SI22933A - Sestav za samodejno upravljanje in nadzor nad uporabo privezov za vodna plovila ki vključuje avtomatizirane plavajoče boje ter metoda v zvezi s tem - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na sestav za samodejno upravljanje in nadzor nad uporabo privezov za vodna plovilaki vključuje avtomatizirane plavajoče boje ter metodo v zvezi s tem in se nanaša na popolnoma avtomatizirane boje s samodejnim mehanizmom za plačilo in privez bark čolnov in drugih vodnih plovil znotraj izbranega vodnega področja na osnovi dvosmerne vzajemne komunikacije med bojami in operativnim kontrolnim centrom med upravljavci plovil in operativnim kontrolnimcentrom indalje s pomočjo internetne povezave med njim ter potencialnimi uporabniki brez potrebe po človeški prisotnosti Komunikacija temelji na širokopasovnem prenosu informacij in podatkov s pomočjo mobilne GSM tehnologije in ali SMS sporočil Vsaka boja ima v ta namen vgrajen centralni računalnik komunikacijski modul z anteno in privezno uho alfanumerično tipkovnico za vnos identifikacijske kode ter kontrolni led diodi za signalizacijo stanjaZa primer plačilpriveza s kartico denarjem ali žetoni je boja opremljena z mehanizmom Na utež je vsaka boja preko senzorja napetosti privezana s kabelsko vrvjo proti neplačanem privezu pa jo med drugim varujejo tudi rezila na konici

Description

SESTAV ZA SAMODEJNO UPRAVLJANJE IN NADZOR NAD UPORABO PRIVEZOV ZA VODNA PLOVILA, KI VKLJUČUJE AVTOMATIZIRANE PLAVAJOČE BOJE TER METODA V ZVEZI S TEM

Predmet izuma je sestav za samodejno upravljanje in nadzor nad uporabo privezov za vodna plovila, ki vključuje avtomatizirane plavajoče boje ter metoda v zvezi s tem, oziroma je natančneje popolnoma avtomatizirana boja s samodejnim mehanizmom za privez bark, čolnov in drugih vodnih plovil, opremljena za neposredno in povsem avtomatizirano delovanje znotraj sistema za upravljanje in kontrolo privezov, brez potrebne prisotnosti ljudi, s pripadajočim aktivnim sistemom za njeno pritrditev na utež na dnu.

Izum je po mednarodni patentni klasifikaciji predvidoma uvrščen v B63B 22/00, G08G 3/00 in G07B 15/00 ter dodatno v B63B 22/02, B63B 22/24 in B63B 22/04.

Tehnični problem, ki ga rešuje izum, je takšen sestav samodejnega upravljanja in nadzora na uporabo privezov za vodna plovila, ki bo omogočal direktno komuniciranje skupine boj s komunikacijskim centrom, pri čemer bo konstrukcija boje omogočala enostavno in popolnoma avtomatizirano upravljanje s privezi • · plovil ter učinkovit nadzor nad njimi, ki med drugim obsega enostavni in nadzorovani način plačilom priveza ter posredovanjem podatkov v zvezi s tem v komunikacijski center, brez potrebne prisotnosti človeka oziroma ljudi, hkrati pa bo konstrukcija boje enostavna ter kompaktna, izvedbe manjšega votlega vsebnika, oblikovanega skladno značilnemu načinu delovanja boje in celotnega nadzornega in upravljavskega sistema priveza, ki ga ta boja omogoča.

Splošno znane rešitve obsegajo votle plastične boje, ki so z vrvjo ali verigo privezane na balast, najpogosteje betonski. Slabost tega je, da je mogoč neplačan in nenadzorovan privez plovil, da verige rjavijo, vrvi pa obrastejo alge, zato je njihova življenjska doba relativno kratka, vprašljiva pa je tudi njihova nosilnost.

Plovila se običajno privežejo direktno na vrv ali na fiksni kovinski obroč na vrhu boje. Na teh znanih bojah ni podatka o nosilnosti vrvi, verige in ne o teži balasta. Ob privezu običajno sodelujeta dve osebi, prva bojo pritegne na nivo polube, druga pa skozi obroč napelje vrv za privez plovila. Privez plovila na bojo lahko opravi ena oseba le, če so vremenskih pogojih ugodni in ob veliki izkušenosti te osebe.

Pri tovrstnih privezih je tudi nemogoče ugotoviti lastnika oziroma upravitelja boj in zaradi tega se poraja dvom ali najem oziroma privez zaračunava upravičena oseba. Običajno države za upravljanje boj in njihovo oddajanje v najem, podeljujejo koncesije, zato je koncesijska dajatev edini možen način pobiranja davkov. V takšnih primerih lastniki oziroma uporabniki plovil le te praviloma vežejo na boje na lastno odgovornost, brez prehodnega vedenja o nosilnosti boje.

