O o 1U * R₄ = R_? = R₉ = R_n = atom vodika ali Cj-Cj-alkilni radikal, in/ali * R₄ in R₂ sta izbrana izmed metilnega in etilnega radikala ali atoma vodika, in/ali * R₅ je atom vodika ali C -C₄-alkil, zelo ugodno je R_$ atom vodika, in/ali * R₁₂ je atom vodika, in/ali * A je CR₆R_? ali -CR₆R₇CR_gR₉, in/ali * A je CR₆R₇; R_} in R₂ sta izbrana med metilnim ali etilnim radikalom;

R₃, R_s do R_? in R₁₂ so atomi vodika; R₄ je metil, etil, n-propil, i-propil ali atom vodika, in/ali * A je CR,R„, CR_OR · R, in R_n sta izbrana med metilnim in etilnim radikalom ali atomom vodika; R_g, R_$ do R₉ in R₁₂ so atom vodika; R₄ je metil, etil, n-propil, i-propil ali atom vodika.

Prednostne so tele spojine:

* 2-(4-klorobenziliden)-5-metil 5-etil l-(lH-l,2,4-triazol-l-ilmetil)-lciklopentanol, * 2-(4-klorobenzilidenj-6-metil l-(lH-l,2,4-triazol-l-ilmetil)-l-cikloheksanol, * 2-(4-ciklobenziliden)-6,6-dimetil l-(lH-l,2,4-triazol-l-il-metil)-lcikloheksanol, * 2-(4-klorobenziliden)-1 -(lH-l,2,4-triazol- 1-ilmetil)- 1-cikloheksanol in/ali in prav posebno spojina 2-(4-klorobenzilidien)-5,5-dimetil-l-(lH-l,2,4triazol-l-ilmetil)-l-ciklopentanol.

Z izrazom razmnoževalni material so mišljeni vsi razmnoževalni deli rastline, ki jih lahko uporabljamo za njeno razmnoževanje. Navedli bomo npr. semenjsko zrnje (seme v ožjem pomenu), korenine, plodove, gomolje, čebulice, korenike, dele rastlin. Omenili bomo tudi vzklile rastline in mlade rastline, ki jih je po vzklitju ali po vzniku iz zemlje treba presaditi. Te mlade rastline lahko pred presajanjem zaščitimo s popolno ali delno obdelavo s potapljanjem.

Za kulture, razen za krompir, bomo dali prednost semenskemu zrnju.

Med razmnoževalnim materialom, primernim za postopek obdelave v smislu izuma, bomo dali prednost * semenu dvokaličnic: graha, kumar, melon, soje, bombaževca, sončnic, repice, fižola, lanu, pese, * semenu enokaličnic: žitaric (pšenice, z izjemo varietete talent pred začetkom poganjanja, ječmena, rži, ovsa), koruze, riža * ali gomoljem krompirja.

Prednostno bomo semensko zrnje prevlekli z 0,1 do 500 g učinkovine na cent zrnja, prednostno 1 do 400 g na cent.

Prednostno bomo v primeru gomoljev le-te prevlekli z množino učinkovine, ki ustreza namakanju tega materiala v pripravku, ki vsebuje 0,1 g/1 do 100 g/1 učinkovine.

Predmet izuma je tudi uporaba triazola s formulo (I) v smislu izuma za izdelavo agrokemijskih pripravkov, namenjenih * izboljšanju zdravja rastlin in/ali * doprinosu k skrajšanju stebel rastlin in/ali * spodbujanju njihove odpornosti proti polegi (celo v odsotnosti bolezni lomljivosti žitnih bilk) in/ali * zvečanju vsebnosti dušika, ki ga absorbirajo rastline iz tal, in/ali * zmanjšanju množine dušika, ki ga je potrebno dodati kulturi v obliki gnojila ali gnoja.

Predmet izuma je tudi uporaba triazola s formulo (I) v smislu izuma za pridobitev razmnoževalnega materiala rastlin, ki je sposoben, da rodi rastline, ki * imajo izboljšano zdravje in/ali * imajo steblo, ki je v določenih pogojih skrajšano, in/ali * imajo izboljšano odpornost proti polegi (celo v odsotnosti bolezni lomljivosti žitnih bilk) in/ali * imajo zvečano vsebnost dušika, ki ga absorbirajo rastline iz tal, in/ali * zahtevajo manjšo množino dušika, ki ga je potrebno dodati kulturi v obliki gnojila ali gnoja.

