SI26248A - Puša linearnega drsnega vodila in postopek njene izdelave - Google Patents

Abstract

Predmet izuma je puša (4) linearnega drsnega vodila (3) v mehanskem vodilnem sistemu, pri čemer je puša izvedena z odprtino (5) za sprejem vodilnega stebra (12), in puša (4) vsebuje zunanji plašč (6) ter najmanj en rokav (9), pri čemer je na notranji površini (7) zunanjega plašča (6) pozicionirana vsaj ena vtisna izboklina (8), ki ima v radialni smeri prečnega prereza višino (H), in ki je vdrta v vdrtino (11) na zunanji površini (10) rokava (6), tako da se zaradi oblikosklepnega sklopa med vtisno izboklino (8) in vdrtino (11) tvori nerazstavljivi spoj med zunanjim plaščem (6) in rokavom (9). S pušo (4) po izumu se izboljša spoj med rokavom (9) in zunanjim plaščem (6) in s tem natančnost in ponovljivost pozicioniranja prve ploskve orodja glede na drugo ploskev orodja med delovanjem, na primer v orodjih za oblikovanje kovinskih ali plastičnih izdelkov ali polizdelkov. Opisan je tudi postopek izdelave puše (4).

Description

Puša linearnega drsnega vodilnega sistema in postopek njene izdelave

Predmet izumu se nanaša na izboljšano pušo in postopek izdelave puše za uporabo v mehanskih vodilnih sistemih, pri čemer se izboljšanje nanaša predvsem na spoj med rokavom in zunanjim plaščem puše.

Mehanska vodila oziroma vodilni sistemi omogočajo gibanje določenega elementa v sklopu le v določeni smeri, pri čemer želimo, da je gibanje v tej smeri čim bolj neovirano, brez trenja, ter da je gibanje zelo natančno, kar pomeni z najmanj možnega odstopanja izven te smeri. Linearni vodilni sistemi omogočajo gibanje elementa v sklopu v linearni smeri. Na primer, linearni vodilni sistemi se uporabljajo v različnih strojih in zagotavljajo želeno natančnost in ponovljivost pozicioniranja, na primer v orodjih za oblikovanje kovinskih ali plastičnih izdelkov ali polizdelkov.

Osnovni elementi linearnega vodilnega sistema so najmanj ena puša in najmanj en vodilni steber, pri čemer je puša nataknjena na vodilni steber. Najpogosteje se puša med delovanjem giba vzdolž vodilnega stebra v linearni smeri, možno pa je tudi obratno, da se vodilni steber giba po puši, ali pa kombinacija obeh gibanj. V kontekstu tega besedila, se navedba enega načina gibanja smiselno nanaša tudi na vse ostale navedene načine gibanja.

En izmed primerov uporabe linearnega vodilnega sistema je v stroju za oblikovanje pločevine, stiskalnici, ko s sodelovanjem med spodnjo in zgornjo ploskvijo orodja, ki sta ustrezno oblikovani, med približevanjem ene ploskve proti drugi ploskvi, na primer približevanje zgornje ploskve proti prvi ploskvi, dosežemo želeno oblikovanje pločevinastega materiala, ki je vstavljen med obe ploskvi. Pod izrazom Oblikovanje materiala' je v kontekstu tega izuma mišljeno rezanje, izrezovanje, vtiskanje, deformiranje ter drugi načini spreminjanja oblike materiala, ki ga lahko dosežemo s približevanjem ploskev orodja, ko je material vstavljen med ploskvi. Običajno je spodnja ploskev orodja fiksna in se približuje zgornja ploskev orodja, vendar je možno tudi obratno.

Drug primer uporabe linearnih vodilnih sistemov je, ko spodnja in zgornja ploskev orodja, ko sta pritisnjeni skupaj, tvorita kalup, v katerega se lahko brizga material, na primer različne plastike v tekoči obliki, da se izdela izdelek iz tega materiala. Ko se material v kalupu strdi, se plošči razmakneta in izdelek je mogoče odstraniti iz kalupa.

Prva ploskev orodja je ponavadi pritrjena na prvi nosilni del stroja, na primer na fiksno osnovo stroja, na primer mizo stroja, na katerega je pritrjen prvi konec vsaj enega vodilnega stebra vsaj enega vodila. Ponavadi je linearni vodilni sistem sestavljen iz več vodil, namreč kombinacije enega vodilnega stebra in ene puše, običajno dveh ali štirih, da se zagotovi večja stabilnost gibajočega dela ali gibajočih delov stroja v smeri gibanja. Druga ploskev je pritrjena na drugi nosilni del stroja, na primer na zgornjo potisno ploščo, na katero je pritrjena vsaj ena puša vsaj enega vodilnega stebra, pri čemer je drugi konec vsakega vodilnega stebra vstavljen v pripadajočo pušo. V primeru, da je uporabljenih več vodil v linearnem vodilnem sistemu, so vzdolžne osi vodilnih stebrov teh vodil med seboj vzporedne.

