SI9300594A - Block brake for rail vehicles - Google Patents

Description

ABB HENSCHELL Waggon Union GmbH

Kladična zavora za tirnična vozila

Izum se nanaša na kladično zavoro za tirnična vozila, pri kateri zavorno drogovje, ki je fluidno obremenjeno z zavornim cilindrom, preko zavornjakov, sestoječih iz zavornikov in zavornih oblog, učinkuje radialno na vsaj eno kolesno dvojico podvozja timičnega vozila.

Iz prakse so znane kladične zavore za tirnična vozila, zlasti na področju tovornega prometa, preko katerih sledi celotno zaviranje tirničnega vozila do največje dovoljene hitrosti 120 km/h. Pri teh znanih kladičnih zavorah delujejo iz zavornikov in zavornih oblog sestoječi zavornjaki neposredno na tekalno ploskev kolesnega obroča. Zavornjaki so obešeni na zavorno prečko, ki je na običajen način zasnovana v obliki trikotnika (zavorni trikotnik). Zavorniki z zavorno prečko so na njih okvirih zgibno uležajeni v timičnem vozilu ali podvozju tirničnega vozila, pri čemer so fluidno obremenjeni z zavornim cilindrom preko zavornega vlečnega droga s posredovanjem osrednjega zavornega drogovja in morebitnih veznih vzvodov med zavornimi prečkami.

Poprej omenjena kladična zavora zadovoljivo izpolnjuje svojo nalogo do omenjene hitrosti pri obremenitvah do 22,5 t na os, ki so običajne v tovornem prometu, in sestoji iz enostavnih gradnikov, ki se jih da gospodarno izdelati in zahtevajo majhne izdatke za vzdrževanje. Kot pomanjkljivost pa se je pokazalo, da pri zaviranju nastajajoča zavorna toplota vodi k poškodbam kolesnega obroča in tekalne ploskve.

Posledica tega je hrapava in valovita tekalna ploskev, med drugim pa tudi nastajanje razpok v tekalni ploskvi. Z mehanskim učinkovanjem zavornjaka na tekalno ploskev pride poleg tega na slednji tudi do rebrčanja. S temi spremembami tekalne ploskve kolesnega obroča nastane zelo močan kotalni hrup. Pri poškodbi tekalnega obroča zaradi tvorbe razpok je potrebno zamenjati kolesno dvojico.

Nadalje je pomanjkljivo, da ležijo dopustne zavorne moči za omejevanje zavorne toplote, ki se pojavlja pri zaviranju, daleč pod območjem, ki bi bilo teoretično dosegljivo.

Naloga predloženega izuma sestoji v tem, da se po sebi gospodarno kladičasto zavoro v tirničnem vozilu tako razporedi in zasnuje, da so dosegljive večje zavorne moči, da se izognemo poškodbam kolesnih obročev kolesne dvojice in da se kotalni hrup kolesnih dvojic zadrži na najnižjem mogočem nivoju.

Ta naloga je po izumu rešena s tem, da je med kolesnima diskoma kolesne dvojice vsaj eno rotacijsko simetrično zavorno telo togo razporejeno na gredi kolesne dvojice, na katerega plaščno ploskev nalega fluidno obremenjen zavornjak. S temi ukrepi po izumu se ustvari možnost, da se s tem, da se v osnovi obdrži enostavne in gospodarne gradnike znane kladičaste zavore, udejani večje zavorne moči, ki toplotno ne obremenjujejo teklane ploskve kolesnega obroča, na teklani ploskvi pa se izognemo rebrčanju.

Po izumu je lahko z obeh strani gredi kolesne dvojice predviden vsaj po en zavornjak, oba zavornjaka pa, z radialnim delovanjem na gred kolesne dvojice, pri fluidni obremenitvi nalegata na plaščno ploskev zavornega telesa.

S to zasnovo izuma kolesna os ni obremenjena z dodatnimi vzdolžnimi silami, tako da se lahko kolesna dvojica tudi pri zaviranju v največji meri nastavi ustrezno poteku tira.

Po izvedbenem primeru izuma sta na gredi kolesne dvojice razporejeni dve ali več zavornih teles, z obeh strani gredi kolesne dvojice za vsako zavorno telo pa po en zavornjak, ki učinkuje na slednjega. S povečanjem števila zavornih teles na gredi kolesne dvojice se da doseči večjo zavorno moč.

