SI9400127A - A synchronizing device, particularly for systems for the manufacture and packaging of food products - Google Patents

Description

Sinhronizacijska naprava, zlasti za sisteme za izdelavo in pakiranje prehrambenih proizvodov

Predloženi izum se nanaša na napravo za sinhroniziranje gibanja po uvodnem delu patentnega zahtevka 1.

Izum je bil razvit s posebnim poudarkom na morebitni uporabi pri sistemih za izdelavo in pakiranje prehrambenih proizvodov, kot npr. slaščic.

Na tem področju uporabe se pogosto pojavlja potreba po izvajanju različnih operacij (npr. odstranitev proizvoda, polnitev proizvoda, okrasitev, pakiranje, itd.) na proizvodih, ki se pomikajo vzdolž transportne linije, ne da bi se ustavilo ali da se vsaj v bistvu ne bi ustavilo napredovanje proizvodov.

V takšnem primeru uporabe je znano, da se elemente za izvedbo operacij na proizvodih razporedi na naprave (drsnike), ki so premakljivi naprej in nazaj vzdolž transportne linije. To omogoča elementom, ki delujejo na proizvode, da sledijo proizvodom vzdolž linije, tako rekoč med svojo delovno fazo. Med svojim sledilnim potovanjem ostanejo elementi torej v bistvu stacionarni glede na proizvode, na katerih izvajajo operacijo, čeprav se proizvodi neprekinjeno pomikajo vzdolž transportne linije.

Zlasti je znano, da se drsnike, na katerih so elementi, ki izvajajo operacijo na proizvodu, nameščeni tako, da se premikajo naprej in nazaj s pomočjo sledilne naprave, ki ima palce in pomaga pogonskemu sistemu linije, na kateri napredujejo proizvodi. To se dogaja z uporabo v celoti mehansko krmiljene rešitve.

Prav tako pa so znane tudi druge rešitve, pri katerih se drsnik premika nazaj in naprej s pomočjo električnega motorja (npr. s pomočjo vijaka, ki prijemlje ženski navoj, razporejen na drsniku). V tem primeru je električni motor, ki poganja drsnik, izdelan kot elektronski pripomoček pogonskemu sistemu, ki premika proizvod vzdolž linije.

Čeprav so gori opisane rešitve konceptualno v celoti zadovoljive, pa se pojavljajo različni problemi pri njih uporabi, zlasti v povezavi z vztrajnostjo zadevnih delov. To se ne pojavi le pri čisto mehanskih rešitvah temveč tudi pri rešitvah, pri katerih je drsnik premikan z motorjem, ki elektronsko podpira proizvodno linijo. Ti problemi postanejo bolj in bolj zahtevni in težko rešljivi, čim bolj narašča delovna hitrost linije, dokler niso dosežene dejanske fizikalne omejitve notranje vztrajnosti motorja, ki poganja drsnik, tako glede absolutne hitrosti gibanja drsnika kot tudi zlasti glede njegove izmenične narave gibanja. Pravzaprav naj omenimo, da frekvenca izmeničnega gibanja narašča z naraščanjem števila proizvodov, ki jim je potrebno slediti na liniji, in s tem praktično kot narašča stopnja delovanja linije. Najbolj kritični vidik problema je torej dejanski izmenični značaj gibanja drsnika, zlasti glede na spreminjanje njegove smeri gibanja na dveh koncih njegovega hoda, ki sledi liniji.

Zato obstaja potreba, da se predvidi sledilno napravo, ki, medtem ko obdrži vse prednosti poprej znanih rešitev, zlasti nanašajočih se na natančnost, s katero sledi transportni liniji, na drastičen način premaga problem, povezan z izmeničnim značajem gibanja drsnika.

Naloga predloženega izuma je najti rešitev tega problema.

Ta naloga je po predloženem izumu dosežena s pomočjo naprave, katere specifične značilnosti so podane v zahtevku 1.