Pri različnih izvedbah strojev se lahko linearno gibanje med prvim nosilnim delom in drugim nosilnim delom doseže bodisi s pomikom enega dela proti drugemu, pri čemer drugi del ostane fiksen, ali pa s pomikom obeh nosilnih delov enega proti drugemo ali enega od drugega..

Premikanje prvega nosilnega dela glede na drugi nosilni del v smislu moči in amplitude dosežemo s pogonom, ki je nameščen med prvi nosilni del in drugi nosilni del in je lahko krmiljen na različne znane načine.

Natančnost pozicioniranja prve ploskve orodja glede na drugo ploskev orodja med delovanjem je bistvenega pomena pri oblikovanju materiala ter tvorjenju kalupa, saj nenatančnost lahko povzroči, da so izdelki neustrezni ali se ne izdelajo, poleg tega pa lahko povzroči poškodovanje orodja oziroma prve ploskve ali druge ploskve orodja.

Natančnost pozicioniranja ter gibanja prve ploskve orodja glede na drugo ploskev orodja v smislu čim manjšega odstopanja od želene linearne smeri gibanja dosežemo z linearnimi vodilnimi sistemi. Po drugi strani pa je zaželeno, da je med pušo in vodilnim stebrom čim manj trenja, da je gibanje v želeni smeri v čim večji meri neovirano.

Da se doseže čim manjše trenje med vodilnim stebrom in pušo, sta znana predvsem dva načina vodenja puše po vodilnem stebru: ležajno ali kroglično vodenje in drsno vodenje.

Zadevni izum se nanaša na pušo in postopek izdelave puše za drsno vodenje puše po vodilnem stebru, pri čemer je vodilni steber v prečnem prerezu okrogle oblike, prav tako tudi odprtina v puši. Materiali, iz katerih je izdelan vodilni steber v znanem stanju tehnike, so različni, najpogosteje iz kaljenega jekla; ali drugih kovin ali njihovih zlitin, ki so fizikalno obdelane, na primer toplotno, da se doseže potrebne lastnosti, na primer ustrezno nosilnost in trdoto zunanje površine vodilnega stebra.

Trenje med pušo in vodilnim stebrom je nezaželeno, ker poveča obrabo in s tem pomembno skrajša življenjsko dobo puše in vodila, lahko pa privede tudi do poškodovanja puše in vodilnega stebra.

Puša za drsno vodenje je izdelana iz zunanjega plašča ter iz rokava v zunanjem plašču. Zunanji plašč je v znanem stanju tehnike izdelan iz različnih kovin oziroma zlitin, najpogosteje iz termično obdelanega jekla, kar nam zagotavlja zadostno nosilnost puše. Rokav puše je izdelan iz mehkejšega materiala, da se zagotovi dobre drsne (tribološke) lastnosti med delovanjem vodila v stiku z zunanjo površino vodilnega stebra. Ti mehkejši materiali so v znanem stanju tehnike različne mehkejše kovine ali zlitine, na primer različni broni, opcijsko z dodatkom grafita. Za rokav puše se lahko uporabi tudi sintrani material, ki zaradi svoje poroznosti vsebuje olje za mazanje, kar prispeva k dobrim drsnim lastnostim rokava in posledično podaljša življenjsko dobo puše, poveča vzdržljivost puše na sile obremenitve in omogoča večje hitrosti delovanja.

Rokav in zunanji plašč puše morata biti fiksno spojena v tako imenovani nerazstavljivi spoj, da se ne bi razdvojila med delovanjem oziroma obremenitvijo. Spoj med rokavom in zunanjim plaščem je v znanem stanju tehnike dosežen na primer na naslednje načine:

1. Lepljeni spoj. Zunanji premer rokava je enak notranjemu premeru zunanjega plašča. Pušo z lepljenim spojem izdelamo tako, da zunanjo površino rokava ali notranjo površino zunanjega plašča premažemo z lepilom, rokav vstavimo v zunanji plašč in počakamo, da se lepilo posuši. Slabost postopka izdelave je, da se morata omenjena premera ujemati z zelo ozkimi tolerancami, potrebno je kvalitetno očistiti površine, ki se lepijo, kar je zahtevno. Spoj je dokaj trden, prenese do nekaj ton obremenitve.