Pripravki v smislu izuma vsebujejo običajno med 0,5 in 95 % učinkovine. Razliko do 100 % tvori nosilec in v danem primeru različni dodatki, kakršni so natančneje navedeni niže.

Z izrazom nosilec označujemo v pričujočem opisu organsko ali mineralno, naravno ali sintetično snov, s katero je učinkovina kombinirana za olajšanje njene aplikacije na rastlino, na semensko zrnje ali na tla. Ta nosilec je torej na splošno inerten in biti mora sprejemljiv v poljedeljstvu, zlasti na obdelani rastlini. Nosilec je lahko trden (gline, naravni ali sintetični silikati, kremenica, smole, voski, trdna gnojila itd.) ali tekoč (voda, alkoholi, ketoni, naftne frakcije, aromatski ali parafinski ogljikovodiki, klorirani ogljikovodiki, utekočinjeni plini itd).

Površinsko aktivno sredstvo je lahko emulgirno, dispergirno ali omočilno sredstvo ionske ali neionske vrste. Navedemo lahko npr. soli poliakrilnih kislin, soli lignosulfonskih kislin, soli fenolsulfonskih ali naftalensulfonskih kislin, polikondenzate etilen oksida na maščobnih alkoholih ali na maščobnih kislinah ali na maščobnih aminih, substituirane fenole (zlasti alkilfenole ali arilfenole), soli estrov sulfojantarnih kislin, derivate tavrina (zlasti alkiltavrate), estre fosforjevih kislin z alkoholi ali polioksietiliranimi fenoli. Pogosto je potrebna prisotnost vsaj enega površinsko aktivnega sredstva, ker učinkovina in/ali inertni nosilec nista topna v vodi in ker je nosilno sredstvo pri aplikaciji voda.

Ti pripravki lahko vsebujejo tudi najrazličnejše druge sestavine, kot npr. zaščitne koloide, adhezive, gostila, tiksotropna sredstva, penetracijska sredstva, stabilizatorje, sekvestrirna sredstva, pigmente, barvila, polimere.

Bolj splošno, pripravki v smislu izuma so lahko kombinirani z vsemi trdnimi ali tekočimi dodatki, ki ustrezajo običajnim tehnikam formuliranja, zlasti za aplikacijo obdelave semen.

V tej zvezi pripominjamo, da se v besednjaku strokovnjakov izraz obdelava semen nanaša dejansko na obdelavo semenskega zrnja.

Tehnike aplikacije so strokovnjaku znane in lahko jih brez nevšečnosti uporabljamo v okviru pričujočega izuma.

Za primer lahko navedemo nanašanje filma ali prevlečenje.

Med pripravki lahko na splošno navedemo trdne ali tekoče pripravke.

Kot oblike trdnih pripravkov lahko navedemo praške za zapraševanje ali razprševanje (z vsebnostjo spojine s formulo (I), ki lahko znaša do 100 %) in granulate, zlasti tiste, dobljene z ekstruzijo, s kompaktiranjem, z impregniranjem granuliranega nosilca, z granuliranjem iz prahu (vsebnost spojine s formulo (I) v teh granulatih je med 1 in 80 % za te zadnje primere).

Pripravke lahko uporabimo tudi v obliki prahu za zapraševanje; tako lahko uporabimo pripravek, ki vsebuje 50 g učinkovine, 10 g fino porazdeljene kremenice, 10 g organskega pigmenta in 970 g smukca. Te sestavine zmešamo in zmeljemo in mešanico apliciramo z zapraševanjem.

Kot oblike tekočih pripravkov ali oblike, namenjene za tvorbo tekočih pripravkov ob uporabi, lahko navedemo raztopine, zlasti v vodi topne koncentrate, emulzibilne koncentrate, emulzije, koncentrirane suspenzije, aerosole, omočljive praške (ali praške za razprševanje), paste, disperzibilne granulate.

Emulzibilni ali topni koncentrati obsegajo najpogosteje 10 do 80 % učinkovine, medtem ko vsebujejo za uporabo pripravljene emulzije 0,01 do 20 % učinkovine.

Emulzibilni koncentrati lahko, če je to potrebno, vsebujejo npr. poleg topila, 2 do 20 % primernih dodatkov, kot stabilizatorjev, površinsko aktivnih sredstev, penetracijskih sredstev, korozijskih inhibitorjev, barvil ali adhezivov, kot smo jih že navedli.