Izum je v nadaljevanju opisan zgolj s pomočjo neomejevalnega primera in sklicujoč se na priložene načrte, kjer kaže sl. 1 zgradbo naprave po izumu, povezane s proizvodno linijo, sl. 2 grafikon, obsegajoč dve druga preko druge postavljeni krivulji, označeni z a oz. b, ki predstavljata dva časovna grafikona, ki sta indikativna za obnašanje nekaterih kinematskih veličin, značilnih za napravo po izumu, in sl. 3 prednostno izvedbo rešitve po izumu.

Kot predpostavko naj poudarimo, da je na sl. 1 do 3 prikazana naprava po izumu v splošni shematski predstavitvi z glavnim namenom prikazati karseda jasno kinematske značilnosti, ki regulirajo nje delovanje.

Zlasti naj omenimo, da je področje uporabe rešitve po izumu v bistvu splošno, čeprav se sl. 3 nanaša konkretno na sledilno napravo za povezavo z rezalno/varilno enoto (npr. enoto z ultrazvočnimi rezili).

V celoti se izum nanaša v bistvu na sledilno napravo za povezavo s transportno linijo 1, ki je tu prikazana shematsko v obliki motorsko gnanega tračnega transporterja.

Zadevni transporter je zlasti zasnovan z brezkončnim trakom, potekajočim okoli dveh skončnih valjev 3, ki imata vodoravni osi, pri čemer je vsaj ena od njiju predvidena za pogon, tako da lahko deluje na trak 2 v smislu gibanja, ki povzroči, da se zgornji pas 2a traku premika vodoravno (od leve proti desni, sklicujoč se na sl. 1 do 3) s konstantno hitrostjo V , tako da prenaša proizvode 4, ločene z enakomernim razmikom P.

Ta rezultat se lahko doseže npr. s tem, da se trak 2 opremi z nalagalnimi elementi kot. npr. prisloni ali ploščami, razporejenimi na enakomernih odmikih, ki so enaki P. To je v skladu s splošno znanimi kriteriji, ki jih ni potrebno opisati in niso relevantni za namene izuma.

Zlasti pa je narava proizvoda 4 v celoti nepomembna za namene uporabe izuma. Proizvodi 4 so lahko npr. zasnovani iz prehrambenih proizvodov, kot slaščic, ki napredujejo v okviru avtomatskega proizvodnega in/ali pakirnega sistema, pri čemer tvori linija 1 zgolj vejo tega sistema.

Drsnik, v splošnem označen s 5, je premičen na vodoravnih vodilih, razporejenih nad zgornjim, aktivnim pasom 2a traku 2. Drsnik 5 lahko torej izvaja vodoravno gibanje naprej in nazaj, vzporedno napredovanju proizvodov 4 na liniji 1.

Zlasti pa je drsnik 5 namenjen temu, da nosi nekaj elementov (kot rezil 12 in 13, ki bodo omenjeni v nadaljevanju) za izvajanje določenih delovnih ali postopkovnih operacijah na proizvodih 4.

Možnosti, nanašajoče se na izbiro elementov (na sl. 1 niso prikazani eksplicitno) , so tudi zelo različne; lahko so npr. elementi za okraševanje, prekrivanje, usmerjanje, tiskanje, umikanje, spuščanje proizvodov v tok, pakiranje v škatle, zavijanje, rezanje, itd.

V vsakem primeru se mora izmenično gibanje prenesti na drsnik 5 na takšen način, da tekom vsaj dela njegovega potovanja v isti smeri kot linija l drsnik 5 sledi zgornjemu pasu 2a linije 1 s konstantno hitrostjo, ki je enaka hitrosti V napredovanja traku in s tem proizvodov 4. Pri teh pogojih, tj. medtem ko drsnik 5 sledi zgornjemu pasu 2a traku s hitrostjo V_t, elementi, ki so na drsniku, delujejo na spodaj ležeče proizvode 4, za katere se zdi, da so tekom sledilnega hoda stacionarni glede na naprave, tj. komponenta relativnega gibanja v glavni smeri napredovanja proizvodov 4 vzdolž linije 1 je nič.