2. Spoj s stiskom. Zunanji premer rokava je pred vstavitvijo malce večji od notranjega premera zunanjega plašča. Ta razlika v premerih zagotovi po vstavitvi dovolj veliko silo zunanje površine rokava na notranjo površino zunanjega plašča, in obratno, da sila trenja med obema površinama zagotavlja nerazstavljivi spoj. Vstavitev rokava v zunanji plašč se izvede s prešanjem, torej porivanjem rokava v zunanji plašč z veliko silo. Pri drugem način vstavitve, tako imenovanem krčnim nasedom, se uporabi razlika med temperaturo rokava in temperaturo zunanjega plašča, na primer, da se zunanji plašč segreje in se mu zaradi tega poveča notranji premer, kar omogoča, da se vanj vstavi rokav. Ko se temperatura zunanjega plašča vrne na temperaturo okolice, se notranji premer zmanjša in začne notranja površina zunanjega plašča pritiskati na zunanjo površino rokava, kar zagotovi silo trenja. Ta spoj prenese do nekaj ton obremenitve. Slaba lastnost tega spoja je, da po vstavitvi v materialu zunanjega plašča in v materialu rokava ostanejo velike notranje napetosti.

Naveden pomanjkljivosti so rešene s pušo po izumu.

Izum je podrobneje predstavljen v nadaljevanju in v izvedbenih primerih in predstavljen na slikah, ki prikazujejo:

slika 1 prikazuje ohišje štančnega orodja, na kateri je razviden linearni vodilni sistem stanja tehnike s štirimi vodili, pri čemer vsako vodilo vsebuje en vodilni steber in eno pušo;

slika 2 prikazuje prvi izvedbeni primer sestavljene puše po izumu za uporabo v vodilih za štančno orodje;

slika 3 prikazuje prvi izvedbeni primer puše po izumu pred sestavljanjem, ko rokav še ni vstavljen v zunanji plašč;

slika 4 prikazuje prvi izvedbeni primer puše po izumu, ko je rokav vstavljen v plašč, vendar pred razširitvijo rokava;

slika 5 prikazuje drugi izvedbeni primer sestavljene puše po izumu za vodilo za uporabo v orodju za brizganje plastike;

slika 6 prikazuje nekaj izvedbenih primerov oblike vtisne izbokline v prerezu.

Slika 1 prikazuje nekaj relevantnih delov stroja oziroma orodja 1, na primer štančnega orodja, kot primera uporabe linearnih vodilnih sistemov 2 v znanem stanju tehnike. Prikazani linearni vodilni sistem vsebuje štiri vodila 3, in vsak od njih vsebuje po en vodilni steber 12 in eno pušo 4, pri čemer je vsak vodilni steber 12 vstavljen v pripadajočo pušo 4, in puše 4 med delovanjem drsijo vzdolž vodilnih stebrov 12. Prvi nosilni del 13 stroja, na katerega so fiksno pritrjeni vsi štirje vodilni stebri 12, se nahaja pod drugim nosilnim delom 14 stroja, na katerega so fiksno pritrjene vse štiri puše 4. Prvi nosilni del 13 stroja je med delovanjem fiksen, medtem ko se drugi nosilni del 14 stroja med delovanjem linearno premika, namreč približuje ali oddaljuje od prvega nosilnega dela 13. Premikanje drugega nosilnega dela 14 je vodeno in omejeno s pomočjo vodilnega sistema 2. Pogon, ki omogoča kontrolirano gibanje drugega nosilnega dela 14 glede na prvi nosilni del 13, ni prikazan na sliki. Prav tako na sliki nista prikazani prva ploskev orodja in druga ploskev orodja, ki oblikujeta material med delovanjem stiskalnice. Sprednji dve vodili 3 na sliki 1 sta zaradi nazornosti prikazani v prerezu.

Puša 4 po izumu je izdelana iz zunanjega plašča 6 ter rokava 9, pri čemer je rokav 9 izdelan iz mehkejšega materiala kot zunanji plašč 6. Prednostno je zunanji plašč 6 izdelan iz kaljenega jekla, rokav 9 pa je izdelan iz sintranega materiala ali brona. Sintran material omogoča potrebno mehkost oziroma tribološke lastnosti za drsni kontakt med vodilnim stebrom 12 in pušo 4 med delovanjem linearnega drsnega vodila 3, poleg tega pa omogoča poroznost rokava 9, ki v kombinaciji z mazivnimi sredstvi v poroznem materialu omogoča mazanje drsnega kontakta med vodilnim stebrom 12 in pušo 4 med delovanjem vodila 3.