Iz teh koncentratov lahko dobimo z razredčenjem z vodo emulzije z vsako želeno koncentracijo, ki so zlasti primerne za aplikacijo na semenih.

Koncentrirane suspenzije, ki so uporabne tudi za razprševanje, pripravimo tako, da dobimo stabilen tekoč produkt, ki se ne useda, in običajno vsebujejo od 1 do 75 % učinkovine (prednostno od 2 do 50 %), od 0,5 do 15 % površinsko aktivnih sredstev, od 0,1 do 10 % tiksotropnih sredstev, od 0 do 10 % primerih dodatkov, kot pigmentov, barvil, protipenil, korozijskih inhibitorjev, stabilizatorjev, penetracijskih sredstev ali adhezivov in, kot nosilec, vodo ali organsko tekočino, v kateri je učinkovina malo topna ali netopna; določene trdne organske snovi ali mineralne soli lahko raztopimo v nosilcu, da pomagamo preprečiti usedanje, ali kot protizmrzovalna sredstva za vodo.

Omočljive praške (ali praške za razprševanje) pripravimo običajno tako, da vsebujejo 1 do 95 % učinkovine (prednostno od 2 do 80 %), in običajno vsebujejo poleg trdnega nosilca od 0 do 5 % omočila, od 3 do 10 % dispergenta in, če je to potrebno, od 0 do 10 % enega ali več stabilizatorjev in/ali drugih dodatkov, kot pigmentov, barvil, penetracijskih sredstev, adhezivov ali sredstev proti skepljenju, barvil itd.

Da dobimo te praške za razprševanje ali omočljive praške, temeljito pomešamo učinkovino v primernih mešalnikih z dodatnimi snovmi in zmeljemo v mlinih ali drugih primernih drobilnikih. Tako dobimo praške za razprševanje, katerih omočljivost in suspendiranje sta ugodni. Suspendiramo jih lahko z vodo v vsaki želeni koncentraciji in te suspenzije so zelo s pridom uporabne zlasti za uporabo na semenih.

Namesto omočljivih praškov lahko izdelamo paste. Pogoji in načini izdelave in uporabe teh past so podobni tistim za omočljive praške ali praške za razprševanje.

Disperzibilne granulate pripravimo običajno z aglomeriranjem pripravkov vrste omočljivega praška v primernih granulacijskih sistemih.

Kot smo že povedali, so vodne disperzije in emulzije, dobljene z razredčenjem omočljivega praška ali emulzibilnega koncentrata v smislu izuma z vodo, vključene v splošni okvir pričujočega izuma. Emulzije so lahko vrste voda-v-olju ali olje-v-vodi in imajo lahko gosto konsistenco, kakršna je konsistenca majoneze.

Med temi pripravki bo strokovnjak izbral s pridom tistega ali tiste, ki so primerni glede na pogoje uporabe.

Predmet izuma je tudi razmnoževalni material rastlin s prednostnimi variantami, kot smo jih definirali zgoraj, kije prevlečen z 2-(4-klorobenziliden)-5,5-dimetil-l-(lHl,2,4-triazol-l-ilmetil)-l-ciklopentanolom, imenovanim v nadaljevanju tritikonazol, ali ki ga vsebuje.

Izraz ki je prevlečen z in/ali ki vsebuje pomeni, da se nahaja učinkovina pri aplikaciji pretežno na površini materiala, čeprav lahko bolj ali manj pomemben del v odvisnosti od načina aplikacije prodre vanj. Kadar ta razmnoževalni material spet posadimo, absorbira učinkovino.

Prednostno izberemo razmnoževalni material med semenskim zrnjem, izbranim s pridom med zrnjem * dvokaličnic: graha, kumar, soje, melon, bombaževca, sončnic, repice, fižola, lanu, pese, * enokaličnic: mehke ozimne pšenice z izjemo varietete talent, mehke jare pšenice, trde pšenice, ječmena, rži, ovsa, lucerne, koruze, riža.

Prednostno je zrnje prevlečeno z 0,1 do 500 mg učinkovine na cent zrnja in prednostno z 1 do 400 g/cent.

Druga ugodna varianta obstoji v tem, da je razmnoževalni material krompirjev gomolj, prednostno prevlečen z množino učinkovine, ki ustreza pomakanju tega materiala v raztopino, ki vsebuje 0,1 g/1 do 100 g/1 učinkovine.