Pri rešitvi po izumu je drsnik 5 premikan naprej in nazaj z vrtilnim motorjem 6 (kot npr. brezkomutatorskim električnim motorjem) , ki vrti (npr. s pomočjo zobnika) gred 6a, na katero je zagozdena ročica 7 dolžine R. Prvi konec ojnice 9 je zgibno povezan s tečajem 8 ročice 7, njen nasprotni konec pa je v točki 10, ki je zaradi poenostavljenega prikaza razporejena na enaki višini kot gred 6a motorja 6, zgibno povezan z drsnikom 5.

Z vrtenjem motorja 6 (v smeri urnega kazalca, sklicujoč se na položaj, prikazan na sl. 1 do 2) je mogoče, da se drsniku 5 dodeli gibanje naprej-nazaj, ki obsega aktivni hod, tj. hod za sledenje liniji 1 (od leve proti desni, sklicujoč se na zadevne načrte), in povratni hod (od desne proti levi) . To se dogaja, ne da bi bilo kadarkoli potrebno obrniti smer vrtenja motorja 6.

Kot rezultat te razporeditve je motor 6 osvobojen vztrajnostnih problemov, ki se pojavljajo pri rešitvah iz stanja tehnike, kadar je potrebno ustaviti motor, ki poganja drsnik, in trenutno obrniti smer gibanja.

Čeprav se bo naslednji del pričujočega opisa nanašal na uporabo zgradbe, v kateri ima ročica 7 fiksno dolžino R (to pomeni razdaljo med osjo gredi 6a in ročičnim tečajem 8) , se rešitev po izumu lahko prednostno uporabi pri konstrukcijsko podobnih izsrednih napravah, npr. mehanizmih vrste ročica-utorni člen.

Opis v nadaljevanju, ki se nanaša na mehanizem ojnica-ročica, se mora zato razumeti tudi kot da vsebuje ekvivalentne mehanizme, kot npr. mehanizme vrste ročica-utorni člen, in s tem v splošnem vse mehanizme, pri katerih se istosmiselno vrtilno gibanje pretvori v translatorno gibanje naprej-nazaj.

Hitrost, s katero drsnik tekom svojega aktivnega hoda (od leve proti desni na sl. 1 do 3) sledi liniji 1 in proizvodu 4, medtem ko izvaja translatorno gibanje vzdolž vodoravnih vodil nad linijo 1, se da izraziti z enačbo vrste:

V_o=2nRnsin(Y+j0 )cos)3 (I) kjer V=27rRn predstavlja tangencialno hitrost ročičnega tečaja 8, 7 predstavlja kot ročice 7 glede na vodoravnico, tj. glede na črto gibanja drsnika 5 (kot povedano se predpostavlja, da je gred 6a praktično razporejena na enaki višini kot točka 10, pri kateri je ojnica 9 zgibno povezana z drsnikom 5) , β pa predstavlja naklonski kot ojnice 9, ki ima domnevno dolžino L, relativno glede na vodoravno črto gibanja drsnika 5.

Da smo bolj natančni, kota 7 in β sta tista pri osnovnici trikotnika in imata pri svojih vrhovih točko na gredi 6a, kjer je zgibno pritrjena ročica 7, in točko 10, kjer je ojnica zgibno pritrjena na drsnik 5, pri svojem zgornjem vrhu pa ročicni tečaj 8. Seveda 2πη=ω predstavlja kotno hitrost v rad/s gredi 6a (n=vrt./s).

Preverba gori podane enačbe (I) pokaže, da če je hitrost vrtenja (n) motorja 6 držana konstantno, hitrost gibanja drsnika 5 v bistvu ni konstantna in tako ne dosega - razen zelo približno želenega učinka sledenja liniji 1 brez relativnega vzdolžnega gibanja med drsnikom 5 in linijo 1.

Da bi se doseglo ta učinek, je potrebno krmiliti motor 6 na način, da je njegova hitrost kontinuirano spremenljiva vsaj za dolžino uporabnega hoda drsnika 5, tako da obdrži hitrost V_Q gibanja drsnika konstantno, tj. V_Q=V_t.