Za pobiranje najemnine je pri znanih bojah običajno potrebna ena oseba, ki nadzira in zaračunava določeno število boj na pripadajočem in obvladljivem področju, pri čemer pri tem potrebuje ustrezno plovilo. V teh primerih je boje nemogoče ali vsaj zelo težko v naprej rezervirati, še posebej na daljavo.

Izven sezone in v nočnem času običajno ni nikogar, ki bi nadziral in upravljal boje ter zaračunaval njihov najem, kar pomeni izpad prihodka.

Iz predhodno opisanega izhaja, da upravljanje znanih boj zahteva stalno fizično prisotnost najmanj ene osebe za izvajanje nadzora in zagotavljanja delovanja, zato so boje za privez plovil prednostno nameščene ob naseljenih obalah, na odročnih krajih, na primer na morskih in drugih otokih jih praktično ni.

Ker je navtični turizem močno v porastu, so predhodno opisane pomanjkljivosti in slabosti običajnih področij z znanimi bojami postale izredno nefunkcionalne in neracionalne, tudi moteče. Pa tudi sidranje izven njihovega območja je, ob vse bolj pogostih neurjih in drugih naravnih katastrofah, manj varno, tako za ljudi kot za plovila.

Sodobnejša, nam znana rešitev je znana po sistemu za kontrolo in upravljanje privezov na območju morja iz dokumenta EP 1 550 086 oziroma WO 2004/032064. Po tem dokumentu imajo boje možnost enosmerne komunikacije z lokalno kontrolno postajo, katera opravlja povratno komunikacijo z operativnim centrom. Gre torej za komunikacijo med tremi enotami v sistemu, med bojami in lokalno kontrolno postajo ter med slednjo in operativnim centrom. Pri tem se boje sestojijo iz votlega plastičnega ohišja, znotraj katerega so nameščeni elektronska enota z anteno, radiokomunikacijska naprava z anteno ter solarna plošča z baterijo, ki skupaj oblikujeta avtonomno električno napajalno enoto boje. Na dnu boje se nahaja kljuka za verigo, preko katere je boja pritrjena na utež na dnu. Boja je torej izdelana tako, da omogoča njeno komunikacijo s kontrolno postajo, ki je osnovana na Wifi standardu. Postajo za sprejem in oddajanje tvorita oddajnik/sprejemnik in antena nameščena na vrhu boje, oblike prstana. Ta postaja je programirana tako, da komunicira s plovilom s pomočjo uporabniške identifikacijske kode, ki je shranjena v operativnem centru. Asociacija med postajo in plovilom omogoča, da se, v trenutku pristajanja plovila, uskladijo postavljeni pogoji in, da se izvaja nadzor nad dovoljenim kreditom, shranjenim v operativnem centru. To pomeni, da je privez plovila na prosto bojo mogoč le tako, da upravitelj plovila pred ali po privezu obišče operativni center in plača določeni kreditni znesek oziroma ceno priveza. Če tega ne stori, ga nato opozori delavec v operativnem centru, katerega nenehna prisotnost je nujna. V kolikor je plovilo odplulo predčasno, pred iztekom plačanega časa priveza, delavec operativnega centra uporabniku plovila vrne razliko do polnega zneska, če pa plovilo odpluje kasneje, pa delavec zahteva doplačilo. Ohišje boje v bistvu tvorita diametralno nasproti si ležeča pokončna valja, katerih osnovni ploskvi se stikata in, ki v stranskem pogledu oblikujeta enovito votlo telo oblike deltoida oziroma pokončnega romba. Pri tej znani rešitvi gre torej za sistem nadzora in upravljanja pri pristajanju plovil in njihovem privezu na bojo, ki deluje na ta način, da boja sporoči kontrolnemu centru, da se je na bojo privezalo plovilo. Po izvršenem privezu obstajata dve možnosti. Prva je ta, da delavec operativnega centra odide do plovila in zaračuna privez, druga pa ta, da lahko to stori uporabnik plovila z obiskom delavca v centru. Bistvena slabost te znane rešitve je v tem, da je kljub vsem napravam v sistemu in zaradi zgolj enosmerne komunikacije med njimi, še vedno potreben človeški nadzor nad upravljanjem boj in nad plačevanjem priveza plovil in to v vseh obdobjih, praktično 24 ur na dan. Nadalje je njena pomanjkljivost tudi v tem, da se lahko uporabnik plovila na bojo priveže brez predhodnega ali kasnejšega plačila priveza, kar še dodatno zahteva stalno človeško prisotnost zaradi nadzora nad tem. Slabost tega sistema je tudi ta, da je za komunikacijo med bojami in operativnim centrom potreben najmanj en ali več vmesnih lokalnih kontrolnih centrov, zaradi česar je izvedba tega sistema zahtevna, zapletena in draga.