Na notranji površini 7 zunanjega plašča 6 je pozicionirana vsaj ena vtisna izboklina 8, ki ima v radialni smeri prečnega prereza višino H. Prednostno je več vtisnih izboklin 8. Vtisna izboklina 8 je lahko izvedena točkovno, segmentno ali se v podolgovati obliki razteza po površini notranje površine 7 zunanjega plašča 6. Prednostno se vtisna izboklina 8 razteza po celotni krožnici notranje površine 7, ki jo zariše prečni prerez zunanjega plašča 6. Različne smeri raztezanja vtisne izbokline 8 po notranji površini zunanjega plašča lahko razdelimo na dve komponenti: obodno komponento, torej na komponento v smeri krožnice prečnega prereza, in vzdolžno komponento, torej na komponento v vzdolžni smeri zunanjega plašča. Vtisna izboklina 8 v podolgovati obliki se razteza v smeri, ki ima komponento obodne smeri.

Vtisne izbokline 8 na notranji površini 7 zunanjega plašča 6 so lahko izdelane na več načinov, na primer s struženjem.

Vtisne izbokline 8 so izdelane iz bolj trdega materiala kot je material rokava 9, prednostno iz enakega materiala kot je zunanji plašč 6. Vtisne izbokline 8 so prednostno enovito integrirane v notranjo površino 7 zunanjega plašča 6.

Zunanja površina 10 rokava 9 v izdelani puši 4 po izumu se v večjem delu, prednostno pa v celoti, prilega notranji površini 7 zunanjega plašča 6, pri čemer so vtisne izbokline 8 vdrte v zunanjo površino 10 rokava 9, torej tvorijo vdrtine 11 na zunanji površini 10 rokava 9. Nerazstavljivi spoj med rokavom 9 in zunanjim plaščem 6 je pretežno osnovan na oblikosklepnem sklopu med vtisnimi izboklinami 8 zunanjega plašča 6 in vdrtinami 11 rokava 9.

Opisani spoj v puši 4 po izumu praviloma prenese precej večje obremenitve kot lepljeni spoj ali spoj s stiskom iz znanega stanja tehnike. Dodatna prednost opisanega spoja je tudi, da po izdelavi v materialu rokava 9 in materialu zunanjega plašča 7 ni notranjih napetosti, oziroma so le-te zanemarljive.

V puši 4 po izumu se rokav 9 lahko razteza vzdolž celotne dolžine zunanjega plašča 6 ali pa v nekaterih izvedbenih primerih, na primer pri nekaterih vodilih za orodja za brizganje plastike, se rokav 9 razteza le vzdolž dela celotne dolžine zunanjega plašča 6.

Koraki v postopku izdelave puše 4 po izumu so:

A. Izdelava zunanjega plašča 6 z najmanj eno vtisno izboklino 8, prednostno z večimi vtisnimi izboklinami 8 , in izdelava rokava 9, pri čemer je začetni premer d1 prečnega prereza zunanje površine 10 rokava 9 v bistvu enak ali večji od premera D2 notranje površine 7 zunanjega plašča 6, pri čemer pri slednjem premeru ne upoštevamo višine H vtisnih izboklin 8.

B. Vstavitev najmanj enega rokava 9 v zunanji plašč 6. Obstaja več načinov, kako vstaviti rokav 10 v zunanji plašč 6; prednostno se rokav 9 porine v zunanji plašč 6 s prešanjem. Po vstavitvi je zunanja površina 10 rokava 9 v predelu vtisnih izboklin 8 v stiku z vtisnimi izboklinami 8, v predelih izven okolice vtisnih izboklin 8 pa ni v stiku z notranjo površino 7 zunanjega plašča 6. Ob vstavitvi se rokav 9 elastično deformira, saj se mora dejanski premer d1' prečnega prereza zunanje površine 10 rokava 9 zmanjšati, da ga je mogoče vstaviti v zunanji plašč 6 z vtisnimi izboklinami 8 višine H.

V nekaterih izvedbenih primerih se v zunanji plašč 6 vstavi dva rokava 9: prvi rokav 9 v odprtino iz ene strani zunanjega plašča 6 in drugi rokav 9 v drugo odprtino iz druge strani zunanjega plašča 6. Po vstavitvi obeh rokavov 9 v zunanji plašč 6 je mogoče, da se bližnja robova rokavov 9 v zunanjem plašču 6 stikata, ali pa med njima ostaja vrzel. V nadaljnjih izvedbenih primerov je mogoče v zunanji plašč 6 vstaviti več kot dva rokava 9, torej se iz ene strani zunanjega plašča 6 vstavi več kot en rokav 9.