To se z rešitvijo po izumu doseže s priključitvijo elektronske naprave 11 (znane vrste) na motor, katera s pomočjo kotnega detektorja, kot npr. kodirne naprave 6b, priključene na motor 6, zaznava trenutni kotni položaj (kot γ) gredi 6a in s tem ročice

7.

Hitrostno in položajno tipalo la (npr. zasnovano iz t.im. kodirne naprave) je priključeno liniji 1 in - na znan način - omogoča, da elektronski krmilnik 11 prilagodi in sinhronizira (celo v fazi) gibanje drsnika 5 gibanju linije 1.

V praksi se tipalo 6b lahko krmili tako, da odda signal, ki ustreza vrednosti kota γ. Naprava 11 lahko krmili vrednost kota β (seveda, če sta R in L znana) s pomočjo enostavne postopkovne operacije (praktično pa s pomočjo krmilnega programa, shranjenega enkrat za vselej).

Tako je mogoče učinkovati na hitrost vrtenja motorja 6 na takšen način, da je V_Q (hitrost gibanja drsnika 5 v smeri, v kateri sledi liniji 1) držana konstantno. Ta rezultat se lahko doseže s krmiljenjem kotne hitrosti 2πη motorja na takšen način, da 2πη =V_t (J?sin (γ+β ) cos)3) , kjer je V_t (hitrost linije 1) konstatna.

Teoretično se da to enačbo izkoristiti tekom celotnega aktivnega gibanja drsnika 5 v isti smeri kot linija 1 (0° < γ < 180°) .

Vendar pa testi, ki jih je izvedel prijavitelj kažejo, da je v splošnem bolj prednostno, če hitrost drsnika 5 tekom začetnega in končnega dela njegovega hoda, ki sledi liniji 1, narašča postopno od 0 do želene vrednosti ν_θ=ν , zatem pa ponovno, tudi postopno, upade od V_Q do vrednosti 0 ob koncu njegovega delovnega hoda.

Prijavitelj je opazil, da je za večino aplikacij v splošnem prednostno, da začetna pospeševalna stopnja poteka preko dela sledilnega hoda, ki ustreza vrednosti kota y (glej ponovno sl. 1) med 0° in 30°, pojemalna pot pa za simetrično območje vrednosti, tj. ko je γ med 150° in 180°.

Ta rešitev je detajlneje prikazana na grafikonu sl. 2, katerega spodnji del, označen z b, kaže trenutno hitrost gibanja drsnika 5 kot funkcijo kota γ (merjenega v stopinjah).

Kot se lahko vidi hitrost ν_θ drsnika 5 narašča postopoma od 0 do želene vrednosti (tipično med 0,20 in 0,30 m/s) z zvezno krivuljo v skladu z zakonom vrste

V₀=2zri?nsin( γ+)β )cosj8 , kjer je n konstanta (II).

V okviru delovnega hoda (γ med 30° in 150°) je hitrost gibanja drsnika zapovrstjo držana konstatno, kot je opisano zgoraj.

V končnem delu sledilnega hoda (γ med 150° in 180°) se da zakon gibanja drsnika ponovno izraziti z enačbo (II) in s tem s pojemalno krivuljo.

Tekom povratnega hoda (γ med 180° in 360°) lahko gibanje drsnika poteka bodisi po pospeševalno-pojemalnem zakonu, ki ustreza konstatni hitrosti vrtenja gredi 6a, ali pa lahko privzame drugačno obnašanje, če je potrebno doseči npr. zlasti hiter povratek drsnika 5 v začetni položaj sledilnega hoda.

Vrhnji del grafikona sl. 2 (grafikon 2a) kaže ustrezno krivuljo krmiljenja hitrosti vrtenja n (vrt./min.) motorja 6, doseženo z napravo 11.

Tovrstno krmilno funkcijo se da zlahka doseči z brezkomutatorskim motorjem, zlasti če se privzame krmilno strategijo štetja korakov.