Problem, ki je ostal nerešen, je predvsem v zahtevni izvedbi sistema oziroma naprave za nadzor in upravljanje privezov plovil, ki za komunikacijo med bojami in operativnim centrom zahteva dodatne vmesne lokalne kontrolne centre ter stalno fizično prisotnost človeka pri plačilih privezov in nadzor nad njimi ter je nadalje tudi v tem, da oblika boje in njen način pritrditve na utež na dnu, na eni • · strani omogočata nedovoljene in s tem neplačane priveze, ne omogočata pa učinkovitega nadzora nad neplačanimi privezi in nad pogoji za privez.

Po izumu je problem rešen s sestavom za samodejno upravljanje in nadzor nad uporabo privezov za vodna plovila, ki vključuje avtomatizirane plavajoče boje ter metodo v zvezi s tem, ki bo omogočala neposredno dvosmerno komunikacijo z komunikacijskim centrom in ki bo, zaradi svoje izvedbe in oblike, onemogočala privez plovila brez predhodnega ali kasnejšega plačila priveza, katerega bo mogoče izvršiti na daljavo, brez potrebne prisotnosti človeka znotraj centra, avtomatiziran pa bo tudi nadzor in opravljanje z bojami na enem ali več vodnih področjih.

Izum bo natančneje opisan na izvedbenem primeru in slikah, ki prikazujejo sl. 1 shematski prikaz delovanja sistema avtomatskega upravljanja in nadzora nad privezi znotraj področja z avtomatiziranimi plavajočimi bojami sl. 2 pritrditev boje na balast na dnu sl. 3 avtomatizirano bojo v vzdolžnem vertikalnem prerezu

Sestav za samodejno upravljanje in nadzor nad uporabo privezov za vodna plovila, ki vključuje avtomatizirane plavajoče boje ter metodo v zvezi s tem po prijavljenem izumu, se v bistvu sestoji iz osrednjega operativno kontrolnega centra 3 s strežnikom 4, prednostno lociranega na kopnem 6 in iz poljubnega števila avtomatiziranih boj 1, lociranih znotraj pripadajočega vodnega področja 7. Operativno kontrolni center 3 je s strežnikom 4 spojen s komunikacijskim vodom 41, le ta pa je s pomočjo internetne povezave 40 dostopen potencialnim uporabnikom 5. Opisano je prikazano na sl. 1.

Operativno kontrolni center 3 brezžično in povsem samodejno komunicira z avtomatiziranimi bojami 1, hkrati pa na identičen način komunicira s strežnikom 4 ter preko njega in internetne povezave 40 z uporabniki 5. Vse opisane komunikacije potekajo v obe smeri, pri čemer je pomembno tudi to, da komunikacijska povezava med bojami 1 in operativno kontrolnim centrom 3 poteka preko širokopasovnega prenosa podatkov, torej s pomočjo mobilne GSM telefonije in/ali SMS sporočil, kar omogoča izvedba boje 1 po izumu.

Upravljalec plovila 2, ki pripluje v vodno področje 7, najprej poišče prosto bojo 1. Nato mora privez plačati v naprej, kar je pogoj za izvedbo priveza plovila 2 na izbrano bojo 1. Brez predhodnega plačila privez na bojo 1 ni mogoč, razen začasno, v primeru plačila z denarjem, žetoni ali karticami, kar bo opisano v nadaljevanju.

Za plačilo priveza ima upravljalec plovila 2 dve možnosti. Prva z žetoni, kovanci ali karticami direktno na boji 1, kar označuje linija b in druga s SMS sporočilom oziroma klicem iz GSM aparata preko operativno kontrolnega centra 3, kar označuje linija a na sl. 1. Cenik priveza je upravljalcu plovila 2 dostopen oziroma viden na sleherni boji 1. Višina plačanega zneska je odvisna od predvidenega oziroma načrtovanega časa priveza plovila 2, ki ga upravljalec določi sam. Natančneje bodo načini in postopki plačil za privez na boji 1 po izumu opisani v nadaljevanju.