V nekaterih izvedbenih primerih je prva vtisna izboklina 8 iz smeri vstavitve rokava 9 geometrijsko in po višini prilagojena, da se olajša vstavljanje rokava 9 v zunanji plašč 6.

C. Razširitev rokava 9 s pritiskom na notranjo površino 15 rokava 9, da se dejanski zunanji premer d1' rokava 9 razširi do velikosti premera D2 notranje površine 7 zunanjega plašča 6 po celotni dolžini rokava 9, pri čemer na mestih stika med zunanjo površino 10 rokava 9 in vtisnimi izboklinami 8 pride do plastične deformacije zunanje površine 10 rokava 9, ker vtisne izbokline 8 vtisnejo vdrtine 11 v zunanjo površino 10 rokava 9. S tem se doseže maksimalen stik zunanje površine 10 rokava 9 z notranjo površino 7 zunanjega plašča 6, vključno s stikom med vtisnimi izboklinami 8 na notranji površini 7 zunanjega plašča 6 in izdelanimi vdrtinami 11 na zunanji površini 10 rokava 9. Slednji stik tvori omenjeni oblikosklepni sklop, ki omogoča nerazstavljivi spoj med rokavom 9 in zunanjim plaščem 6 med delovanjem puše 4 v vodilu 3, ko je puša 4 v drsnem stiku z vodilnim stebrom 12.

V izvedbenih primerih, ko sta v zunanji plašč 6 vstavljena dva rokava 9, vsak z druge strani zunanjega plašča 6, se razširitev obeh rokavov 9 prednostno izvaja sočasno s pritiskom na notranjo površino 15 obeh rokavov 9, kot je opisano v tem koraku.

Po koraku C zgoraj je prednostno dodan korak obdelave notranje površine 15 rokava 9 ali stranskih robov rokava, na primer z brušenjem, struženjem ali rezkanjem, da se doseže želene lastnosti notranje površine 15 rokava 9 in/ali dimenzij rokava 9 v puši 4, na primer velikost in enakomernost notranjega premera rokava 9 po celotni dolžini rokava 9. Pri končni obdelavi notranje površine 15 rokava 9, ko je ta izdelan iz sintranega materiala je potrebno biti pozoren, da se pore v sintranem materialu ne zaprejo, saj s tem sintrani material izgubi svoje tribološke ali mazalne lastnosti.

Višina H vtisnih izboklin 8 je odvisna od več parametrov, na primer od dimenzij zunanjega plašča 6 in rokava 9, vključno z debelino stene rokava 9 v puši 4, obremenitev puše 4, lastnosti materialov zunanjega plašča 6 in rokava 9. Ob danih parametrih bo strokovnjak s področja lahko določil višino H vtisnih izboklin 8 upoštevajoč primeroma naštete naslednje pogoje: večja kot je višina H vtisnih izboklin 8, večja je verjetnost, da se bo rokav 9 plastično deformiral že med vstavljanjem v zunanji plašč 6, kar ni zaželeno. Prav tako lahko prevelika višina H povzroči, da vtisna izboklina 8 med vstavljanjem poškoduje zunanjo površino 10 rokava 9, na primer, da se del materiala rokava 9 med vstavljanjem odstrani (postruga), kar je prav tako nezaželeno. Po drugi strani, manjša kot bo višina H, manj učinkovit bo oblikosklepni spoj in puša 4 bo prenesla manjše obremenitve med delovanjem, kar ni zaželeno. Višina H vtisnih izboklin 8 glede na debelino stene rokava 9 ne sme biti tolikšna, da bi po razširitvi rokava 9 (3. korak zgoraj) vtisna izboklina 8 vtisnila tako globoko vdrtino 11 v zunanjo površino 10 rokava 9, da bi ta deformacija znano stanjšala steno rokava 9 in s tem poslabšala mehanske lastnosti rokava 9 in posledično puše 4 med delovanjem. Tipično je višina H vtisnih izboklin 8 med 0,2 mm in 0,5 mm.

Višina H vtisnih izboklin 8 v puši 4, v kateri ima zunanji plašč 6 več vtisnih izboklin 8, je lahko enaka pri vseh vtisnih izboklinah 8, lahko pa se višine H medsebojno razlikujejo.