Če se privzame, da je potrebno drsniku 5 dodeliti delovni hod (γ med 30° in 150°) velikostnega reda 0,33 m, se za ponazoritev lahko upošteva, da ima ročica dolžino R=190 mm, ojnica pa dolžino L=6R, tj. 1143 mm. To je vse ob predpostavki, da razmik P proizvodov na zadevni liniji znaša 0,825R, hitrost gibanja pa je velikostnega reda 0,275 m/s.

Zgoraj opisana razporeditev omogoča, da delovni hod Cu poteka s periodo 1,2 sekunde s časom 3 sekunde za celoten cikel mehanizma ojnica-ročica.

Testi, ki jih je izvedel prijavitelj, zlasti kažejo, da je mogoče tovrstno gibanje doseči ob uporabi hitrosti vrtenja motorja velikostnega reda 24,33 vrt./min. (γ med 150° in 30°). Tekom dejanske sledilne stopnje se hitrost vrtenja motorja spreminja po zakonu, prikazanem na grafu 2a.

Zlasti sklicujoč se na gori nakazano hitrostno vrednost n bo hitrost vrtenja padla na 17,73 vrt./min., ko γ doseže vrednost 45°, nadalje padala do 15,03 vrt./min. in zatem na 14,18 vrt./min., ko γ doseže 60° oz. 75°.

Hitrost motorja doseže svojo najmanjšo vrednost 14,07 vrt./min., ko γ znaša 90° .

Sl. 3 se nanaša na izvedbeni primer izuma, pri katerem so na drsniku 5 nameščeni elementi zasnovani z dvema reziloma (npr. ultrazvočnima reziloma) za učinkovanje na proizvode 4, ki se nahajajo na liniji 1. V konkretnem primeru so proizvodi 4 zasnovani iz prehrambenega proizvoda, ki je na začetku v obliki nepretrganega traku in je predeljen v zaporedne kose (proizvode 4) kot posledica delovanja rezil 12, 13.

Rezli 12, 13 (katerih delovne značilnosti se privzame kot splošno znane in jih zato tu ni potrebno detajlno opisati) sta gnani, nanašajoč se na njuno izmenično gibanje navzgor in navzdol proti aktivnemu rezalnemu položaju, z ustreznima motorjema 14, 15 (npr. kot vrtilnima električnima motorjema) , ki poganjata rezili 12 in 13 s pomočjo ustreznih kinematsko delujočih mehanizmov ojnicaročica, ki sta popolnoma identična kinematskemu mehanizmu ojnicaročica, ki izvaja vodoravno gibanje naprej in nazaj drsnika 5.

Motor 14 zlasti poganja ustrezno gred, na katero je zagozdena ročica 16 s tečajem 17. Zgornji konec oj niče 18 je zgibno priključen na tečaje 17, njen spodnji konec pa je pri 19 zgibno priključen na rezilo 12.

Na popolnoma enak način poganja motor 15, katerega izstopna gred je označena s 15b, ročico 20, ki je s pomočjo tečaja 21 zgibno priključena na ojnico 22, ki je po drugi strani pri 23 zgibno priključena na rezilo 13.

Premikanje nazaj in naprej (ali, natančneje, dviganje in spuščanje) elementa, ki se premika z izmeničnim gibanjem (podobno kot rezili 12 in 13) , se torej lahko izvaja kot rezultat vrtenja v eni sami smeri (brez spremembe smeri).

Rešitev, opisano s sklicevanjem na sl. 3, se seveda lahko uporabi tudi s sklicevanjem na eno samo rezilo.

Da bi se doseglo natančno rezanje proizvoda 4, zadostuje v tem primeru zagotoviti, da se rezilo 12 premika v spodnjem delu svoje poti, vključujoč

i) premikanje proti proizvodu 4, ii) učinkovanje na proizvod 4, in iii) gibanje proč navzgor, medtem ko drsnik 5 potuje vzdolž poti, po kateri sledi liniji 1, s hitrostjo V_t, ki je držana konstatno.