Pri načinu plačila preko GSM telefona poteka plačilo preko izbranega domačega ali tujega operaterja mobilne telefonije. V ta namen je vsaka boja 1 označena s kodo, na primer *19*090800#, pri čemer število 19 pomeni številko izbrane boje 1, število 090800 pa številko klicnega centra oziroma operaterja. Ko upravljalec plovila 2 pošlje na klicni center operaterja ustrezno SMS besedilo ali klic, se iz računa klicatelja na račun lastnika oziroma upravitelja vodnega področja 7 z bojami 1 prenakažejo finančna sredstva, v določenem znesku in valuti. Po • a

potrditvi transakcije na izbrani račun kontrolni center 3 po liniji d pošlje boji 1 ukaz za zaklenitev priveza plovila 2. Empirično znaša čas od ukaza do zaklenitve 5 do 25 sekund.

Ko je, po liniji a ali liniji b, plačilo uspešno izvedeno, pošlje operativno kontrolni center 3 izbrani boji 1 po liniji d signal oziroma ukaz za zaklenitev. Ustrezni mehanizem na oziroma v boji 1, ki na slikah ni prikazan, zapre oziroma sklene obroč ušesa 10 z vrvjo in varen privez plovila 2 je zagotovljen. V kolikor pred tem plačilo ni bilo opravljeno ali ni bilo opravljeno uspešno, operativno kontrolni center 3 boji 1 ne izda ukaza za sklenitev prej omenjenega obroča na ušesu 10. V tem primeru privez plovila 2 ni mogoč, saj privezna vrv iz boje 1 samodejno izpade, oziroma jo v njeno uho 10 sploh ni mogoče napeljati.

Boje 1 so z operativno kontrolnim centrom 3 komunikacijsko povezane preko GSM signala. Sleherna boja 1 pri tem sprotno obvešča operativno kontrolni center 3 tako, da mu po liniji c posreduje informacije o zasedenosti, o stanju električne napetosti, o izvršenem denarnem plačilu na boji 1, o količini zbranega denarja, žetonov ali kartic znotraj bojel, o morebitni njeni okvari in podobno. Na drugi strani operativno kontrolni center 3 po liniji d pošilja boji 1 informacije oziroma sporočila o morebitni rezervaciji, o kodi za aktiviranje in izdaja ukaz, da se ali zaklene ali odklene.

Informacije o stanju boj 1 znotraj določenega vodnega področja 7, na poljubni lokaciji v svetu, so potencialnim uporabnikom 5 dostopne po elektronski poti, z internetno povezavo 40 preko strežnika 4 na strani upravitelja boj 1 v izbranem vodnem področju 7. Strežniku 4 informacije posreduje operativno kontrolni center 3 po komunikacijskem vodu 41. Operativno kontrolnemu centru 3 pa, kot je predhodno že opisano, določene informacije posredujejo tudi boje 1. Na ta način si lahko potencialni uporabniki 5 pridobijo informacije o zasedenosti in nezasedenosti privezov oziroma boj 1 na opazovani lokaciji ter o ceni priveza. Po • · tej poti lahko prosto bojo 1 na izbrani lokaciji tudi rezervirajo za vnaprej določen termin tako, da jo po elektronski poti vnaprej plačajo.

Kot je prikazano na sl. 2, je boja 1 po izumu prednostno oblike valja s konico 42, oblike navzdol obrnjenega stožca. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko telo boje 1 tudi drugačnih, funkcijsko ustreznih oblik, na primer oblike prisekanega stožca, prav tako s konico 42 na spodnjem koncu. Konica 42 je opremljena z rezili 43.

Na zgornji čelni ploskvi ima boja 1 izveden mehanizem 45 za plačilo z denarjem, žetoni ali s kartico, alfanumerično tipkovnico 44 za vnos kode ter kontrolni led diodi 14 in 15. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko mehanizem 45 lociran tudi na neki drugi lokaciji, na primer na stranski steni ohišja 23, pri čemer velja pravilo, da se nahaja nad gladino vode. Izvedba predhodno navedenih sestavnih delov boje 1 ni potrebna v primeru, ko ta deluje izključno preko omrežja GSM mobilne telefonije.