Prednostno je pripravek, ki izpolnjuje smotre v smislu izuma, označen s tem, da je razmnoževalni material semensko zrnje, izbrano med zrnjem:

* dvokaličnic: graha, kumar, soje, melon, bombaževca, sončnic, repice, fižola, lanu, pese.

* enokaličnic: mehke ozimne pšenice, z izjemo pšenice varietete talent, trde pšenice, mehke jare pšenice, ječmena, rži, koruze, riža.

Prednostno je pripravek, ki izpolnjuje smotre v smislu izuma, označen s tem, da vsebuje 0,5 do 95 % učinkovine.

Sledeči primeri, ki jih navajamo neomejevalno, pojasnjujejo izum in kažejo, kako se ga da uporabiti.

PRIMER 1

Seme mehke ozimne pšenice obdelamo s 120 g tritikonazola na cent semena pšenice.

Za izvedbo obdelave uporabimo koncentrirano suspenzijo, ki vsebuje 200 g/1 tritikonazola in 84 g/1 repelenta proti ptičem. To suspenzijo razredčimo z enakim volumnom vode in to razredčeno mešanico razpršimo pred sejanjem na seme pšenice.

Sejanje se vrši jeseni (v začetku novembra). Zemlja je vsebovala 109 kg/ha dušika in v obliki gnoja smo ji dodali 100 kg/ha (polovico v aprilu, ko meri klas s steblom 1 cm, in drugo polovico v maju v stadiju rasti 2 kolenc).

Pogoji kulture so bili pogoji brez glivične okužbe ali brez glivične prizadetosti, pri čemer smo poskusno rastlino zaščitili z gvazatinom (80 g/cent) in s kasnejšimi protiglivičnimi obdelavami, za katere je znano, da nimajo nobenega učinka take vrste, kot smo jih opazili kasneje s tritikonazolom.

Opazimo, da pri cvetenju biomasa zračnih delov rastlin pšenice (izražena kot suha snov) predstavlja 9820 kg/ha za rastline, zrasle iz zrn, obdelanih s tritikonazolom, in 8950 kg/ha za rastline, zrasle iz semen, ki niso bila obdelana s tritikonazolom.

To zvečanje biomase pod učinkom tritikonazola kaže, da so rastline mnogo bolj vigorozne, t.j. bolj zdrave.

V ostalem pa je bila vsebnost dušika v suhi snovi biomase 1,7 % za rastline, zrasle iz semen, obdelanih s tritikonazolom, in 1,6 % za rastline, zrasle iz semen, ki niso obdelana s tritikonazolom. To kaže, da napravi tritikonazol rastline bolj sposobne za vsrkavanje dušika iz tal in torej omogoča zmanjšanje odmerkov dušika, dodanega v obliki gnojil.

Končno smo ob žetvi in za rastline, zrasle iz semen, obdelanih s tritikonazolom, dobili * 83,1 centov zrnja na hektar, * 150 kg/ha dušika, ki ga je prispevalo zrnje, * 14330 kg/ha suhe snovi biomase (slama, uporabna za živali + zrnje).

Nasprotno pa smo za rastline, ki niso zrasle iz semen, obdelanih s tritikonazolom, dobili

80,4 cente zrnja na hektar,

142 kg/ha dušika, ki ga je prispevalo zrnje,

13730 kg/ha suhe snovi biomase (slama, uporabna za živali + zrnje).

PRIMER 2

Ponovimo primer 1, pri čemer dodamo 60 kg/ha dušika v obliki gnoja na vsakega od tehle datumov: februar (ob koncu zime), april, kot meri klas s steblom 1 cm, in maj v stadiju rasti 2 kolenc.

Ob cvetenju opazimo biomaso (suha snov) 10610 kg/ha z vsebnostjo dušika 1,8 % namesto 10010 kg/ha, in 1,7 % za poskusno rastlino, zraslo iz rastlin, ki niso bile obdelane s tritikonazolom.

Ob žetvi in za rastline, zlasle iz semena, obdelanega s tritikonazolom, dobimo * 83,3 cente zrnja na hektar, * 164 kg/ha dušika, ki ga je prispevalo zrnje, * 15200 kg/ha suhe snovi biomase (slama + zrnje).