Morebitna razlika med d1 in D2 je odvisna od več parametrov, na primer od dimenzij zunanjega plašča 6 in rokava 9, vključno z debelino stene rokava 9 v puši 4, obremenitev puše 4, lastnosti materialov zunanjega plašča 6 in rokava 9. Ob danih parametrih bo strokovnak s področja lahko določil ali bosta d1 in D2 v bistvu enaka, ali kakšna bo razlika med d1 in D2 upoštevajoč primeroma naštete naslednje pogoje: Ni zaželeno, da bi se rokav 9 plastično deformiral že med vstavljanjem v zunanji plašč 6. Ko je puša 4 izdelana, ni zaželeno, da bi bile v rokavu 9 znatne notranje napetosti. Zaželeno je, da je pri izdelani puši 4 omenjeni oblikosklepni spoj čim bolj čvrst in da zunanja površina 10 rokava 9 čim popolneje nalega na notranjo površino 7 zunanjega plašča 6 po celotni površini, vključno s stikom med vtisnimi izboklinami 8 na notranji površini 7 zunanjega plašča 6 in vdrtinami 11 na zunanji površini 10 rokava 9. Tipično je d1 večji od D2 in sicer je razlika v razponu od 0,01 do 0,05 mm.

V nekaterih izvedbenih primerih, predvsem v orodjih za plastiko, so na drsnih površinah vodilnih stebrov 12 izvedeni kanali, ki omogočajo mazanje drsnega stika med pušo 4 in vodilnim stebrom 12 med delovanjem, kar je sicer znano v stanju tehnike.

V nekaterih izvedbenih primerih, predvsem ko je rokav 9 v puši 4 izveden iz brona, so lahko na notranji površini 15 rokava 9 izvedeni kanali, ki omogočajo mazanje drsnega stika med pušo 4 in vodilnim stebrom 12 med delovanjem, kar je sicer znano v stanju tehnike.

Na slikah 2 do 4 je prikazan prvi izvedbeni primer puše 4 po izumu za uporabo v vodilih 3 za štančno orodje, ki je namenjeno na primer preoblikovanju, prebijanju pločevin. V tem izvedbenem primeru se v izdelani puši 4 rokav 9 razteza po celotni dolžini zunanjega plašča 6, ki je 93 mm. Vodilni steber, ki ni prikazan na slikah 2 do 4 je v prečnem prerezu okrogle oblike, prav tako je odprtina 5 v puši 4 v prečnem prerezu okrogle oblike. Tipično se za tovrstne stiskalnice uporablja linearni vodilni sistem, ki ima štiri vodila 3. Zunanji plašč 6 puše 4 je izdelan iz kaljenega jekla. Na notranji površini 7 zunanjega plašča 6 je izvedenih sedem vtisnih izboklin 8, ki se raztezajo po celotni krožnici notranje površine 7 zunanjega plašča 6, ki jo zariše prečni prerez zunanjega plašča 6. Te vtisne izbokline 8 so izdelane s struženjem. Med vtisnimi izboklinami 8 je razdalja približno 14 mm. Rokav 9 je izdelan iz sintranega materiala. Višina H vtisnih izboklin 8 je 0,3 mm. V prerezu so vtisne izbokline 8 v obliki simetričnega trapeza, pri čemer večja osnovnica trapeza sovpada z notranjo površino 7 zunanjega plašča 6. Vtisne izbokline 8 so iz enakega materiala kot zunanji plašč 6 in so integrirane v zunanji plašč 6. Začetni premer d1 prečnega prereza zunanje površine 10 rokava 9 je v bistvu enak premeru D2 prečnega prereza notranje površine 7 zunanjega plašča 6 in znaša 35,5 mm, pri čemer pri slednjem premeru ne upoštevamo višine H vtisnih izboklin 8. Premer prečnega prereza notranje površine 15 rokava 9 je 30 mm.

Slika 2 prikazuje pušo 4 prvega izvedbenega primera, ki je že izdelana, torej po vseh treh korakih zgoraj opisanega postopka izdelave puše 4. Med zunanjo površino 10 rokava 9 in notranjo površino 7 zunanjega plašča 6 je praktično popolno naleganje, vključno med vtisno izboklino 8 in vdrtino 11. To naleganje tvori oblikosklepni spoj med zunanjim plaščem 6 in rokavom 9 puše 4, ki z obliko preprečuje rokavu 9, da bi bi bil iztisnjen iz zunanjega plašča 6 med delovanjem puše 4, ko se po odprtini 5 puše 4 giba vodilni steber, ki sicer ni prikazan na sliki 2. Detajl A na sliki 2 prikazuje vtisno izboklino 8, ki je del notranje površine 7 zunanjega plašča 6, ki je v popolnem stiku z vdrtino 11, kije izvedena v zunanjo površino 10 rokava 9.