Po izumu sta zavomika obešena na obešalu in uležajena na zavorni prečki. Pri razporeditvi dveh zavornih teles na gredi kolesne dvojice je nadalje po izumu zavorna prečka zasnovana kot zavorni trikotnik. S to razporeditvijo po izumu in zasnovo zavornih delov se v največji meri približamo običajnim kladičastim zavoram, s čimer se zagotovi enostavno in gospodarno zasnovo kladičaste zavore po izumu.

Vsak zavornjak je lahko po izvedbenem primeru izuma osno voden na zavornem telesu. Po nadaljnjem izvedbenem primeru izuma je zavorna prečka bočno vodena na okviru podvozja ali spodnjem delu vagona. S temi ukrepi je zagotovljeno bočno vodenje zavornjaka kot tudi obratovalna varnost.

Detajli izuma so s pomočjo izvedbenega primera predstavljeni na načrtu, kjer kaže sl. 1 del podvozja tirničnega vozila s kladično zavoro po izumu, v navpičnem vzdolžnem prerezu, sl. 2 del podvozja s sl. 1 v pogledu od zgoraj, sl. 3 del podvozja s sl. 1 v pogledu od spredaj.

Pri izvedbenem primeru izuma, predstavljenem na načrtu, je le-ta prikazan na podvozju dvoosnega železniškega tovornega vagona. Kolesna dvojica 1, ki v bistvu sestoji iz gredi 2 kolesne dvojice s kolesnima diskoma 3, je pri tem, kot je znano iz prakse, preko zunanjih osnih ležajev 4 in neprikazanih listnatih vzmeti s posredovanjem prav tako neprikazanih veznih obešal obešena na vzmetnih držalih 5 spodnjega dela 6 železniškega tovornega vagona. Med kolesnima diskoma 3 kolesne dvojice 1 je na gredi 2 kolesne dvojice z obeh stani osrednje vzdolžne osi železniškega tovornega vagona vrtilno togo razporejeno rotacijsko simetrično zavorno telo 7. Slednje pri tem obsega valjasto plaščno ploskev 8 in kolesni obod 9, ki štrli preko plaščne ploskve 8 navzven.

V spodnjem delu 6 železniškega tovornega vagona je preko obešal 10 zavornjaka z obeh strani kolesne dvojice 1 zgibno obešena po ena zavorna prečka 11. Zavorna prečka 11 nosi na obeh svojih vzdolžnih koncih po en zavornjak 14, sestoječ iz zavorne obloge 12 in zavomika 13. Zavorna obloga 12 vsakega zavornika 13 ležijo pred plaščno ploskvijo 8 zavornega telesa 7.

Vsaka zavorna prečka 11 je v sredini zgibno pritrjena na zavorni vzvod 15, pri čemer je slednji s svojim navzgor štrlečim koncem zgibno uležajen na sidrnem ležaju 16 spodnjega dela 6 železniškega tovornega vagona. Drugi zavorni vzvod 15 nosi na svojem zgornjem prostem koncu (onačen z A) neprikazan zavorni vlečni drog. Oba zavorna vzvoda 15 sta v sredini zgibno povezana z vezjo 17 zavornega vzvoda. Zavorni vzvod 15, ki nosi zavorni vlečni drog 17, je nadalje preko svojega zgiba 18, ki nosi vez 17 zgibno povezan z obešalom 19, kije prav tako zgibno pritrjeno na spodnji del 6 železniškega tovornega vagona.

Preko neprikazanega zavornega vlečnega droga in prav tako neprikazanega, vendra iz prakse znanega osrednjega zavornega drogovja se kolesna dvojica 1 s pomočjo zavornega cilindra zavira tako, da se zavomjaka 14 preko zavornih oblog 12 pritisne proti plaščni ploskvi 8 zavornega telesa 7.

