SI8510691A - Postopek montiranja trodimenzionalnih kovinskih konstrukcij, naprava za njihovo izdelavo in konstrukcije dobljene po takšnem postopku - Google Patents

Abstract

Objavlja se izum, s katerim se zagotavlja postopek montaže, ki je enostaven in relativno poceni, ki pa omogoča montažo zelo preciznih trodimenzionalnih žičnih mrež, ki imajo veliko odpornost na obtežbe. Ta postopek, v skladu s predmetom izuma sestoji iz sledečih faz: a) Priprava niza ravnih mrež, ki se sestoje iz vzdolžnih in prečnih žic, ki so med seboj zvarjene; b) Postavljanje teh mrež v skladu z določenim globinskim pomikom; c) Poravnavanje teh mrež na tak način, da se prečne žice iz različnih mreč dovedejo v isto ravnino; d) Poravnavanje vzdolžnih žic vsaj z ene strani mrež, tako da se definirajo ravnine poravnavanja konstrukcije; e) Postavljanje najmanj ene križne žice v položaj, v katerem se ta žica križa z vzdolžnimi žicami ali prečnimi žicami iz mrež na različnih mestih križanja teh vzdolžnih in prečnih žic; f) Pristopanje z najmanj eno enoto za varenje k mestu, kjer se mreže križajo s križno žico na tak način, da elektrode te enote za varenje ležijo nasproti križnih žic na ustreznem mestu križanja; g) Spajanje žic, ki se križajo in elektrod, da bi se izvedlo varenje na tem mestu križanja; h) Relativno premikanje mrež in te enote za varenje za razdaljo, ki je enaka medsebojni razdalji teh mrež, istočasno zadržavajoč prečne mreže v isti ravnini; i) Ponavljanje faze f) do h) za novo križno žico in nova mesta križanja, vse dokler se križne žice ne zavarijo z vzdolžnimi in prečnimi žicami te mrežne konstrukcije.

Description

POSTOPEK MONTIRANJA TRODIMENZIONALNIH KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, NAPRAVA ZA NJIHOVO IZDELAVO IN KONSTRUKCIJE, DOBLJENE PO TAKŠNEM POSTOPKU

1. PODROČJE TEHNIKE

Izum se nanaša na postopek za konstruiranje trodmenzionalnih kovinskih konstrukcij, naprimer za prefabricirane elemente kot so zidovi in strehe, ki se uporabljajo pri gradnji. Predmet izuma se nanaša tudi na naprave, ki proizvajajo skladno z omenjenim postopkom in končno tudi na konstrukcije, ki so proizvod takšnega postopka.

2. TEHNIČNI PROBLEMI

Ta izum rešuje tehnični problem kako zagotoviti postopek montiranja, ki je enostaven in relativno poceni, vendar pa omogoča montiranje zelo preciznih trodimenzionalnih armaturnih mrež velike odpornosti na obremenitve.

3. STANJE TEHNIKE

Znana je trodimenzionalna žična konstrukcija, ki je sestavljena iz niza ravnih mrež. Vsaka mreža ima najmanj en par vzdolžnih in prečnih žic. Te mreže imajo vnaprej določeno medsebojno razdaljo, kar jim omogoča niz križnih žic, ki so privarjene na vzdolžne ali prečne žice mrež. Takšna konstrukcija formira nosilne ravnine za vzdolžne elemente odgovarjajočih dimenzij, ki so izdelani iz lahkega izolacijskega materiala in ki se vgrajujejo znotraj te konstrukcije. Izdelava takšne konstrukcije zahteva zelo stroge tolerance za različne komponente in pazljivo poravnavanje teh delov v času posameznih faz izdelave, v katerih se izvaja varjenje. Za izpolnjevanje takšnih zahtev je potrebno veliko ročnih operacij, da bi se enote za varjenje privedle do tistih prečnih prerezov, v katerih ležijo žice, ki jih je potrebno zavariti, predvsem pa da bi se obdržai deli poravnani. Tak postopek je zaradi tega neizbežno drag. Predvsem pa je zelo težko doseči istočasno poravnanje prečnih žic in različnih delov konstrukcije v isti ravnini. Tako se je pojavilo več problemov pri izdelavi takšnih konstrukcij, posebno glede na sigurnost kvalitetnega varjenja in doseganja visoke odpornosti glede nastatično in dinamično obremenitev konstrukcije.

4. OPIS REŠITVE

Osnovni cilj predmeta tega izuma je , kako zagotoviti postopek montaže, ki je enostaven in relativno poceni, pa vendar omogoča montažo zelo preciznih tridomenzionalnih žičnih mrež, ki so zelo odporne na obremenitve. Naloga se lahko reši s pomočjo postopka v skladu s predmetom izuma, ki vsebuje naslednje faze:

a) Pripravo niza ravnih mrež, ki sestoje iz vzdolžnih in prečnih žic, ki so medseboj zavarjene;

b) Postavljanje teh mrež skladno z določenim globinskim pomikom;

c) Poravnavanje mrež tako, da se prečne žice iz različnih mrež poravnajo v isto ravnino;

d) Poravnavanje vzdolžnih žic vsaj na eni strani mrež, tako da se definirajo ravnine poravnanja konstrukcije;

e) Postavljanje najmanj ene prečne žice v položaj, v katerem se ta žica križa z vzdolžnimi ali prečnimi žicami mrež na različnih mestih križanja teh vzdolžnih in prečnih žic;

f) Pristop z najmanj eno enoto za varjenje k mestu, kjer se mreže križajo s križno žico na tak način, da ležijo elektrode te enote za varjenje na določenem mestu križanja, nasproti križnih žic;

g) Spajanje žic, ki se križajo in elektrod, da bi se izvedlo varjenje žic na mestu križanja;

h) Relativno premikanje mrež in enote za varjenje za razdaljo, ki je enaka medsebojni razdalji mrež, istočasno zadžavajoč prečne žice v isti ravnini;

i) Ponavljanje faze f) do h) za novo križno žico in nova mesta križanja, tako dolgo, dokler križne žice niso zvarjene z vzdolžnimi ali prečnimi žicami te mrežne konstrukcije.

Skladno s še eno značilnostjo predmeta izuma vsebuje montiranje mrež, ki sestavljajo trodimenzionalno konstrukcijo, naslednje faze:

a) Pripravljanje ravnih žic s kolutov, z ojačitvijo in istočasnim prepletanjem teh žic;

b) Postavljanje skupine vzdolžnih žic v držala za poravnavanje, ki omogočajo, da se žice postavijo paralelno ena na drugo;

c) Varjenje v odgovarjajočih točkah križanja vzdolžnih žic z eno prečno žico na tak način, da te žice ležijo praktično v isti ravnini kot prečna žica; d) Premik vzdolžnih žic v odnosu na držalo za poravnavanje, za razdaljo, ki je enaka razdalji, s katero se ponavljajo prečne žice, da bi se lahko določila druga sekcija markacije, ki je praktično enaka predhodni;

e) Postavitev druge prečne žice na način, da ta prečna žica seka drugo sekcijo arkacije vzdolžnih žic, da je v njeni bližini ali se je rahlo dotika, na tak način, da leži na točno določeni razdalji od predhodne prečne žice;

f) Varjenje te druge prečne žice z vzdolžnimi žicami na odgovarjajočih mestih križanja;

g) Ponavljanje faze d) do f), dokler se ne izvedejo vsi zvari, potrebni za sestavitev take mreže.