Slika 3 prikazuje zunanji plašč 6 in rokav 9 v prvem izvedbenem primeru ločeno, ko rokav 9 še ni vstavljen v zunanji plašč 6, torej po prvem koraku in pred drugim korakom zgoraj opisanega postopka izdelave puše 4. Detajl A na sliki 3 prikazuje premer D2 prečnega prereza notranje površine 7 zunanjega plašča 6 in začetni premer d1 prečnega prereza zunanje površine 10 rokava 9. Dejanski premer d1' rokava 9 je pred vstavitvijo enak začetnemu premeru d1 rokava 9. V tem izvedbenem primeru sta premer D2 zunanjega plašča 6 in začetni premer d1 rokava 9 enaka.

Slika 4 prikazuje pušo 4 v prvem izvedbenem primeru med postopkom izdelave, in sicer ko je rokav 9 vstavljen v zunanji plašč 6, vendar še ni razširjen, torej po drugem koraku in pred tretjim korakom zgoraj opisanega postopka izdelave puše 4. Rokav 6 je elastično stisnjen, kot posledica vstavljanja v zunanji plašč 6. Vdrtine 11 še niso izdelane, ker rokav 9 še ni bil razširjen. Dejanski premer d1' rokava 9 je v tej fazi postopka izdelave manjši od začetnega premera d1 rokava 9 in premera D2 zunanjega plašča 6 za približno dve višini H vtisnih izboklin 8, kar je prikazano na detajlu A slike 4.

Na sliki 5 je prikazan drugi izvedbeni primer puše 4 za uporabo v vodilih za orodja za brizganje plastike. Tipično se za tovrstna orodja uporablja linerani vodilni sistem, ki ima štiri vodila. Ko je puša 4 izdelana, se rokav 9 ne razteza po celotni dolžini zunanjega plašča 6. Steber, ki ni prikazan na sliki 5 je v prečnem prerezu okrogle oblike, prav tako je odprtina 5 v puši 4 v prečnem prerezu okrogle oblike. Zunanji plašč 6 puše je izdelan iz kaljenega jekla in je 75 mm dolg. Na notranji površini 7 zunanjega plašča 6 je izvedenih pet vtisnih izboklin 8, ki se raztezajo po celotni krožnici notranje površine 7 zunanjega plašča 6, ki jo zariše prečni prerez zunanjega plašča 6. Te vtisne izbokline 8 so izdelane s struženjem. Med vtisnimi izboklinami 8 je razdalja približno 13 mm. Rokav 9 je izdelan iz sintranega materiala in je dolg 75 mm. Višina H vtisnih izboklin 8 je 0,2 mm. V tem izvedbenem primeru so vtisne izbokline 8 v prerezu v obliki simetričnega trapeza, pri čemer večja osnovnica trapeza sovpada z notranjo površino 7 zunanjega plašča 6. Vtisne izbokline 8 so iz enakega materiala kot zunanji plašč 6 in so integrirane v zunanji plašč 6. Začetni premer d1 prečnega prereza zunanje površine 10 rokava 9 je 34 mm in je enak premeru D2 notranje površine 7 zunanjega plašča 6, pri čemer pri slednjem premeru ne upoštevamo višine H vtisnih izboklin 8, kar prikazuje detajl A na sliki 5. Detajl B na sliki 5 prikazuje del puše 4, kjer se stikata del zunanjega plašča 6, ki je opremljen z rokavom 9 in del zunanjega plašča 6, ki ni v stiku z rokavom 6. Premer D3 prečnega prereza notranje površine 7 zunanjega plašča 6 v delu, ki ni v stiku z rokavom 9, je večji od premera prečnega prereza notranje površine rokava 9, da med delovanjem ni v stiku z vodilnim stebrom 12, ki sicer ni prikazan na sliki 5. Premer prečnega prereza notranje površine 15 rokava 9 je 30 mm.

Na sliki 6 je prikazanih nekaj izvedbenih primerov vtisnih izboklin 8 v prerezu. Večina prikazanih prerezov je konveksne oblike, razen prereza C. Vtisne izbokline 8 imajo v prerezu lahko ostre robove, kot na primer C, D, E, F, I, J in K, ali pa zaobljene robove, kot na primer A, B, G in H. Stranice vtisnih izboklin 8 v prerezu so lahko ravne, na primer D, E, F, I in J, zaobljene, na primer H, ali kombinacija ravnih in zaobljenih, na primer A, B, C, G in K. Prikazane vtisne izbokline 8 so iz enakega materiala kot zunanji plašč 6 in so vanj integrirane, in sicer v notranjo površino 7 zunanjega plašča 6.