Rešitev, prikazana na sl. 3, ki predvideva, da sta na drsniku 5 razporejeni dve rezili, nudi prednost, da se frekvenco delovanja vsakokratnega rezila na proizvod 4 lahko zmanjša (prepolovi).

Če se uporabi enojno rezilo, vsaka operacija rezila na proizvodu dejansko tvori rezalno linijo, ustrezajočo zadnjemu robu (v smeri napredovanja na liniji 1) proizvoda in prednjemu robu (ponovno v smeri napredovanja) naslednjega proizvoda.

Zato je potrebno opraviti celoten cikel spuščanja in dviganja rezila za vsakokraten proizvod, izdelan z rezanjem proizvoda 4.

Z uporabo dveh rezil 12 in 13, skladno z rešitvijo, prikazano na sl. 3, pa se da hitrost gibanja vsakokratnega rezila zmanjšati za polovico.

Vsak proizvod, izdelan z delitvijo neprekinjenega proizvoda 4, bo dejansko imel svoj prednji rob definiran z enim od rezil, svoj zadnji rob pa z drugim rezilom.

Še več, gori opisano rešitev se da ekstrapolirati celo na večje število gibljivih elementov, pri čemer se zapovrstjo zmanjša njihova hitrost gibanja. Namesto da bi morali izvesti celoten cikel (spuščanje in dviganje v primeru rezila) za vsak proizvod 4, ki se ga obdeluje, če je na razpolago n elementov (npr. n rezil), praktično zadostuje izvesti en cikel za vsakih n proizvodov, ki se jih obdeluje. Konkretneje je pri prikazanem izvedbenem primeru n=2.

Seveda se motorja 14 in 15, medtem ko je hitrost vrtenja motorja 6 krmiljena na gori opisan način, tako da se drsnik 5 tekom svojega hoda, ki sledi liniji 1, premika z enako hitrostjo kot linija (V_Q=V_t) · ^vrhita s konstantno hitrostjo. Spuščanje in dviganje rezil 12 in 13 se potemtakem ne izvede pri konstantni hitrosti, temveč nasprotno, z najmanjšimi vrednostmi (nič pri točki, pri kateri se smer gibanja spremeni) pri vršnih položajih (zgornja in spodnja mrtva točka) in največjimi vrednostmi v srednjem položaju spuščalnega in dvigalnega gibanja (ko sta ročična tečaja 17 in 21 vodoravno poravnana z gredema 14a in 15b obeh motorjev).

Vrtilna gibanja motorjev 6, 14 in 15 so lahko sinhronizirana (z nastavitvijo njihovih relativnih faz), tako da se doseže optimalno rezalno delovanja (ali v splošnem delovanje, ki ga izvajajo delovni elementi, razporejeni na drsniku 5).

Zlasti drsnik 5 in rezili 12 in 13 se lahko ciklično gibljejo, pričenši v začetnem položaju, prikazanem na sl. 3.

Pri teh pogojih je motor 6 v vrtilnem položaju, ustrezajočem pričetku stopnje, v kateri drsnik 5 sledi liniji 1 s konstantno hitrostjo (kot γ=30° - glej tudi grafikon na sl. 2) .

V tem trenutku je motor 15 krmiljen tako, da prinese rezilo 13, ki je v navzdoljnjem položaju (glede na smer napredovanja linije 1) , na začetek rezalne stopnje (stik s proizvodom, ki ga je potrebno odrezati), medtem ko je navzgornje rezilo 12 v bolj dvignjenem položaju, praktično v fazi z motorjem 14 (ali konkretneje, z ročičimi mehanizmi, gnanimi z njim) z zaostankom 60° relativno glede na fazo motorja 15 in ročičnega mehanizma, gnanega z njim.

rezalna stopnja je končana, ko sta ročici 16 in 20 prešli skozi 180°, ročica 7 pa je v kotnem položaju, ki ustreza vrednosti 7=150° (konec sledilnega hoda s konstantno hitrostjo).