Vnos identifikacijske kode s tipkovnico 44 je nujen v primeru aktiviranja boje 1, ki jo je uporabnik 5 predhodno rezerviral preko internetne povezave 40 in strežnika 4, torej v primeru, ko postopek delovanja in način plačila priveza ne poteka preko GSM omrežja. Mehanizem 45 je prednostno izveden v smislu pokrova, ki vodotesno pokriva odprtino 48, nad katero je nameščen, kar je prikazano na sl. 3. Na zunanji steni valjčnega dela boje 1 sta locirana displeja 11 in 12. Displej 11 je namenjen za prikaz diagrama varnosti boje 1, ki temelji na razmerju podatkov o teža plovila 2 napram hitrosti vetra. Na ta način upravljalca plovila 2 seznani s podatkom o nosilnosti same uteži 8 in s tem boje 1, glede težo plovila 2 in na moč vetra. Hkrati je na displeju 11 prikazano tudi navodilo za rokovanje z bojo 1 in po potrebi tudi kakšno drugo navodilo. Displej 11 ima tudi vlogo posredovanja navodil o postopku rokovanja z bojo 1, vključno z načini in postopki plačila priveza in delovanjem celotnega sistema. Displej 12 pa prikazuje čas trajanja priveza in/ali čas do izteka plačanega priveza. Opravlja torej funkcijo • ·

odštevalnika časa do izteka priveza. Na oziroma v bojo 1 je, pod njenim vrhom in skozi odprtino 37 prednostno gibljivo nameščeno uho 10 za privez plovila 2 z mehanizmom za njegovo delovanje, ki pa ni prikazan. Pri tem izvedbenem primeru se uho 10 premočrtno giblje skozi odprtino 37 iz notranjosti ohišja 23 boje 1 navzven ter obratno. To mu omogoča predhodno omenjeni mehanizem poljubne izvedbe. Kot je prikazano na sl. 3 je v opisovanem izvedbenem primeru uho 10 oblike prekinjenega obroča z vmesnim zazorjem 35.

Če je boja 1 prosta se po prvem izvedbenem primeru uho 10 nahaja znotraj ohišja 23, oziroma je po drugem izvedbenem primeru obroč ušesa 10 sklenjen, zaprt. Ko je privez plačan, operativno kontrolni center 3 to sporoči izbrani boji 1 in ji posreduje ukaz, da se odklene, nakar se uho 10 pomakne navzven v prvem, oziroma se njegov obroč odpre v navedenem drugem primeru. V tem času upravljalec plovila 2 vstavi vrv za privez v uho 10 v prvem in skozi zazor 35 v njegovem obroču v drugem primeru. Čez nekaj časa, v prvem primeru, ustrezni mehanizem uho 10 potegne v notranjost ohišja 23, oziroma ponovno sklene obroč ušesa 10 v drugem primeru. S tem je boja 1 zaprta oziroma zaklenjena in privez varen. Ko plačan čas priveza poteče in se le ta ne podaljša, mehanizem uho 10 z vrvjo potisne navzven oziroma odpre njegov obroč, nakar vrv iz ušesa 10 izpade in plovilo 2 je sproščeno, privez pa prekinjen.

Za predhodno opisano velja, da v prvem izvedbenem primeru poseben mehanizem uho 10 potegne v in potisne iz ohišja 23 boje 1, zaradi česar je uho 10 premočrtno ali kako drugače gibljivo. V opisanem drugem izvedbenem primeru pa je uho 10 na zunanjo steno ohišja 23 boje 1 nameščeno fiksno. Pri tej izvedbi je lahko uho 10 izvedeno kot enodelni ali dvodelni obroč ali prstan, ki ga je mogoče odpirati in zapirati, skleniti in razpreti. Ustrezen mehanizem po plačilu priveza obroč, po vstavitvi vrvi plovila 2 v uho 10, zapre in ga ponovno odpre po preteku časa plačanega priveza. Obroč ušesa 10 je torej odprt vse dokler privez ni plačan in posledično privez plovila 2 na bojo 1 ni mogoč. To ne velja za primer plačila z žetoni, denarjem ali s kartico, saj je v tem primeru uho 10 ob prihodu plovila 2 zaprto. Tako se lahko privez izvede, temu pa nujno sledi plačilo. Če • ·

uporabnik 5 priveza ne plača znotraj zato določenega časa, na primer v 10 minutah, se uho 10 odpre in privezna vrv plovila 2 iz njega izpade in privez je prekinjen. Uho 10 se ponovno zapre po določenem času, nakar je boja 1 pripravljena na ponovni privez istega ali nekega drugega plovila 2.

Velja, da je za predhodno opisani prvi izvedbeni primer uho 10 izvedeno kot neprekinjen obroč oziroma prstan ali kot gibljiv obroč oziroma prstan, z zmožnostjo odpiranja in zapiranja, ali kot obroč, ki je na poljubni lokaciji prekinjen z zazorjem 35.

Za predhodno opisani drugi izvedbeni primer, pri katerem je uho 10 izvedeno zunaj oziroma na zunanjo steno votlega ohišja 23 pa velja, da je uho 10 gibljive izvedbe, kar omogoča njegovo zapiranje in odpiranje.