Trodimenzionalna konstrukcija, ki nastane s pomočjo postopka,v skladu s predmetom izuma, je odporna na obremenitve, zahvaljujoč prepletanju žic ter pravilnem in natančnem varjenju. Nadalnja karakteristika takšne konstrukci so pravilne ravnine, v katerih ležijo različne prečne žice, s čemer se doseže zelo majhne razdalje med vzdolžnimi komadi, s katerimi se precizno izpolni notranjost konstrukcije. Poleg tega je tako montirana konstrukcija zelo točna v dimenzijah, s čimer je zagotovljeno optimalno postavljanje panelov tekom gradnje objektov.

Ostali detajli in karakteristike predmeta izuma bodo postali bolj jasni iz sledečega opisa, ki je naveden kot primer, s katerim se ne omejuje obseg izuma in kateremu je potrebno slediti po priloženih rizbah, na katerih:

Slika 1 predstavlja splošni shematski prikaz strojev za montažo, ki se uporabljajo v postopku glede na predmet izuma;

Slika 2 predstavlja perspektivno sliko enega stroja za montažo, ki je prikazan na sliki 1;

Slika 3 predstavlja shematski del načrtnega izgleda stroja, ki je prikazan na sliki 2;

Slika 4 predstavlja stranski pogled na stroj, ki je prikazan na sliki 3, ko je leta v delovnem položaju;

Slika 5 predstavlja prednji pogled detajla stroja, ki je prikazan na sliki 2;

Slika 6 prikazuje detajle s slike 5 v času ene delovne faze;

Slika 7 predstavlja pogled s strani elementa stroja, ki je prikazan na sliki 2;

Slika 8 prikazuje detajle s slike 7 v teku ene delovne faze;

Slika 9 predstavlja shematski pogled vzdolž linije prereza ΙΧ-ΙΧ iz slike 4;

Slika 10 prikazuje shematski pogled prečnega prereza detajla stroja, ki je prikazan na sliki 2;

Slika 11 predstavlja shematski pogled drugega detajla stroja, ki je prikazan na sliki 2;

Slika 12 predstavlja načrtni pogled varijacije detajla stroja s slike2;

Slika 13 predstavlja shematski pogled s strani varijacije, ki je prikazana na sliki 12;

Slika 14 prikazuje elemente, ki so prikazani na sliki 12 v času ene delovne faze;

Slika 15 prikazuje dinamični delovni diagram stroja, ki je prikazan na sliki 2;

Slika 16 prikazuje dijagram celega stroja, ki je prikazan na sliki 2;

Slika 17 predstavlja shematski načrtni pogled drugega stroja, ki je prikazan na sliki 1;

Slika 18 predstavlja pogled stroja, ki je prikazan na sliki 17 s strani;

Slika 19 predstavlja skupinski dijagram strojev prikazanih na sliki 17;

Slika 20 predstavlja splošni skupinski dijagram operacij, ki so zagotovljene s postopkom, ki je predmet izuma.

Postopek montaže po tem izumu je namenjen za izdelavo naprimer trodimenzionalne kovinske konstrukcije 30 ( slika 2 ), tipa, ki je opisan v evropski patentni prijavi 821020021, ki je bila objavljena 29. septembra 1982.

Postopek je posebej primeren za montiranje ravnih mrež 36, izdelanih iz jeklenih žic s križnimi žicami 37, priporoča pa se za uporabo strojev, ki omogočajo montiranje trodimenzionalnih konstrukcij 40.

Mreže 36 sestoje iz vzdolžnih žic 34 in prečnih žic 35, v fazi izdelave pred montažo tridimenzionalne konstrukcije pa so bile pripravljene s pomočjo ravne naprave za varjenje 38 (slika 1 ).

Stroj za montiranje 40 (slika 2 ) se sestoji iz nosilne konstrukcije 41, ki nosi mreže 36, bloka za oskrbo 42, iz katerega se jemljejo križne žice 37, da bi se zvarile z mrežami 36, niza enot za varjenje 43, bloka 45 za dostavo, ki se uporablja za konstrukcijo 30 v času montaže, kakor tudi sprejemno enoto 50 (slika 1 ).

V tem stroju je dalje zagotovljen elektronski blok 57 (slika 10), zaradi sekvenčne kontrole različnih faz montaže in varjenja, kontrolni panel 58, pnevmatske enote 59 za izvrševanje ukazov, ki jih pošilja enota 58, kakor tudi hidraulična enota za hlajenje elektrod za varjenje v strojih za montažo 38 in 40.

Naslednji opis se nanaša na nosilno konstrukcijo:

Nosilna konstrukcija 41 vsebuje skup stebričkov 79, na katerih se nahaja niz prečnih gred 80, pričvrščenih v parih na pravilni medsebojni razdalji. Prečne grede 80 nosijo niz preko njih postavljenih horizontalnih nosilnih plošč 81. Razdalja med ploščami 81 je enak in definira povprečno fazo razmika med ravnimi mrežami 36 v odnosu na že montirano konstrukcijo 30.

Plošče 81 (slika3) so zelo raztegnjene pravokotne oblike in imajo dve bočne strani 82 in 83 na svoji levi in desni strani, kot je to prikazano na sliki 4 in nosijo ustrezne ravne mreže 36.

Kontrolni element 83, ki ima en izbočen del s pravokotnim prečnim prerezom, je pričvrščen z vsake strani 82 in ima kontrolno površino 85, ki je lahko v kontaktu, kot se lahko vidi na levi strani slike, s prečnimi žicami 35 iz mrež 36. Površine 85 kontrolnih elementov 83 in različnih plošč 81 se nahajajo v isti ravnini in definirajo vertikalno ravnino markacije trodimenzionalne konstrukcije 30.