Za poskusne rastline, zrasle iz zrnja, ki ni bilo obdelano s tritikonazolom, dobimo * 74,7 centov zrnja na hektar, * 148 kg/ha dušika, ki ga je prispevalo zrnje, * 14120 kg/ha suhe snovi biomase (slama + zrnje).

Tako so dokazani napovedani in zaželeni učinki glede vigorja rastlin, njihovega zdravja in njihove manjše potrebe po dušiku.

PRIMER 3

Za izvedbo obdelave uporabimo koncentrirano suspenzijo, ki vsebuje 200 g/1 tritikonazola in 84 g/1 repelenta proti ptičem. To suspenzijo razredčimo z enakim volumnom vode in to razredčeno mešanico razpršimo pred setvijo na seme pšenice.

Setev izvedemo jeseni (v začetku novembra). Zemlja je vsebovala 50 kg/ha dušika in ji nismo dodali dušika v obliki gnoja ali gnojila.

Pogoji kulture so bili pogoji brez glivične okužbe ali brez glivične prizadetosti, pri čemer smo poskusno rastlino zaščitili z bakrovim oksinatom in s kasnejšimi protiglivičnimi obdelavami, za katere je znano, da nimajo nikakršnega učinka take vrste, kakršnega smo opazili kasneje s tritikonazolom.

Izmerili smo vsebnost dušika (v mg na rastlino kot tako) skupaj za korenine + liste v začetku julija, t.j. v začetku zorenja pšenice (1 mesec pred žetvijo).

Ta vsebnost je bila 265 mg/rastlino proti 123 mg/rastlino za rastline, ki niso zrastle iz semena, obdelanega s tritikonazolom.

PRIMER 4

Kultivirali smo pšenico, posejano v jeseni (konec oktobra). Del zrnja smo predhodno obdelali s tritikonazolom v množini 120 g na cent semena, medtem ko je rabil drugi del kot poskusna rastlina, neobdelana s tritikonazolom.

Del rastlin smo obdelali s cikocelom v množini 1140 g/ha v običajnih pogojih, t.j. v stadiju konec poganjanja - začetek klasenja. Cikocel ali 3C je znan kot sredstvo za skrajšanje stebel, pri čemer je to skrajšanje zaželeno, da bi se izognili polegi zaradi atmosferskih pojavov, ne da bi imel ta produkt kakršenkoli učinek na bolezen lomljivosti žitnih bilk. Kulturo smo izvedli v pogojih neokuženosti/neprizadetosti zaradi glivičnih bolezni.

Višino rastlin smo ugotovili v stadiju zorenja (konec junija).

Medtem ko so poskusne rastline, ki jih nismo obdelali niti s tritikonazolom niti s cikocelom, merile 80 cm, so rastline, obdelane s cikocelom, ki pa niso zrasle iz zrnja, obdelanega s tritikonazolom, merile 69 cm, in rastline, obdelane s cikocelom, in zrasle iz zrnja, obdelanega s tritikonazolom, merile 64 cm.

Ta poskus torej dokazuje razločen sinergističen učinek tritikonazola na kasnejše obdelave s cikocelom kot tudi poudarjeno skrajšanje stebla ob uporabi tritikonazola, kar podeli rastlini boljšo odpornost proti zunanjim napadom.

PRIMER 5

Kultivirali smo pšenico, posejano v jeseni (konec oktobra). Del semenskega zrnja smo predhodno obdelali s tritikonazolom v množini 120 g/cent semena, medtem ko je drugi del rabil kot poskusna rastlina, neobdelana s tritikonazolom.

Del rastlin smo obdelali s cikocelom v množini 1140 g/ha, v običajnih pogojih, t.j. v stadiju konec poganjanja - začetek klasenja. Kulturo smo izvedli v pogojih neokuženosti/neprizadetosti zaradi glivičnih bolezni.

Del rastlin smo obdelali samo z Ethephonom, v množini 240 g/ha, v začetku meseca maja. Kulturo smo izvedli v pogojih neokuženosti/neprizadetosti zaradi glivičnih bolezni.

Del rastlin smo obdelali sredi aprila z mešanico 375 g/ha Ethephona in 750 kg/ha cikocela. Kulturo smo izvedli v pogojih neokuženosti/neprizadetosti zaradi glivičnih bolezni.