Claims (18)

1. Puša (4) linearnega drsnega vodila (3) v mehanskem vodilnem sistemu, pri čemer je puša izvedena z odprtino (5) za sprejem vodilnega stebra (12), in puša (4) vsebuje zunanji plašč (6) ter najmanj en rokav (9), označena s tem, da je na notranji površini (7) zunanjega plašča (6) pozicionirana vsaj ena vtisna izboklina (8), ki ima v radialni smeri prečnega prereza višino (H), in ki je vdrta v vdrtino (11) na zunanji površini (10) rokava (6), tako da se zaradi oblikosklepnega sklopa med vtisno izboklino (8) in vdrtino (11) tvori nerazstavljivi spoj med zunanjim plaščem (6) in rokavom (9).

2. Puša (4) po zahtevku 1 označena s tem, da je zunanji plašč (6) izdelan iz kaljenega jekla.

3. Puša (4) po zahtevku 1 in 2, označena s tem, da je rokav (9) izdelan iz sintranega materiala.

4. Puša (4) po zahtevku 1 in 2, označena s tem, da je rokav (9) izdelan iz brona.

5. Puša (4) po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da je višina (H) vtisnih izboklin med 0,2 mm in 0,5 mm.

6. Puša (4) po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da se vtisna izboklina (8) razteza po celotni krožnici notranje površine (7), ki jo zariše prečni prerez zunanjega plašča (6).

7. Puša (4) po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da je začetni premer (d1) prečnega prereza zunanje površine (10) rokava (9) pred vstavitvijo rokava (9) v zunanji plašč (6) enak ali za razliko, ki znaša do največ 0,05 mm, večji od premera (D2) prečnega prereza notranje površine (7) zunanjega plašča (6), pri čemer pri slednjem premeru (D2) ne upoštevamo višine (H) vtisnih izboklin (8).

8. Puša (4) po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da so vtisne izbokline (8) izdelane iz enakega materiala kot zunanji plašč (6) ter so enovito integrirane v notranjo površino (7) zunanjega plašča (6).

9. Puša (4) po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da zunanji plašč (6) vsebuje dve ali več vtisnih izboklin (8).

10. Puša (4) po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da se rokav (9) razteza vzdolž celotne dolžine zunanjega plašča (6).

11. Puša (4) po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da se rokav (9) razteza vzdolž dela celotne dolžine zunanjega plašča (6).

12. Puša (4) po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da imajo vse vtisne izbokline (8) na zunanjem plašču (6) enako višino (H) in enako obliko.

13. Puša (4) po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da je prva vtisna izboklina (8) iz smeri vstavitve rokava (9) geometrijsko in po višini prilagojena, za olajšanje vstavljanje rokava (9) v zunanji plašč (6) med izdelavo.

14. Puša (4) po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da sta v zunanji plašč (6) vstavljena dva rokava (9).

15. Puša (4) po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da so po notranji površini rokava (9) izvedeni kanali za mazanje drsnega stika med pušo (4) in vodilnim stebrom (12).

16. Postopek izdelave puše (4) linearnega drsnega vodila (3) v mehanskem vodilnem sistemu, pri čemer je puša (4) izvedena z odprtino (5) za sprejem vodilnega stebra (12), in puša (4) vsebuje zunanji plašč (6) ter najmanj en rokav (9), pri čemer postopek vključuje naslednje korake:

A. izdelava zunanjega plašča (6) z najmanj eno vtisno izboklino (8), prednostno večimi vtisnimi izboklinami (8), in izdelava rokava (9), pri čemer je začetni premer (d1) prečnega prereza zunanje površine (10) rokava (9) v bistvu enak ali za razliko, ki znaša do največ 0,05 mm, večji od premera (D2) notranje površine (7) zunanjega plašča (6), pri čemer pri slednjem premeru (D2) ne upoštevamo višine (H) vtisnih izboklin;

B. vstavitev rokava (9) v zunanji plašč (6), prednostno s prešanjem;

C. razširitev rokava (9) s pritiskom na notranjo površino (15) rokava (9), pri čemer se dejanski zunanji premer (d1') rokava (9) razširi do velikosti premera (D2) notranje površine (7) zunanjega plašča (6) po celotni dolžini rokava (9), pri čemer na mestih stika med zunanjo površino (10) rokava (9) in vtisnimi izboklinami (8) pride do plastične deformacije zunanje površine (10) rokava (9), ko vtisne izbokline (8) vtisnejo vdrtine (11) v zunanjo površino (10) rokava (9).

17. Postopek izdelave puše (4) po zahtevku 16, označen s tem, da je po opisanemu koraku C dodan korak obdelave notranje površine (15) rokava (9) ali stranskih robov rokava (9), za doseganje zahtevanih lastnosti notranje površine (15) rokava (9) ali končne dimenzije odprtine (5) v puši (4).

18. Linearno drsno vodilo (3), ki vsebuje vodilni steber (12) in pušo (4) po zahtevkih od 1 do 15.