Drugi kontrolni element 86, ki ima pravtako en del izbočen s pravokotnim prečnim prerezom, se nastavljivo pritrdi na stranico 83 vsake plošče 81 in ima kontrolno površino 87, ki lahko, kot se to lahko vidi tudi na desni strani slike, na koncih kontaktira s prečnimi žicami 35 iz mreže 36. Površine 87 kontrolnih elementov 86 ležijo v isti ravnini in definirajo drugo vertikalno ravnino markacije trodimenzionalne konstrukcije 30, ki je vzporedna z vertikalno ravnino, ki jo definirajo površine 85. Obe ravnini za markacijo sta postavljeni tako, da postavljata vzdolžne žice 34 v isto ravnino na isti strani različnih mrež 36, poleg tega pa ležita pravokotno glede na ravnine mrež 36. Kot je prikazano na sliki 3, so na prednjem delu elementa 85 in 86 pričvrščeni krmilni elementi 92 in 93, ki so sestavljeni iz izbočenih delov s prečnim prerezom v obliki črke U, kjer ti deli štrlijo iz ravnine 81. Ti elementi se dotikajo konic prečnih žic 35, prav tako pa tudi konic vzdolžnih žic 34 iz ravnih mrež 36 ter služijo zato, da se točno definirajo vertikalne ravnine za markacijo konstrukcije 30 ter da se prepreči zvijanje mrež 36 v tem delu, ki se nahaja ob vhodnem delu krmilnih elementov 92 in 93 in poleg enot za varjenje 43.

Kontrolni elementi 87 in krmilni elementi 93 se lahko relativno premaknejo v odnosu na rob 83, naprimer s pomočjo vijaka 94. Na ta način se lahko spremeni razdaljo med ravninami za markacijo 87 in krmilnimi elementi 92 ali relativno v odnosu na ravnino za markacijo 85, ali relativno v odnosu na krmilne elemente 93, da se točno definirajo vertikalne ravnine za markacijo konstrukcije 30, omogočujoč uporabo mrež 36 različnih širin.

Za nosilno konstrukcijo se nahaja blok za dostavo. Blok za dostavo 42 se deli v dve enoti, od katerih ima vsaka magazin 101 (slika), v katerem so postavljene križne žice 37. Te žice, zahvaljujoč gravitaciji, padajo v izhodni kanal 102 (slika 11), operacijo pa olajšuje delovanje ekscentra 103. Zagotovljena je naprava 104, ki omogoča, da žice 37 padajo ena po ena, potem pa se te žice vodijo s pomočjo nagnjenih palic 105 ter se zaustavljajo na osnovi teh palic 105, ko naletijo na obode 106. Prisotnost žice 37, ki se zadrži na obodih 106, se detektira s pomočjo magnetnega senzorja 105, ki s pomočjo električnih signalov pošlje odgovarjajočo informacijo upravljalski enoti 57.

Med nosilci 41 in magazini 101 (slika 3) se nahajata dve zategovalni ročici 111, od katerih je vsaka sestavljena s pomočjo gredice v obliki paralelopipeda, z nosilnim mestom na koncu ter izhodno osjo 112 pnevmatsko premakljivega elementa 113. Ta element za premikanje 113 služi za rotiranje zategovalne ročice iz horizontalnega položaja v vertikalni položaj. Vsaka zategovalna ročica je v svojem horizontalnem položaju praktično poravnana z žico 37 in postavljena prek nje v trenutku, ko je ta žica zaustavljena za določen čas na obodu 106 in ko se nahaja točno ob tej žici. Več magnetov 114 je postavljeno tako, da potiskajo žico 37 z oboda 106 in jo držijo na ročici 111, poravnano z osjo te iste ročice.

Ta pozicija ostane nespremenjena celo v trenutku, ko ročica 111 stoji v vertikalnem položaju. Poleg tega služita dva senzorja 115 in 116 za detektiranje ročice 111 v horizontalnem in vertikalnem položaju ter da informacijo preneseta enoti za upravljanje 57.

Nasproti magazina 101 (sliki 2 in 3) sta postavljena dva pnevmatska aktuatorja 121, ki imata bate 122, ki se lahko premaknejo v horizontalni ravnini v smeri pravokotno v odnosu na ravnini za markacijo 85 in 86. Na teh batih 122 sta pričvrščena dva ustrezna nosilna bloka 123, na katerih sta s svoje strani pričvrščena dva druga pneumatska aktuatorja 124. Ti aktuatorji 124 imajo bate 125, ki se lahko pomikajo horizontalno, v smeri, ki se nahaja poševno pod kotom 45 stopinj, v odnosu na ravnini za markacijo 85 in 86. Ti bati 125 nosijo dva stebrička 126, na katerih sta pričvrščena dva ustrezna niza spon 127, ki se pnevmatsko aktivirajo in ki lahko premikajo žice 37 iz ročic 111 in jih držijo tako, da so paralelne s stebričkoma 126. Senzorji 128 omogočajo detektiranje prisotnosti ene ali več žic 37, ki se nahajajo v teh sponah 127. Nosilci 123 se lahko premikajo od batov 122 in to od bočne pozicije ob magazinih do centralne pozicije ob enotah za varjenje 43 in krmilnih elementov 92 in 93. Stebrički 126 se s svoje strani lahko pomikajo od batov 125 in to od položaja, ki je oddaljen od magazina 101 in krmilnih elementov 92 in 93, proti položaju, ki se nahaja ob ročicah 111, ko so lete v vertikalnem položaju ter ob enotah za varjenje 43.

Končni senzorji 131 in 132 za aktuatorje 121 detektirajo bočne in centralne položaje blokov 123, končni senzorji 133 aktuatorjev 124 detektirajo položaj stebričkov 126 ob ročicah 111 in enote za varjenje 43. Poleg tega magnetni senzorji 134 detektirajo prisotnost žic 37 na stebričke 126, ko jih držijo spone 127. Informacije s senzorjev 134 se prav tako prenašajo v upravljalsko enoto 57. Magazini 101 so konstruirana tako, da vsaki sprejme, z ustreznimi pregradnimi elementi, po dva niza križnih žic 37, katerih dolžina je komaj nekaj manjša od maksimalne širine magazina. Poševne palice 105, zategovalne ročice 111, stebrički 126, spone 127 in različni senzorji lahko delajo istočasno z dvema žicama 37, ki sta v odnosu ena na drugo poravnani in se nahajata ena poleg druge. To omogoča istočasno montažo dveh trodimenzionalnih konstrukcij, ki sta visoki nekaj manj od polovice višine konstrukcije maksimalne višine.

Enote za varjenje 43 (slika 3) se delijo v dve skupini, ki sta montirani na dve plošči 145 in 146. Ti plošči sta pritrjeni na vertikalne stebričke 147, tako da lahko drsita na mestih, kjer so stebrički postavljeni levo in desno od krmilnih elementov 92 in 93 na ta način, da se vsakemu paru elementa 92 in 93 lahko pridruži en par enot za varjenje 43.

Vsaka enota 43 ima telo 151 v obliki votlega paralelopipeda, na katerem so montirani transformator 152, pnevmatski aktuator 153, premakljiva elektroda 154 in nasprotna elektroda 155.