Konec aprila in od 20. maja do 13. junija je bilo močno deževje. Rezultate smo izmerili z odstotkom površine kulture, ki je polegla. Dobili smo tele rezultate:

Pogoji obdelave % površine, kije polegla

Neobdelana poskusna rastlina

Rastline, zrasle iz zrnja, obdelanega s tritikonazolom

Rastline, zrasle iz zrnja, obdelanega s tritikonazolom in obdelanega s cikocelom 1

Rastline, zrasle iz zrnja, obdelanega s tritikonazolom in obdelanega z Ethephonom 9

Rastline, zrasle iz zrnja, obdelanega s tritikonazolom in obdelanega z Ethephonom in cikocelom 0

Rastline, zrasle iz zrnja, ki ni bilo obdelano s tritikonazolom in obdelano z Ethephonom in s cikocelom 8

Rastline, zrasle iz zrnja, ki ni bilo obdelano s tritikonazolom in obdelano samo z Ethephonom 38

Rastline, zrasle iz zrnja, ki ni bilo obdelano s tritikonazolom in obdelano samo s cikocelom 13

Ta poskus spet kaže razločen sinergističen učinek tritikonazola na kasnejše obdelave s cikocelom ali Ethephonom, kot tudi poudarjeno skrajšanje stebla z uporabo tritikonazola, ki podeli rastlini boljšo odpornost proti zunanjim napadom.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Postopek za izboljšanje vigorja in/ali zdravja rastlin, zlasti žitaric, označen s tem, da apliciramo na semensko zrno pred sejanjem učinkovito množino triazola s formulo (I)

X je atom halogena, prednostno fluor, brom ali klor, ali ciano ali nitro skupina ali C -C -alkilna ali C^-C^-alkoksi skupina, ki je v danem primeru halogenirana, n je ničla ali pozitivno celo število, manjše kot 6, pri čemer so lahko skupine X enake ali različne, če n večji kot 1,

Rj in R₂, ki sta enaka ali različna, predstavljata atom vodika ali Cj-C^-alkilni radikal, ki je v danem primeru substituiran (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, C^-Cj-alkoksi, mono ali polihalo C^-C^-alkoksi, C₂-C₄alkenilnimi, C₂-C₄-alkinilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkenilnimi, mono ali ali polihalo C₂-C₄-alkinilnimi radikali), C^-C^-alkoksi, ki je v danem primeru substituiran (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, CjC₄-alkoksi, mono ali polihalo C^-C^-alkoksi, C₂-C₄-alkenilnimi, C₂-C₄alkinilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkenilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄alkinilnimi radikali), C₃-C₇-cikloalkilne radikale, C₆-C₁₀-arilne (zlasti fenilni), C₇-C_n-aralkilne (zlasti benzilni) radikale, pri čemer so lahko ti različni radikali v danem primeru substituirani (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, C -C₄-alkilnimi radikali, mono ali polihalo Cj-C₄19 alkilnimi radikali, Cj-C₄-alkoksi radikali in mono ali polihalo Cj-C₄-alkoksi radikali),

Rj in R₂ skupaj lahko tvorita C₂-C₅-ogljikovodično verigo, ki tvori z ogljikom, na katerega sta Rj-R₂ vezana, obroč, pri čemer je ta veriga v danem primeru substituirana kot za prej navedene C₆-C₁₀-arilne radikale, ali

Rj in R₂ skupaj lahko tvorita z ogljikom, na katerega sta R_t in R₂ vezana, dioksolansko C₂-C₅ ogljikovodikovo verigo, pri čemer je ta veriga v danem primeru substituirana kot za prej navedene C₆-C_J0 arilne radikale,

R₃ in R₆ do R_n, ki so enaki ali različni, predstavljajo atom vodika ali Cj-C^-alkilni radikal, ki je v danem primeru substituiran (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, Cj-Cj-alkoksi radikali, mono ali polihalo Cj-C₄alkoksi radikali), C₃-C₇-cikloalkilne, C₆-C₁₀-arilne (zlasti fenilni), C₇-C_naralkilne (zlasti benzilni) radikale, pri čemer so ti lahko različni radikali v danem primeru substituirani (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, Cj-Cj-alkilnimi radikali, mono ali polihalo Cj-Cj-alkilnimi radikali, Cj-C₄-alkoksi radikali ali mono ali polihalo Cj-C₄-alkoksi radikali), ali pa tvorita dva sosednja radikala verige A skupaj z atomi verige A, na katere sta vezana, fenilni obroč, pripojen na cikloalkan,