Nadakje je po izumu mišljeno, da se namesto enega kolesnega oboda 9 zavornega telesa 7 na vsako vzdolžno stranico slednjega razporedi po en kolesni obod, ali pa se plaščno ploskev 8 zavornega telesa 7 opremi s konturo, ki stransko vodi zavornjak, npr. konveksno ali konkavno. Nadalje je tudi mišljeno, da se za stransko vodenje zavorne prečke 11 le-to samo vodi s stranskimi vodili v spodnjem delu železniškega tovornega vagona.

V načelu lahko pri kladični zavori po izumu vodenje zavornjaka 14 na zavornem telesu 7 sledi kot prvo na način, da potrebna prečna gibanja kolesne dvojice 1 potekajo relativno glede na zavorno prečko 11 in s tem glede na zavornjak 14, kot drugo pa na način, da se prečna gibanja kolesne dvojice 1 prenaša na zavorno prečko 11 in s tem na zavornjak 14 in da osno zavorno drogovje, sestoječe iz zavornjakov in zavornih prečk, pri teh prečnih gibanjih niha skupaj s kolesno dvojico.

Claims (7)

Patentni zahtevki

1. Kladična zavora za timična vozila, pri kateri zavorno drogovje, ki je fluidno obremenjeno z zavornim cilindrom, preko zavomjakov, sestoječih iz zavornikov in zavornih oblog, učinkuje radialno na vsaj eno kolesno dvojico podvozja tirničnega vozila, značilna po tem, da je med kolesnima diskoma (3) kolesne dvojice (1) vsaj eno rotacijsko simetrično zavorno telo (7) togo razporejeno na gredi (2) kolesne dvojice (1), na katerega plaščno ploskev (8) nalega fluidno obremenjen zavomjak (14).

2. Kladična zavora po zahtevku 1, značilna po tem, da je z obeh strani gredi (2) kolesne dvojice (1) predviden vsaj po en zavomjak (14), oba zavornjaka (14) pa, z radialnim delovanjem na gred (2) kolesne dvojice (1), pri fluidni obremenitvi nalegata na plaščno ploskev (8) zavornega telesa(7).

3. Kladična zavora po zahtevkih 1 in 2, značilna po tem, da sta na gredi (2) kolesne dvojice (1) razporejeni dve ali več zavornih teles (7), z obeh strani gredi (2) kolesne dvojice (1) za vsako zavorno telo (7) pa po en zavomjak (14), ki učinkuje na slednjega.

4. Kladična zavora po zahtevkih 1 do 3, značilna po tem, da sta zavornika obešena na obešalu (10 in uležajena na zavorni prečki (11).

5. Kladična zavora po zahtevkih 1 do 4, značilna po tem, da je pri razporeditvi dveh zavornih teles (7) na gredi (2) kolesne dvojice (1) zavorna prečka (11) zasnovana kot zavorni trikotnik.

6. Kladična zavora po zahtevkih 1 do 5, značilna po tem, da je vsak zavomjak (14) osno voden na zavornem telesu (7).

7. Kladična zavora po zahtevkih 1 do 5, značilna po tem, da je zavorna prečka (11) osno vodena na okviru (6) podvozja ali spodnjega dela tirničnega vozila.

23409-XI/93-Iv

ABB HENSCHELL Waggon Union GmbH

Zanj:

EFEKTNA PiSARRA

LJUBLJANA 7 |

Povzetek

Kladična zavora za timična vozila

Izum se nanaša na kladično zavoro za timična vozila, pri kateri zavorno drogovje, ki je fluidno obremenjeno z zavornim cilindrom, preko zavomjakov (14), sestoječih iz zavornikov (13) in zavornih oblog (12), učinkuje radialno na vsaj eno kolesno dvojico (1) podvozja tirničnega vozila.

Cilj izuma sestoji v tem, da se po sebi gospodarno kladično zavoro tako razporedi in zasnuje v tirničnem vozilu, da so dosegljive večje zavorne moči, da se izognemo poškodbam kolesnih obročev kolesne dvojice (1) in da se kotalni hrup kolesnih dvojic (1) zadrži na najnižjem mogočem nivoju.

Ta cilj se doseže s tem, daje med kolesnima diskoma (3) kolesne dvojice (1) vsaj eno rotacijsko simetrično zavorno telo (7) togo razporejeno na gredi (2) kolesne dvojice (1), na katerega plaščno ploskev (8) nalega fluidno obremenjen zavomjak (14).