Pri teh pogojih je navzdoljnje rezilo 13, ki je končalo rezalno operacijo, ponovno dvignjeno nad proizvodom 4 za razdaljo, ki ustreza razdalji, ki ločuje rezilo 12 od proizvoda 4 na sl. 3. Sočasno je rezilo 12, ki je ravnokar končalo rezalno operacijo, ravnokar zapustilo proizvod 4 in je praktično na višini, ki ustreza višini, pri kateri je rezilo 13 prikazano na sl. 3.

Iz tega položaja troje ročičnih mehanizmov, ki poganjajo drsnik 5 in rezili 12 oz. 13, zaključijo svoja vrtilna gibanja, da se vrnejo v izhodiščni položaj cikla, prikazanega na sl. 3.

V ta namen ročici 16 in 20 opravita preostalih 180° svojega vrtilnega hoda, medtem ko se ročica 7, ki poganja drsnik 5, vrne k vrednosti 7=30°.

Kot povedano se motorja 14 in 15 vrtita s konstantnima hitrostima, ki se ju lahko z ukazom poveča ali zmanjša, tako da se rezalni korak P lahko spreminja. Motor 6 pa mora po drugi strani svojo hitrost prilagoditi hitrosti linije 1 za vsak cikel (da doseže V₀=V_t, kot pokazano zgoraj) in ostati sinhroniziran z motorjema 14 in 15, da ponovno prične rezalni cikel z ročicami v položajih, prikazanih na sl. 3.

Če hitrost transporterja 1 naraste, se morajo motorji 6, 14 in 15 brez vplivanja na korak P prilagoditi novi situaciji: to operacijo se da zlahka izvesti s pomočjo krmilnih tokokrogov motorjev.

Seveda se lahko pri nespremenjenih osnovah izuma detajli zgradbe in izvedbene oblike spreminjajo v širokem polju glede na zgoraj opisano in prikazano, ne da bi se s tem oddaljili od obsega predloženega izuma.

Claims (18)

1. Patentni zahtevki

   1. Naprava za sinhroniziranje gibanja, ki v uporabi deluje med transportno linijo (1), na kateri napreduje tok proizvodov (4), in gibljivo napravo (5), ki se lahko premika nazaj in naprej vzdolž glavne črte napredovanja proizvodov na transportni liniji (1), tako da izvaja hod, ki sledi gibanju proizvodov na transportni liniji (1), značilna po tem, da obsega:

   - pogonska sredstva (6) s priključenim krmilnimi sredstvi (11) za selektivno krmiljenje hitrosti (2πη) pogonskih sredstev (6), in