R_s predstavlja atom vodika, Cj-Cj-alkilni radikal, ki je v danem primeru substituiran (npr, enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, Cj-C₄alkoksi, mono ali polihalo C -C -alkoksi, C₂-C₄-alkenilnimi, C₂-C₄-alkinilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkenilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkinilnimi radikali), C₃-C₇-cikloalkilne, C₆-C₁₀-arilne (zlasti fenilni), C_?-C₁₁-aralkilne (zlasti benzilni) radikale, pri čemer so lahko ti različni radikali v danem primeru substituirani (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, Cj-C^alkilnimi radikali, mono ali polihalo C₁-C₄-alkilnimi radikali, Cj-Cj-alkoksi radikali in mono ali polihalo C_]-C₄-alkoksi radikali), ali

R₅ predstavlja skupino C(=O)-R₁₃, R_J3, pri čemer predstavlja R_J3 C₁-C₄-alkilni radikal, ki je v danem primeru substituiran (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, C₁-C₄-alkoksi, mono ali polihalo C₁-C₄-alkoksi, C₂-C₄-alkenilnimi, C₂-C₄-alkinilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkenilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkinilnimi radikali), C₃-C₇-cikloalkilne, C₆-C₁₀-arilne (zlasti fenilni), C₇-C_n-aralkilne (zlasti benzilni) radikale, pri čemer so lahko ti različni radikali v danem primeru substituirani (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, Cj-C^alkilnimi radikali, mono ali polihalo C₄C₄-alkilnimi radikali, Cj-C^-alkoksi radikali ali mono ali polihalo C^-Cj-alkoksi radikali), C₂-C₄-alkenilni, C₂-C₄-alkinilni, mono ali polihalo C₂-C₄-alkenilni, mono ali polihalo C₂-C₄-alkilnilni radikal,

R₁₂ ima enega od pomenov za R₅, z izjemo C(=O)-R₁₃,

R₄ predstavlja atom vodika, atom halogena, zlasti atom klora ali broma, Cj-C^,alkilni radikal, ki je v danem primeru substituiran (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, Cj-C₄-alkoksi, mono ali polihalo C -C₄-alkoksi, C₂-C₄-alkenilnimi, C₂-C₄-alkinilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkenilnimi, mono ali polihalo C₂-C₄-alkinilnimi radikali), C₃-C_?-cikloalkilne, C₆-C_1Q-arilne (zlasti fenilni), C_?-C_n-aralkilne (zlasti benzilni) radikale, pri čemer so lahko različni radikali v danem primeru substituirani (npr. z enim ali več atomi ali radikali, kot atomi halogenov, Cj-C^alkilnimi radikali, mono ali polihalo C C₄-alkilnimi radikali, C^-Cj-alkoksi radikali in mono ali polihalo C^C^alkoksi radikali), kot tudi prej navedene spojine v obliki soli.
2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da izvedemo aplikacijo v odsotnosti glivične bolezni, za katero lahko to zrnje ali rastline zbole ali za katero lahko domnevamo, da bodo zbolele.
3. Postopek po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da je njegov smoter zvečati vsebnost dušika, ki ga absorbirajo rastline iz tal.
4. Postopek po enem od zahtevkov 1 do 3, označen s tem, da je njegov smoter zmanjšati množino dušika, ki gaje potrebno dodati kulturi v obliki gnojila ali gnoja.
5. Postopek po enem od zahtevkov 1 do 4, označen s tem, da je njegov smoter doprinesti k skrajšanju stebel rastlin in/ali spodbuditi njihovo odpornost proti polegi (celo v odsotnosti bolezni lomljivosti žitnih biljk).
6. Postopek po zahtevku 5, označen s tem, da obdelamo rastline, zrasle iz zrnja, obdelanega s triazolom, kasneje s cikocelom ali Ethephonom.
7. Postopek po enem od zahtevkov 1 do 6, označen s tem, da ima triazol, ki ga uporabljamo, formulo, v kateri velja eden ali več naslednjih pogojev * n = 1 ali 2 in X je atom halogena v legi para, če je n = 1, in meta para ali orto para, če je n = 2, in/ali * n = 1 in X je v legi para, in/ali * X je atom klora, in/ali * R₃ = R₆ = R₈ = R₁₀ = atom vodika, in/ali * R = R = R = R. = atom vodika ali C-C-alkilni radikal, in/ali