Premakljiva elektroda 154 je pritrjena na bat 157 aktuatorja 153, ki se s svoje strani vodi s pomočjo naglavka, ki ga izolira od telesa 151. Nasprotna elektroda 155 ima telo oblike črke L in je električno povezana s telesom 151. Tansformator 152 je delno montiran znotraj telesa 151 v obliki paralelopipeda in ima primarni navoj, katerega priključki se lahko vežejo na izvor napajanja. Sekundarni navoj tega transformatorja ima dva priključka 159 in 160, ki sta povezana z elektrodama 154 in 155. Aktivni del vsake premakljive elektrode 154 (slika 5), ki je označen s 163 ima obliko cilindra in leži na relativno večji višini v odnosu na bat 157, s tem, da je ta del povezan s pomočjo bloka 164. Aktivni del vsake elektrode 155 je označen s 165 ter ima obliko paralelopipeda in štrli navzgor iz elektrode 155. Znotraj blokov 164 elektrod 154 in 155 se nahaja kanal za hlajenje, ki ima majhne vhodne in izhodne odprtine 166 in 167, ki so povezane s hidravlično enoto 60.

V položaju mirovanja ležijo deli 163 in 165 enote 43 pod ravninami mrež 36, medtem ko sta plošči 145 in 146 vertikalno premakljivi v odnosu na stebričke 147. Aktuator 170 premika enoto za varjenje 43 navzgor, da se deli 163 in 165 postavijo poravnano z ravninami mrež 36. Dva končna senzorja 168 in 169 lahko detektirata ta visoki in nizki položaj enot 43. V varianti, ki je prikazana na slikah 12 in 13, se enote za varjenje montirajo na dve fiksni plošči 180. Vse nasprotne elektrode, ki so označene s 171, imajo vzvodno ročico 173 in se vrtijo okrog naglavka 172, vzporedno v odnosu na bat 157. Aktivni deli 163 pomičnih elektrod 154 so poravnani z ravninami različnih mrež 36, medtem ko se aktivni deli elektrod 171 nahajajo pod temi površinami. Ročice 173 se vrtijo okoli vertikalne vezi 174, ki je s svoje strani povezana s pnevmatskim aktuatorjem 175.

Aktuator 175 je konstruiran tako, da obrača aktivne dele 164, tako da so leti poravnani z ravninami mrež 36. Senzorji 168 in 169 detektirajo v tem primeru odgovarjajoče visoke in nizke položaje elektrod 171.

Blok 45, takoimenovani blok za dostavo (slika 3 in 7), vsebuje pnevmatski aktuator 182, ki ima dve bata 183, ki sta premakljiva paralelno v odnosu na krmilne elemente 92 in 93. Na teh batih 183 je montirana vertikalna palica 184, na kateri so pritrjene horizontalne ročice 185 v obliki črke L, ki so postavljene v prostor, med ravninami mrež 36. Te ročice 185 imajo vzdolžni del 186, ki leži v srednji ravnini med vertikalnimi ravninami markacij, definiranih s pomočjo krmilnih elementov 92 in 93.

Na vsakem delu 186 se s pomočjo osi 187 vrti zobati vzvod 190, ki ima na spodnjem delu prednji zob 191 in zadnji zob 192. V mirujočem stanju se ta vzvod nahaja v vodoravnem položaju, s pomočjo gravitacije na mejnem elementu 188 dela 186. Oba zoba, tako 191 in 192, imata na svojem prednjem delu ustrezen praktično vertikalni kontaktn rob 193, na zadnjem delu pa pošeni rob 194. Kontaktni robovi 193 zobov 191 in 192 so poravnani med seboj v dve vertikalni ravnini, katerih medsebojna razdalja je nekaj širša (za približno 1mm za žice deb. 0,6 mm do 0,7 mm) od polovice pomika prečnih žic 35 in mrež 36. Aktuator 189 je konstruiran tako, da premakne palico 184 in s tem tudi vzvode 190 za razdaljo , ki je enaka polovici premika prečnih žic 35. Par končnih senzorjev 197 in 196 precizno ugotavlja konec tega hoda in prenaša informacijo upravljalski enoti 57. Krmilni robovi 193 so konstruirane tako, da kooperirajo s prečnimi žicami 35 tako, da skupaj premaknejo mreže 36, obenem pa zadržujejo prečne žice različnih mrež 36 v isti ravnini ali pred montažo konstrukcije 30 ali v času premika mrež 36 v teku operacije varjenja.

Bolj konkretno, kontrolni robovi 193 zobov 191 ali 192 ležijo v položaju mirovanja 99 ali za prečnimi žicami 35 mrež 36. Glede na to v času pomikanja batov 183 naprej, prenašajo robovi 193 zobov 191 ali zobov 192 z vzvodov 190 mreže 36 proti prednjemu delu stroja, to pa se dogaja v času hoda, ki je enak polovici premika prečnih žic 35.

V času povratnega hoda prečne žice 35 s poševnimi robovi 194 povzročajo dvigovanje nazobčanih vzvodov 190, ki lahko na ta način ponovno vrnejo robove 193 za prečne žice 35, zaradi nove dostave mrež 36. V času obeh ciklusov premika naprej in nazaj delujejo vzvodi 190 in zobovi 191 in 192 samo enkrat ali samo na eni in isti prečni žici 35. Na ta način se dobi za križne žice 37 premik, ki je praktično enak polovici premika prečnih žic 35 v že montirani konstrukciji 30.

Na sliki 1 lahko opazimo, da sprejemna enota 50 vsebuje obrnjeno ploščo 201, ki ima osnovo 202 za sprejem že montiranih konstrukcij i vsaj eno področje 203, ki lahko sprejme konzolo za drugo konstrukcijo, ko stroj za montažo 40 montira istočasno dve konstrukciji z zmanjšanima višinama.

Enota 57 takoimenovana upravljalska enota 57 vsebuje mikroprocesor 210, ki ima vrsto vhodno izhodnih enot vmesnika (interfejsa). Vhodni vmesnik (interfejs) sprejema podatke iz senzorjev, ki detektirajo prisotnost žic in senzorjev, ki detektirajo konec hoda aktuatorja. Enote izhodnega vmesnika (interfejsa) so povezane z releji, možna pa je tudi povezava s polprevodnškimi stikali, ki upravljajo odpiranje in zapiranje ventilov 212-219, ki so postavljene med napeljave za zrak pod pritiskom 225 pnevmatske enote in aktuatorjev 104,113,122,124, 127, 182, 169 ali 175, kot tudi vseh aktuatorjev 153 enot za varjenje 43.

Mikroprocesor je prilagojen tako, da upravlja enoto za napajanje 226, ki povezuje primarne navoje transformatorja 152 z virom napajanja v enotah 43. Mikroprocesor 210 ima program, ki upravlja z izvrševanjem operacij različnih električnih ventilov v vnaprej določenem vrstnem redu in v odvisnosti glede na stanje različnih senzorjev. Ta mikroprocesorje razen tega povezan z vrsto elementov za uravnavanje, da se omogoči variranje časovnih intervalov varjenja.