Ne glede na izvedbo po prvem ali drugem opisanem izvedbenem primeru pa velja, da je lahko uho 2 v sklopu boje 1 izvedeno še kako drugače, pri čemer se uporabi mehanizem, ki ustreza načinu izvedbe.

Boja 1 je na utež 8 na dnu pritrjena preko vmesnega senzorja napetosti 9 s kabelsko vrvjo 13. Na boji 1 je točka vpetja na konici 42 vrha 22 boje 1, katere debelina je prednostno enaka premeru kabelske vrvi 13. To omogoča, da v primeru nedovoljenega oziroma neplačanega priveza plovila 2, vrv za njegov privez zdrsne proti vrhu in nato dol iz boje 1. Kabelska vrv 13 je izvedena kot električni kabel 39, ki ga po celotnem obsegu obdaja pletena jeklena vrv 38. Povedano drugače, znotraj jeklene vrvi 38 je lociran ustrezni električni kabel 39 za prenos signala o natezni napetosti iz senzorja napetosti 9 v bojo 1. Pletena vrv 38 predstavlja zaščito vmesnega električnega kabla 39, hkrati pa zagotavlja potrebno natezno trdnost boji 1, potrebno za varen privez.

Senzor napetosti 9 ima torej vlogo momentnega oziroma nateznega stikala, ki v primeru neplačanega priveza plovila 2 na bojo 1 le tej posreduje informacijo o nedovoljenem privezu in vklopi zvočni signal alarma 19.

• · • ·

Rezila 43 na konici 42 boje 1 služijo za poškodovanje in prerez vrvi v primeru nedovoljenega oziroma neplačanega priveza, ki bi jo upravitelj plovila 2 zgolj nataknil čez bojo 1 z namenom, da se izogne plačilu. Lahko so poljubne izvedbe. Na najmanj eno rezilo 43 ali v najmanj en vmesni prostor med sosednjima reziloma 43 je izvedena ZN anoda 50 v smislu galvanskega člena, ki zavaruje v vodo potopljen del boje 1 pred korozijo.

Dimenzije boje 1 po prijavljenem izumu so lahko poljubne, pri čemer v zvezi s tem obstajajo koristni empirični podatki, ki se v praksi lahko ali pa tudi ne upoštevajo. Iz njih sledi, da je optimalna dolžina oziroma višina boje 1 okrog 250 cm, pri čemer je približno polovica gleda iz vode tako, da se njen vrh z ušesom 10 nahaja nekje v višini palube plovila 2, kar močno poenostavi rokovanje z njo. Iz izkušenj tudi sledi, da je optimalni premer boje 1 okrog 30 cm. Prednostno je zunanja stena boje 1 gladka, njeno votlo ohišje pa izvedeno iz nerjavečega jekla, lahko pa tudi iz drugega temu ustreznega materiala. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko boja 1 izvedena tudi kako drugače in iz poljubnega drugega kovinskega in/ali nekovinskega materiala, ki ustreza njenemu namenu.

Kot je na sl. 3 prikazano, tvori bojo 1 votlo ohišje 23 s konico 42 na spodnjem koncu, kar je predhodno že povedano. Ohišje 23 je izvedeno kot vodotesna zaprta posoda oblike pravilnega ali nepravilnega valja, na in v katero so nameščeni oziroma integrirani sestavni elementi boje 1.

Znotraj ohišja 23 je vstavljen centralni računalnik 18, ki je z vodnikom 26 spojen z napajalnikom 17 ter preko njega z najmanj eno solarno ploščico 16, pri čemer je napajalnik 17 z vodnikom 25 spojen s plus polom baterije 21 z vodnikom 24 pa z najmanj eno solarno ploščico 16. Dalje je centralni računalnik 18 z vodnikom 30 spojen s komunikacijskim modulom 20, le ta pa dalje preko vodnika 31 z minus polom baterije 21 in preko vodnika 32 z zunanjo anteno 36. Dalje je centralni • ·

računalnik 18 z vodnikom 29 spojen z ušesom 10, oziroma z njegovim mehanizmom za privez ter preko vodnika 28 z najmanj dvema displejema 11 in 12, preko vodnika 49 pa je povezan tiskalnikom 47 za tiskanje računov ter z vodnikom 27 z alarmom 19, z vodnikoma 33 in 34 pa je neposredno spojen z baterijo 21. Neprikazani digitalni odštevalnik časa je integriran v displej 12, lahko pa je lociran oziroma nameščen na tudi samostojno na neki drugi lokaciji ohišja 23 boje 1.