   - mehanizem ojnica-ročica, obsegajoč ročico (7) , gnano s pogonskimi sredstvi (6) , in ojnico, delujočo med tečajem (8) ročice (7) in gibljivo napravo (5) , tako da gibanje pogonskih sredstev (6) v eni sami smeri izvaja izmenično gibanje gibljive naprave (5), krmilna sredstva (11), občutljiva (6b) na položaj (γ, β) vsaj enega od ročice (7) in gibljive naprave (5), da selektivno krmili hitrost (2πη) pogonskih sredstev (6) vsaj tekom dela omenjenega sledilnega hoda gibljive naprave (5) , tako da drži hitrost gibanja (V_Q) gibljive naprave (5) konstantno in ustrezno hitrosti (V_t) proizvodov (4) na transportni liniji (1).
2. 2. Naprava po zahtevku 1, značilna po tem, da krmilna sredstva (11) krmilijo hitrost (2πη) pogonskih sredstev (6) po enačbi 2n-n=V_t(Rsin(Y+p)cos/3) , kjer 2πη označuje hitrost pogonskih sredstev, γ je kot, ki označuje kotni položaj ročice (7) relativno glede na črto gibanja gibljive naprave (5), β je nadaljnji kot, ki označuje nagib ojnice (9) glede na črto gibanja gibljive naprave (5) , V_t označuje hitrost proizvodov (4) na transportni liniji (1) , R pa je proporcionalnostna konstanta (polmer ročice) .
3. 3. Naprava po zahtevku 1 ali 2, značilna po tem, da krmilna sredstva (11) tako učinkujejo na pogonska sredstva (6), da držijo hitrost gibanja gibljive naprave (5) konstantno zgolj za del hoda, v katerem gibljiva naprava (5) sledi tran14 športni liniji (1) , tako se da gibljiva naprava (5) , v vsaj enem od začetnega dela in končnega dela sledilnega hoda, giblje z neenakomerno hitrostjo.
4. 4. Naprava po zahtevku 3, značilna po tem, da pogonska sredstva (6) tekom začetnega in končnega dela sledilnega hoda delujejo s konstantno hitrostjo.
5. 5. Naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da pogonska sredstva obsegajo vrtilni motor (6).
6. 6. Naprava po zahtevku 1 ali 5, značilna po tem, da so pogonska sredstva (6) gnana električno.
7. 7. Naprava po zahtevku 6, značilna po tem, da pogonska sredstva obsegajo brezkomutatorski električni motor (6).
8. 8. Naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da gibljiva naprava (5) nosi vsaj en gibljiv element (12, 13) , ki tekom sledilnega hoda lahko deluje na proizvode (4) .
9. 9. Naprava po zahtevku 8, značilna po tem, da vsaj en od gibljivih elementov (12, 13) rezilo.
10. 10. Naprava po zahtevku 9, značilna po tem, da je rezilo ultrazvočno rezilo (12, 13).
11. 11. Naprava po kateremkoli od zahtevkov 8 do 10, značilna po tem, da se vsaj en od gibljivih elementov (12, 13) izvaja izmenično gibanje relativno glede na transportno linijo (1) .
12. 12. Naprava po zahtevku 11, značilna po tem, da je vsaj en gibljiv element (12, 13) gnan s pomočjo ustreznega mehanizma (16, 18; 20, 22) o jnica-ročica z ustreznimi pogonskimi sredstvi (14, 15), ki se premikajo le v eni smeri.
13. 13. Naprava po zahtevku 12, značilna po tem, da so ustrezna pogonska sredstva (14, 15) s pogonskimi sredstvi (6), tako da se izmenično gibanje vsaj enega gibljivega elementa (12, 13) izvaja sinhronizirano z gibanjem gibljive naprave (5) za sledenje transportni liniji (1).
14. 14. Naprava po zahtevku 13, značilna po tem, da je gibljivi element priključen na gibljivo napravo (5) in lahko izvaja ustrezen gibalni cikel za vsakokraten proizvod (4), ki se ga obdeluje.
15. 15. Naprava po zahtevku 13, značilna po tem, da je niz (n) gibljivih elementov (12, 13) priključen na gibljivo napravo (5) in vsak lahko izvaja ustrezen cikel gibanj nazaj in naprej za vsak ustrezen niz (n) proizvodov (4), ki se jih obdeluje.
16. 16. Naprava po zahtevku 15, značilna po ten, da sta dva gibljiva elementa (12, 13) priključena na gibljivo napravo (5) in vsak izvaja ustrezen cikel gibanj nazaj in naprej za vsaka dva proizvoda (4), ki se ju obdeluje, in za vsako gibanje nazaj in naprej gibljive naprave (5).
17. 17. Naprava po zahtevku 15 ali 16, značilna po tem, da so gibanja nazaj in naprej gibljivih elementov (12, 13) sinhronizirana drugo z drugim, pri čemer kot fazne razlike med gibanji določa razdaljo (P), ki ločuje zaporedne položaje, pri katerih gibljivi elementi (12, 13) učinkujejo na proizvode (4), ki napredujejo na transportni liniji (1).
18. 18. Naprava po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da obsega tipalna sredstva (la), ki odkrivajo enega od položajev in hitrost gibanja transportne linije (1) ter generirajo ustrezen signal, in da so krmilna sredstva (11) občutljiva na ustrezen signal, tako da sinhronizirajo gibanje gibljive naprave (5) z gibanjem transportne linije (1) ·