Postopek montaže je prikazan z dijagramom na sliki 20 in je projektiran tako, da se v fazah 211 in 212 vrši zbiranje žic 37 magazina 101 in pozicioniranje mrež 36 (slika 3) na nosilnih ploščah 81. Vzdolžne žice 34 so na ta način vpete v različnih krmilnih elementih 92 in 93, medtem ko ležijo prečne žice 35 iz prvega niza pred upravljalskimi robovi 193 zoba 191.

Stroj 40 je konstruiran tako, da dela z dvema žicama 37 ali s štirimi žicami v primeru, ko se montirata dve konstrukciji , ko so te žice že postavljene na ročicah 111 in to v vertikalnem položaju. Bloki 123 ležijo v ustreznih bočnih pozicijah, z ročic 111 pa so odstranjeni stebrički. V tej fazi je upravljalska enota 57 pripravljena da starta montažo konstrukcije 30. S pritiskom na startni gumb se aktivirajo aktuatorji 182 in premaknejo ustrezne vzvode 190 v smeri proti prednjemu delu stroja, povzročujoč na ta način, da se še nemontirane mreže 36 istočasno premaknejo. Glede na to, da so prečne žice 35 iz prvega niza primerno nameščene v isti ravnini, se vzdolžne žice 34 privedejo na ustrezna mesta za varjenje.

Ker je dovod mrež 36 vnaprej detektiran s senzorji 198, upravljalska enota 57 aktivira aktuatorje 124, da privedejo stebričke 126 ob ročice 111. Enota 57 upravlja z zapiranjem spon 127 okoli žic 37 in prenosom teh žic do stebričkov 126. Potem, ko je to stanje detektirano, zagotovi enota 57, da se aktuatorji 124 aktivirajo na nasprotni strani odstranijo stebričke 126 ter na ta način tudi žice iz ročic 111. Enota 57 aktivira aktuatorje 121, ki premaknejo nosilne bloke 123 proti mestom za varjenje.

Po preverjanju novega položaja teh elementov s pomočjo senzorjev 131, upravljalska enota 57 ponovno aktivira aktuatorje 124 (slika 15), tako da leti dovedejo žice 37 direktno ob vzdolžne žice 34. Ker se bati 125 premikajo pod kotom 45 stopinj v odnosu na osi elektrod in žic 34, se lahko žice 37 in stebrički 126 premaknejo brez ovir. Novi položaj žic 37 se detektira s senzorji 133. Enota 57 v tej fazi povzroča dvigovanje plošč 145 in 146, kakor tudi vseh enot za varjenje 43 ali vertikalnih vezi 174 (slika 13) s prvimi elektrodami 171, vse dokler se aktivni deli elektrod 163 in 165 (slika 5) ne poravnajo z vzdolžnimi žicami 34 in ne leže koaksijalno z mesti križanja križnih žic 37 in vzdolžnih žic 34. Enota 57 zagotavlja tudi delo aktuatorjev 113 na tak način, da leti premaknejo ročice 111 v horizontalni položaj, da se omogoči prevzem drugega para žic 37 (ali štirih žic v primeru dveh konstrukcij) iz magazina 101.

Pri naslednji fazi zagotavlja enota 57 upravljanje vseh aktuatorjev 153 v vseh enotah za varjenje 43. Kot posledica tega dovedejo premakljive elektrode 154 križne žice 34 in 37 v kontakt z ustreznimi nasprotnimi elektrodami. Enota 57 tedaj zagotavlja napajanje primarnih navojev transformatorja 152 in varjenje žic 34 in 37 na ustreznih mestih križanja. V času, ko elektrode še vedno drže žice 34 in 37, požene enota 57 aktuatorje 182 tako, da leti izvršujejo povratni hod proti zadnjemu delu stroja. Vzvodi 190 se na ta način vračajo nazaj in s svojim zadnjim zobom 192 neznatno štrlijo v odnosu na prečne žice 35 drugega niza. Potem ko so senzorji 197 ugotovili tak novi položaj vzvodov 190, enota 57 povzroči odpiranje elektrod in spon ter aktivira aktuatorje 180 in 135 tako, da se premaknejo v nasprotno smer, da bi odstranili elektrode s poti prečnih žic 35. Poleg tega enota 57 vrača ročice 111 v vertikalni položaj. Na koncu enota 57 odstrani stebričke 126 in bloke 123 z mesta za varjenje, vračajoč na ta način stroj v prvotni položaj.

Na sliki 3 je s črtkano črto prikazan položaj blokov 123 ob mestih za varjenje s sponami 127, ki so prikazane odprte in izven mesta za varjenje. Podaljšani položaji nazobčanih vzvodov 190 in mrež 36 so prikazani na enak način. Na sliki 4 je prikazan položaj aktuatorjev 121 in 124 za fazo varjenja, kjer so žice 35 poravnane s pomočjo zobatih vzvodov 190. Na sliki 8 so prikazani položaji enot 43 v času faze varjenja, s črtkano črto pa v fazi, ko zob 192 prevzame žice 35.

Na sliki 15 je prikazan časovni diagram poteka varjenja 221, premika pomičnih elektrod 154 v odnosu na nasprotne elektrode 157 in 171, kakor tudi premik enot 43 ali elektrod 171. Ta diagram prav tako prikazuje premik spon 127,aktuatorjev 122 in 123, žice 37 na ročicah 105, kot tudi premik ročic 111.

Vzdolžne žice 34 se pred varjenjem s prečnimi žicami 35 odmotavajo s koluta 240 (slika 1) velikega obsega, najprej pa se ojačajo s pomočjo stroja za ojačanje žic 241. Ta znani stroj tukaj ne bo detajlno opisan. Običajno ima niz valjev za ojačitev in kontra valje 242, ki ojačujejo žice.