Znotraj ohišja 23 je locirana tudi posoda 46 za žetone in kovance, v katero je možen dostop skozi odprtino 48, ki je izvedena v čelno steno ohišja 23 in, ki jo vodotesno pokriva mehanizem 45, za primere plačila priveza neposredno na boji

1. Ob mehanizmu 45 so, prednostno na isti lokaciji, nameščeni še alfanumerična tipkovnica 44 za vnos kode ter kontrolni oziroma signalni led diodi 14 in 15, od katerih je na primer prva zelene in druga rdeče barve. Ko na boji 1 gori led dioda 14 ali zelena luč pomeni, da je le ta prosta in, da je nanjo možen privez ob predhodnem plačilu. Če gori led dioda 15 ali rdeča luč pomeni, da privez na to bojo 1 ni mogoč, saj je ali rezervirana, zasedena ali je v okvari.

Solarne ploščice 16 prestavljajo sončne foto celice za proizvodnjo električne energije, namenjene za delovanje vitalnih sestavnih elementov in sklopov znotraj in zunaj ohišja 23 boje 1. Solarne ploščice 16 električno energijo dovajajo v napajalnik 17, ta pa z njo napaja baterijo 21 in preko nje vse elemente znotraj ohišja 23 boje 1. Hkrati pa baterija 21 služi tudi kot skladišče električne energije za čas, ko proizvodnja le te preko solarnih ploščic 16 iz bilo katerega vzroka ni mogoča. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko napajanje sestavnih elementov boje 1 izvedeno tudi na nek drugačen način, ki ustreza njeni funkciji, kar pa ne vpliva na bistvo prijavljenega izuma.

Načini in postopki izvedbe plačila privezov na bojah 1 po izumu so predhodno že omenjeni, a bodo v nadaljevanju natančneje opisani.

Pri načinu plačila z GSM aparatom se plovilo 2 približa boji 1, na kateri sveti led dioda 14 oziroma zelena luč kar pomeni, da je prosta. Upravljalec plovila 2, ki je hkrati uporabnik 5, na boji 1 odčita telefonsko številko za plačilo preko GSM aparata in jo vtipka v aparat ter pritisne tipko za klic ali pošlje SMS sporočilo. Operativno kontrolni center 3 zazna številko uporabnika GSM aparata in njegov račun obremeni za določen znesek, ki je enak ceni priveza za določen čas oziroma določeno obdobje. Zatem operativno kontrolni center 3 boji 1 pošlje signal z ukazom, da se zaklene. Neprikazani mehanizem postavi uho 10 v položaj, v katerem lahko upravljalec plovila 2 oziroma uporabnik 5 vanj in skozi njega potisne vrv. S tem je plovilo 2 varno privezano na izbrano bojo 1, zato na njej sveti led dioda 15, torej rdeča luč. Displej 12 uporabniku 5 oziroma upravljalcu plovila 2 pokaže točen čas trajanja plačanega priveza. Pred potekom tega časa alarm 19 z zvočnim signalom opozori uporabnika 5, da se bo čas plačanega priveza iztekel in, da se bo, po preteku tega časa, uho 10 postavilo v odprti položaj oziroma se bo odklenilo, zaradi česar bo privezna vrv iz njega izpadla in na ta način sprostila plovilo 2. V kolikor uporabnik 5 znotraj tega časa podaljšanja trajanja priveza ne doplača, se privez na opisan način sprosti in plovilo 2 lahko prosto pluje, opazovana boja 1 pa je s tem pripravljena na nov privez drugega plovila 2, kar signalizira njena led dioda 14 zelene barve.

V primeru, ko je boja 1 predhodno rezervirana preko internetne povezave 40 je postopek plačila priveza z GSM aparatom ta, da uporabnik 5 preko spleta oziroma internetne povezave 40 izbere bojo 1 znotraj določenega vodnega področja 7, določi čas prihoda in predviden čas odhoda ter izvrši plačilo priveza po ceniku. Zatem uporabnik 5 po povratni poti od pristojnega operativno kontrolnega centra 3 preko strežnika 4 prejme posebno številko za svoj GSM. Ko se uporabnik 5 ob napovedanem času s plovilom 2 približa rezervirani boji 1, na njej sveti led dioda 15 oziroma rdeča luč. Upravljalec plovila 2 oziroma uporabnik 5 posebno številko, ki jo je dobil ob rezervaciji, vtipka v svoj GSM in pritisne tipko za klic. Operativno kontrolni center 3 zazna številko uporabnika 5, ki je izvršil rezervacijo in boji 1 pošlje signal za zapiranje ušesa 10 za privez. Uho 10 se s pomočjo omenjenega mehanizma postavi oziroma pomakne v položaj, ki uporabniku 5 omogoči privez na bojo 1, nakar je varen privez plovila 2 na izbrano bojo 1 zagotovljen. Med tem časom na boji 1 sveti led dioda 15 rdeče barve. Displej 12 uporabniku 5 oziroma upravljalcu plovila 2 nazorno pokaže točen čas trajanja plačanega priveza. Pred potekom časa priveza alarm 19 z zvočnim signalom opozori uporabnika 5, da se bo čez nekaj časa privez iztekel, nakar se bo uho 10 odklenilo in odprlo, privezna vrv pa bo izpadla. V kolikor uporabnik 5 znotraj zato določenega časa podaljšanja trajanja priveza ne doplača, se privez prekine in sprosti plovilo 2, opazovana boja 1 pa je pripravljena na naslednji privez, kar signalizira njena led dioda 14 ali zelena luč.