4 7 9 11 1 4 ⁷ * Rj in R₂ sta izbrana izmed metilnega in etilnega radikala ali atoma vodika, in/ali * R_s je atom vodika ali Cj-C₄-alkil, zelo ugodno je R_s atom vodika, in/ali * R₁₂ je atom vodika, in/ali * A je CR₆R_? ali -CR₆R₇CR_gR₉, in/ali * A je CR₆R_?; Rj in R₂ sta izbrana med metilnim ali etilnim radikalom;

R₃, R₅ do R_? in R₁₂ so atomi vodika; R₄ je metil, etil, n-propil, i-propil ali atom vodika, in/ali * A je CR₆R_?, CR_gR₉; Rj in R₂ sta izbrana med metilnim in etilnim radikalom ali atomom vodika; R_g, R₅ do R₉ in R_J2 so atom vodika; R₄ je metil, etil, n-propil, i-propil ali atom vodika.
8. Postopek po enem od zahtevkov 1 do 7, označen s tem, da je uporabljeni triazol 2-(4-klorbenziliden)-5,5-dimetil-l-(lH-l,2,4-triazol-l-ilmetil)-l-ciklopentanol.
9. Agrokemijski pripravki, namenjeni * izboljšanju zdravja rastlin in/ali * doprinosu k skrajšanju stebel rastlin in/ali * spodbujanju njihove odpornosti proti polegi (celo v odsotnosti bolezni lomljivosti žitnih bilk) in/ali * zvečanju vsebnosti dušika, ki ga absorbirajo rastline iz tal, in/ali * zmanjšanju množine dušika, ki ga je potrebno dodati kulturi v obliki gnojila ali gnoja, označeni s tem, da vsebujejo učinkovito množino triazola, kot je definiran v enem od zahtevkov 1 ali 6 ali 7 ali 8.
10. Pripravki po zahtevku 9, označeni s tem, da vsebujejo 0,5 do 95 % triazola.
11. Razmnoževalni material rastlin, označen s tem, da je sposoben, da nastanejo iz njega rastline, * ki imajo izboljšano zdravje, in/ali * ki imajo steblo, ki je v določenih pogojih skrajšano, in/ali * ki imajo izboljšano odpornost proti polegi (celo v odsotnosti bolezni lomljivosti žitnih bilk), in/ali * ki imajo zvečano vsebnost dušika, ki ga absorbirajo rastline iz tal, in/ali * ki zahtevajo manjšo množino dušika, ki ga je potrebno dodati kulturi v obliki gnojila ali gnoja, in da je bil obdelan z učinkovito množino triazola, kot je definiran v enem od zahtevkov 1 ali 6 ali 7 ali 8.
12. Material po zahtevku 11, označen s tem, da je razmnoževalni material v obliki semenskega zrnja ali semena.
13. Uporaba triazola s formulo (I), kot je definiran v enem od zahtevkov 1, 7 ali 8, za izdelavo agrokemijskih pripravkov, namenjenih * izboljšanju zdravja rastlin in/ali * doprinosu k skrajšanju stebel rastlin in/ali * spodbujanju njihove odpornosti proti polegi (celo v odsotnosti bolezni lomljivosti žitnih bilk) in/ali * zvečanju vsebnosti dušika, ki ga absorbirajo rastline iz tal, in/ali * zmanjšanju množine dušika, ki ga je potrebno dodati kulturi v obliki gnojila ali gnoja.
14. Uporaba triazola s formulo (I) po zahtevku 13, označena s tem, da vsebujejo agrokemijski pripravki od 0,5 do 95 % triazola.
15. Uporaba triazola s formulo (I), kakršen je definiran v enem od zahtevkov 1, 7 ali 8, za pridobitje razmnoževalnega materiala rastlin, ki je sposoben, da nastanejo iz njega rastline, * ki imajo izboljšano zdravje, in/ali * ki imajo steblo, ki je v določenih pogojih skrajšano, in/ali * ki imajo izboljšano odpornost proti polegi (celo v odsotnosti bolezni lomljivosti žitnih bilk), in/ali * ki imajo zvečano vsebnost dušika, ki ga absorbirajo rastline iz tal, in/ali * ki zahtevajo manjšo množino dušika, ki gaje potrebno dodati kulturi v obliki gnojila ali gnoja.
16. Uporaba triazola s formulo (I) po zahtevku 15, označena s tem, da je ta razmnoževalni material v obliki semenskega zrnja ali semena.