V času ojačevanja se žice utrjujejo zaradi učinka odvijanja in distorzije zaradi prepletanja, ki se izvaja v tej fazi. Stroj za montažo 38 za montiranje mrež 36 ima en podolgovat okvir 245, ki ima vhodno in izhodno področje 244. Okvir 245 (slika 17) ima niz križnih gred 246, ki lahko držijo vzdolžne žice 34. Vzdolžne žice 34 se držijo skupaj na vnaprej določeni medsebojni razdalji s pomočjo vodil 257, ki so premakljiva vzdolž teh križnih gred. Poleg tega se v srednjem delu okvirja 245 nahajajo natančno odmerjena držala za poravnavanje 246, ki so tako dolgi, da vzdolžne žice 34 leže praktično paralelno ene proti drugim na mestih markacije, neposredno ob mestih, na katerih se nahajajo držala. Žice 34 ležijo praktično v isti ravnini, medsebojna razdalja med temi žicami je zelo natančna in z zelo visokimi tolerancami v odnosu na zahteve projektiranja. Med izhodnim področjem in držali 248 se nahaja naprava 250 za dobavo prečnih žic 35, kakor tudi enot za varjenje 251. Ta naprava 250 je konstruirana tako, da postavlja vsako prečno žico 35 tako, da se križa z vzdolžnimi žicami 34 in to tako, da so vse žice 35 medseboj paralelne in tako, da je vsaka žica kar najbližje ali se dotika žic 34 na ustreznih mestih markacije. Naprava 250 (slika 18) je sestavljena iz magazina 252, ki ima izhodni kanal 253, ki se kontrolira z aktuatorjem 254, več poševnih palic 256 in niz majhnih obodov 258. Enote za varjenje 251 vsebuje fiksno elektrodo 260, ki leži malo pod žicami 34 in se križa z žicami na mestih, ki so markirana, kakor tudi niz premičnih elektrod 261. Aktivni del elektrode 261 leži praktično paralelno z aktivnim delom elektrode 260, elektrode 261 so konstruirane tako, da se pomikajo vertikalno v odnosu na elektrodo 260 z delovanjem ustreznih aktuatorjev 262. Elektrode 261, ki se pomikajo navzdol, so konstruirane tako, da kooperirajo s prečno žico 35 in jo potiskajo proti vzdolžnim žicam 34, ki jih ustavlja fiksna elektroda 260 na ustreznih mestih križanja, zaradi sekvenčnega varjenja žic 34 in 35. Stroj 38 ima tudi element za dostavo 270, ki lahko dostavljajo vzdolžne žice proti elektrodam 260 in 261 za razdaljo, ki je enaka premiku prečnih žic. Ta naprava vsebuje križni zob 272, ki se pomika z verigo 273 in ki lahko zagrabi prečne žice 35 po varjenju. Hod tega zoba 272 se pazljivo kontrolira s pomočjo koderja ekstenzije 275, ki natančno meri kot premika osi 276, na kateri je pritrjeno kolo zobčenika, ki je upet z verigo 271. Veriga se pomika s pomočjo servomehanizma, ki vsebuje motor 277, ki se upravlja s pomočjo tega koderja ekstenzije v skladu s programom, ki je sinhroniziran s premikom elektrod 261 in z varjenjem žic. Za napravo 250 se nahaja naprava 278 za sekanje, ki deluje s pomočjo pnevmatskega elementa 279 in vsebuje sekače, ki lahko precizno odsekajo prečne žice 35 neposredno ob mestih zvara, medtem ko ležijo žice 34 izven mreže. Zaradi tega imajo mreže zelo precizne dimenzije, kar omogoča natančen vrstni red operacij konstrukcije 30 na stroju 40.

Stroj 38 omogoča istočasno montažo več mrež. Takšna operacija se vrši z uporabo ene prečne žice za več mrež. Te mreže se nato razdvojijo v teku iste faze odsekanja, ki sledi varjenju. Različne faze dostave mrež, za odsekavanje in za varjenje se upravljajo iz upravljalske enote 281, ki vsebuje mikroprocesor 282 (slika 19) in krmilni panel 283. Različne delovne faze, faza dostave in čas varjenja se lahko programirajo in sinhronizirajo v tem mikroprocesorju. Slika 20 prikazuje sumarni pregled različnih faz montaže konstrukcije 30.

V času faze 29 se vrši varjenje in prepletanje žic 34,35 in 37, kjer so žice odsekane v fazah 291, 292 in 293. V času faz 294 in 295 se žice 34 postavljajo na držala 246 stroja 38, žice 35 pa se postavljajo v ustrezen magazin 252. Žice 34 in 35 se varijo v fazi 296 in nato odsekajo v fazi 287. Po tem, v času ko se križni zob 272 vrača na mesto varjenja v teku faze 298, se mreže lahko ujamejo v fazi 299 in postavijo na nosilne plošče 81 stroja za montažo 40. Križne žice 37 se v teku faze 211 zberajo v magazinu 101. Nato sledi korak montaže konstrukcije 30, v katerem se zagotovi dostava, fazo po fazo, križnih žic v teku faze 300, medtem ko aktuator 104 in ročice 111 locirajo žico 37 v srednji položaj v teku faze 303.

Iz tega sledi dvigovanje elektrod v fazi 305, varjenje v fazi 306 in vračanje vzvoda 190 v fazi 307. Povelje za spuščanje elektrod se izvrši v fazi 309, prevzem montirane konstrukcije na telesu 50 pa se vrši v fazi 310.

Claims (35)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Postopek za montažo trodimenzionalnih kovinskih konstrukcij, označen s tem, da vsebuje naslednje faze:

   a) pripravo niza ravnih mrež (36), ki sestoje iz vzdolžnih žic (34) in prečnih žic (35), ki so zvarjene z vzdolžnimi žicami in ki so postavljene medseboj v vnaprej točno določenih razdaljah;

   b) postavljanje mrež na ustreznih držalih (81), ki držijo mreže v medsebojni razdalji u skladu z določenim medsebojnim globinskim pomikom;

   c) poravnavanje mrež na elementih za markacijo na tak način, da se ustrezne prečne žice (35) iz različnih mrež dovedejo v isto ravnino, da se definirajo različne nosilne ravnine za mreže;

   d) poravnanje mrež s prvimi elementi za poravnanje, da se vzdolžne žice (34), zaradi definiranja ustreznih ravnin poravnanja konstrukcije, dovedejo v isto ravnino vsaj na eni strani teh mrež;

   e) postavljanje najmanj ene križne žice (37) v takšen položaj, da da se ta žica križa z vzdolžnimi žicami (34) ali prečnimi žicami (35) teh mrež v ustreznih mestih križanja in to tako, da se nahaja ob teh vzdolžnih žicah (34) ali prečnih žicah (35);

   f) pristop z najmanj eno enoto za varjenje k mestu, kjer se mreže križajo s križno žico (37) na tak način, da se elektrode iz enote za varjenje nahajajo nasproti križnih žic na tem mestu križanja;

   g) sprejem prekrižanih žic in elektrod in izvrševanje varjenja žic na mestu križanja;

   h) pomikanje mrež, relativno, v odnosu ene na drugo in enot za varjenje za medsebojno razdaljo, ki je enaka pomiku križnih žic (37), zadržujoč prečne žice (35) v isti ravnini;

   i) ponavljanje faze f) do h) za novo križno žico in nova mesta križanja, vse dokler se vse križne žice ne privarijo na vzdolžne in prečne žice v tej mrežni konstrukciji.
2. 2. Postopek po patentnem zahtevku 1, označen s tem, da se mreže izdelujejo z izvrševanjem naslednjih faz:

   a) postavljanje skupine vzdolžnih žic (34) tako, da so paralelne ene z drugimi in da so med seboj na vnaprej točno določeni razdalji;

   b) postavljanje ene prečne žice (35) pod pravim kotom v odnosu na to skupino vzdolžnih žic in to tako, da se jih dotika v ustreznem referentnem položaju; c) varjenje v določenih točkah križanja vzdolžnih žic (34) s prečno žico (35);

   d) premikanje vzdolžnih žic (34) za razdaljo, ki je enaka pomiku nosilnih plošč (81);

   e) postavljanje druge prečne žice (35) pod pravim kotom v odnosu na vzdolžne žice (34) v referentni položaj in varjenje te prečne žice (35) z vzdolžnimi žicami (34);

   f) ponavljanje faz d) do e) do kompletne zvaritve mreže.
3. 3. Postopek po patentnem zahtevku 2, označen s tem da vsebuje dodatno fazo presekanja dela prečne žice (35), ki leži izven vzdolžnih žic (34), da se točno definira širina te mreže.
4. 4. Postopek po kateremkoli od patentnih zahtevkov od 1 do 3, označen s tem, da se mreže poravnavajo s pomočjo elementov za poravnavanje, ki služijo temu, da se postavijo vzdolžne žice na katerikoli strani mrež v praktično paralelne ravnine.
5. 5. Postopek po kateremkoli patentnem zahtevku od 1 do 4, označen s tem, da prvi in drugi element za poravnavanje delujeta na odsekane konce prečnih žic (35) iz mreže.
6. 6. Postopek po kateremkoli patentnem zahtevku od 1 do 5, označen s tem, da so vzdolž horizontalnih ravnin postavljena držala in da so križne žice postavljene za operacijo varjenja tako, da ležijo v praktično vertikalnih ravninah.
7. 7. Postopek po kateremkoli patentnem zahtevku od 1 do 6, označen s tem, da se mreže po varjenju s križno žico dovajajo v razdalji, ki je enaka pomiku teh križnih žic, s pomočjo elementov, na katere prečne žice (35) delujejo.
8. 8. Postopek po kateremkoli patentnem zahtevku od 1 do 7, označen s tem, da se najmanj ena elektroda iz para elektrod enote za varjenje premakne v smeri, ki je paralelna s poravnanimi ravninami te konstrukcije, da bi se elektrode nasproti mestu križanja vzdolžnih žic (34) in prečnih žic (37) in elektrode za varjenje, po varjenju, premaknile z mesta križanja, da bi se omogočil premik te mreže.
9. 9. Postopek po kateremkoli patentnem zahtevku od 1 do 8, označen s tem, da se varjenje parov križnih žic (37) z vzdolžnimi žicami (34) mrež vrši praktično paralelno s pomočjo več parov enot za varjenje, ki so postavljene na obeh straneh mreže.
10. 10. Postopek po patentnem zahtevku 9, označen s tem, da se konstrukcije lahko izdelujejo v parih s pomočjo paralelnih operacij varjenja za dva para križnih žic, kjer je vsaki par teh žic pridružen eni od dveh skupin niza mrež.
11. 11. Postopek montaže ravnih mrež za trodimenzionalno kovinsko konstrukcijo, ki vsebuje skupino vzdolžnih žic (34) in prečnih žic (35), ki se križajo in varijo s temi vzdolžnimi žicami (34), označen s tem, da vsebuje naslednje faze:

    a) postavljanje skupin vzdolžnih žic (34) v držala za poravnavanje, da bi se te žice postavile vsaj v sekcijo njihove markacije, tako da bi bile praktično paralelne ena z drugo in tako, da bi bila med njima vnaprej določena točna razdalja u skladu s planom mreženjateh vzdolžnih žic, s tem da so lete praktično v isti ravnini;

    b) postavljanje ene prečne žice (35) na tak način, da se križa z vzdolžnimi žicami (34) in to tako, da se nahaja ob ali v dotiku z markacijami teh vzdolžnih žic iz te skupine;

    c) varjenje na ustreznih mestih križanja vzdolžnih žic (34) s to prečno žico (35) na tak način, da ležijo vzdolžne žice praktično v isti ravnini s prečno žico;

    d) dostavitev vzdolžnih žic v odnosu na držala za poravnavanje za razdaljo, ki je enaka pomiku prečnih žic, tako da se definira druga sekcija markacije, ki je praktično enaka predhodni sekciji markacije;

    e) postavljanje druge prečne žice (35), da se križa in da je blizu ali je v kontaktu z drugo sekcijo markacije teh vzdolžnih žic, in to na način, da ta prečna žica leži na točno definirani razdaji, v odnosu na predhodno prečno žico;

    f) varjenje te druge prečne žice (35) z vzdolžnimi žicami (34) na ustreznih mestih križanja;

    g) ponavljanje faze d) do f), vse dokler se ne dokonča varjenje mreže.
12. 12. Postopek po patentnem zahtevku 11, označen s tem, da se deli prečnih žic (35), ki se nahajajo izven vzdolžnih žic (34) presekajo ob točkah vajenja na ta način, da se natančno definira širina te mreže.
13. 13. Postopek po kateremkoli patentnem zahtevku od 11 do 12, označen s tem, da se vzdolžne žice (34) presekajo na vnaprej določenih dolžinah, ki definirajo dimenzijo dolžine mreže.
14. 14. Postopek po kateremkoli patentnem zahtevku od 11 do 12, označen s tem, da se te vzdolžne žice snemajo z ustreznih kolutov, da bi se omogočila izdelava mrež nedefiniranih dolžin.
15. 15. Postopek po kateremkoli patentnem zahtevku od 11 do 14, označen s tem, da se mreže izdelujejo vsaj v parih , ki so spojeni s pomočjo prečnih žic, ki pa se potem razdvajajo v fazi odsekavanja delov prečnih žic, ki se nahajajo izven vzdolžnih žic v vsakem paru mrež.
16. 16. Stroj za montažo trodimenzionalnih kovinskih konstrukcij, ki vsebuje vrsto praktično ravnih mrež, ki imajo vzdolžne žice (34) in prečne žice (35), kakor tudi več križnih žic (37), ki se lahko varijo na te mreže, označen s tem, da vsebuje:

    a) vrsto držal (81), ki lahko držijo mreže na ugodnih razdaljah in to tako, da zunanja vzdolžna žica leži v ustrezni ravnini markacije te konstrukcije;

    b) element za poravnavanje prečnih žic iz teh mrež, tako da se definirajo ustrezne nosilne ravnine te konstrukcije;

    c) naprava za pozicioniranje , ki lahko razporedi vsaj eno križno žico (37) na tak način, da se križa z mrežami in da je ob vzdolžnih žicah (34), ki ležijo bolj v polju, ali ob prečni žici (35) na drugi strani teh mrež;

    d) vsaj eno enoto za varjenje, katere elektrode lahko kooperirajo s križno žico (37) in z vzdolžnimi žicami (34) ali prečnimi žicami (35)mrež v ustreznih točkah križanja;

    e) naprava, ki omogoča upravljanje z varjenjem križnih žic (37) z vzdolžnimi (34) ali prečnimi (35) žicami;

    f) naprava, ki omogoča upravljanje s pomikanjem elektrod za varjenje relativno, v odnosu na mesta križanja žic, ki jih je potrebno zvariti;

    g) mehanizem, ki omogoča , da se premikajo mreže, ki so privarjene na križne žice, zaradi naslednjega varjenja vsaj še ene križne žice (37) z vzdolžnimi (34) ali prečnimi (35) žicami iz te mreže.
17. 17. Stroj po patentnem zahtevku 16, označen s tem, da držala vsebujejo nosilne plošče (81) za mreže in par končnih vodil s prečnim prerezom v obliki črke U, ki služijo za točno postavljanje teh vzdolžnih žic na mesta, ki se nahajajo ob elektrodah za varjenje.
18. 18. Stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 16 do 17, označen s tem, da naprej vsebuje prvi niz fiksnih krmilnih elementov, ki dovajajo ravnino markacije te konstrukcije praktično pravokotno v odnosu na ravnino mreže, kot tudi drugi del, ki sestoji iz krmilnih elementov za definiranje druge ravnine markacije te konstrukcije, ki je praktično vzporedna s prej definirano ravnino markacije.
19. 19. Stroj po patentnem zahtevku 18, označen s tem, da se drugi niz krmilnih elementov lahko postavi na različne razdalje glede na prvi niz fiksiranih elementov, zaradi vodenja mrež različnih širin.
20. 20. Stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 16 do 19, označen s tem, da element za poravnavanje vsebuje več naslonov, ki ležijo praktično v isti ravnini in kateri lahko kooperirajo s prečnimi žicami (35), da se definirajo nosilne površine (81) konstrukcije.
21. 21. Stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 16 do 20, označen s tem, da naprava za pozicioniranje premakne križno žico (37) iz mesta oskrbe do mesta križanja z vzdolžnimi (34) ali prečnimi (35) žicami mreže.
22. 22. Stroj po patentnem zahtevku 21, označen s tem, da leži mesto oskrbe križnih žic na eni strani niza teh mrež in da naprava za pozicioniranje postavlja križno žico tako, daje vzporedna z nosilno ravnino, ki je definirana s pomočjo prečnih žic (35) in ravnin markacije vzdolžnih žic (34).
23. 23. Stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 21 do 22, označen s tem, da vsebuje naprava za pozicioniranje ročico, ki ima elemente za prijemanje križnih žic, kakor tudi aktuator, ki premika to ročico tako, da leta premika križno žico z mesta oskrbe na mesta za varjenje, s pomočjo translatornega premikanja.
24. 24. Stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 22 do 23, označen s tem, da aktuator premika ročico v poševni smeri v odnosu na ravnino markacije vzdolžnih žic in v odnosu na nosilno ravnino prečnih žic.
25. 25. stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 23 do 24, označen s tem, da aktuator premika ročico (111) v smeri, ki je pravokotna glede na ravnino markacije vzdolžnih žic (34).
26. 26. Stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 24 do 25, označen s tem, da sta aktuator za poševno premikanje in aktuator za premikanje pod pravim kotom v odnosu na ravnino markacije, pnevmatska aktuatorja.
27. 27. Stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 16 do 26, označen s tem, da vsebuje enota za varjenje telo glavnega transformatorja, ki se nahaja izven mrež in par elektrod, kjer prva elektroda štrli iz glavnega telesa in je oblikovana tako, da lahko vstopa v odgovarjajočo mrežo, da bi kooperirala z njeno vzdolžno žico, medtem ko je druga elektroda postavljena tako, da potiska križno žico proti vzdolžni žici, na katero jo je potrebno zavariti.
28. 28. Stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 16 do 27, označen s tem, da ima več enot za varjenje in da so elektrode enot za varjenje poravnane s križno žico, ki se mora privariti, da bi se omogočilo vzporedno varjenje vzdolžnih žic mreže s to križno žico mreže.
29. 29. Stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 26 do 27, označen s tem, da so drugim elektrodam enot za varjenje pridruženi mehanizmi za premikanje te enote iz položaja mirovanja, ki je oddaljen od mreže, ko se vrši premikanje mreže, v položaj v katerem se vrši varjenje.
30. 30. Stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 27 do 29, označen s tem, da naprava za upravljanje z varjenjem dovaja napajanje v te elektrode, potem ko so bile žice izpostavljene delovanju pritiska teh elektrod.
31. 31. Stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 16 do 30, označen s tem, da vsebuje hidravlično napravo za hlajenje elektrod za varjenje, da se dobijo tako imenovani hladni zvari.
32. 32. Stroj po kateremkoli patentnem zahtevku od 16 do 31, označen s tem, da vsebuje mehanizem za premikanje teh mrež več nasprotnih elementov, ki kooperirajo s prečnimi žicami zaradi fazne dostave teh mrež.
33. 33. Stroj po kateremkoli patentnam zahtevku 32, označen s tem, da so ti nasprotno ležeči elementi premikajo s pomočjo najmanj enega aktuatorja, ki je recipročen in ki ima hod, kije enak ali nekaj daljši od premika križnih žic.
34. 34. Stroj za montiranje mrež trodimenzionalnih kovinskih konstrukcij, kjer je vsaka mreža sestavljena iz vzdolžnih in prečnih žic, označen s tem, da vsebuje:

    a) držalo za poravnavanje , ki služi za postavljanje vzdolžnih žic v vsaj eno sekcijo njihove markacije, tako da so praktično paralelne ena na drugo in z vnaprej določeno razdaljo med njima;

    b) napravo za postavljanje prečne žice tako, da se leta križa z vzdolžnimi žicami na tak način, da je poleg njih ali se jih dotika v njihovi markirani sekciji;

    c) enoto za varjenje, ki vsebuje elektrode, ki kooperirajo z vzdolžnimi žicami in prečnimi žicami v ustreznih točkah križanja zaradi varjenje teh žic;

    d) element za dostavitev zaradi pravilne dostave vzdolžnih žic v odnosu na elektrode enote za varjenje, za razdaljo, ki je enaka premiku prečnih žic.
35. 35. Trodimenzionalna kovinska konstrukcija, označena s tem, da vsebuje niz mrež, ki imajo vzdolžne žice in prečne žice, ki so zvarjene v različnih nizih s temi vzdolžnimi žicami in z več križnimi žicami, ki so zvarjene z vzdolžnimi žicami mreže, da se vzdržuje razdalja med temi mrežami v skladu z določenim globinskim pomikom, kjer je na teh vzdolžnih žicah viden efekt distorzije kot rezultat ojačitev in prepletanja, kjer je pomik prečnih žic v različnih nizih vsake mreže enak z zelo visokimi tolerancami, markiranim pomikom, kot so v montirani konstrukciji prečne žice iz različnih mrež, ki pripadajo istemu nizu, postavljene tako, da leže praktično v isti ravnini, z zelo visokimi tolerancami, kot tudi nosilne ravnine konstrukcije in najbolj razdvojene vzdolžne žice v različnih mrežah v isti ravnini, z zelo visokimi tolerancami, kjer ležijo te ravnine praktično pravokotno v odnosu na nosilne ravnine.