Pri načinu plačila z bančno ali magnetno kartico, žetonom ali denarjem, se mora plovilo 2 prav tako približati boji 1, na kateri sveti led dioda 14 oziroma zelena luč kar signalizira, da je prosta. Upravljalec plovila 2 oziroma uporabnik 5 plovilo 2 priveže na bojo 1 tako, da vrv vtakne v in skozi uho 10, ki je v zaprtem položaju, torej zaklenjena. Pri tem senzor napetosti 9 na uteži 8 zazna privez plovila 2 in na displeju 12 se prikaže znesek, ki ga je potrebno plačati za privez. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko senzor napetosti 9 nameščen tudi na konici 42 boje 1. Uporabnik 5 na displeju 12 izpisani znesek plača z vstavitvijo bančne ali magnetne kartice ali vrže žeton ali denar v mehanizem 45, ki skozi odprtino 48 pade v zbirno posodo 46. Boja 1 opravljeno plačilo priveza zazna in na displeju 12 se prikaže čas trajanja priveza oziroma čas do izteka plačanega priveza. Če komunikacijski sistem to omogoča, lahko boja 1 o izvršenem plačilu priveza obvesti operativno kontrolni center 3. Zatem neprikazani mehanizem uho 10 zapre in zaklene in upravljalec plovila 2 lahko skozi njega potisne vrv. To stori tako, da po prvem izvedbenem primeru uho 10 potegne v ohišje 23 oziroma po drugem izvedbenem primeru zapre obroč ušesa 10.

V času priveza na boji 1 sveti led dioda 15 ali rdeča luč. Displej 12 uporabniku 5 oziroma upravljalcu plovila 2 pokaže točen čas trajanja plačanega priveza. Pred potekom tega časa alarm 19 z zvočnim signalom opozori uporabnika 5, da se bo čez določen čas uho 10 odklenilo in odprlo, nakar bo privezna vrv, s katero je privezano plovilo 2, iz njega izpadla. V kolikor uporabnik 5 znotraj tega časa ne doplača podaljšanja trajanja priveza se privez prekine in sprosti plovilo 2, opazovana boja 1 pa je s tem prosta oziroma pripravljena za nov privez, kar signalizira njena led dioda 14 ali zelena luč. Pri izvedbenem primeru boje 1, ki omogoča tudi plačilo s kovanci poljubne valute velja, da je pri tem postopek podoben plačilu z žetoni. Žetoni in kovanci se zbirajo v posodi 46 in se lahko iz nje odstranijo ročno ali s pomočjo ustrezne sesalne naprave.

Za vse predhodno navedene in opisane načine plačila priveza na boji 1 preko GSM aparatov velja, da ostane uho 10 odprto oziroma nezaklenjeno, če plačilo ni izvršeno ali, če je čas plačanega priveza potekel in s tem privez plovila 2 na bojo 1 ni mogoč. Pri vseh ostalih načinih plačila pa se uho 10 odklene in odpre, če privez na bojo 1 ni plačan. Velja tudi, da je bojo 1 opremljena s tiskalnikom 47 le v primeru, če izvedena tako, da omogoča plačilo priveza z denarjem. V nasprotnem primeru tiskalnik 47 ni potreben. V primeru plačila s kartico preko GSM pa tiskanje računa ni potrebno, saj se račun za privez na boji 1 izpiše na mesečnem računu uporabnika 5 oziroma naročnika GSM aparata.

Za potrebe vzdrževanja in servisiranja je privez boje 1 na utež 8 izveden tako, da jo je prednostno mogoče na konici 22 ali pa pri senzorju napetosti 9.

Claims (15)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Sestav za samodejno upravljanje in nadzor nad uporabo privezov za vodna plovila, ki vključuje avtomatizirane plavajoče boje ter metoda v zvezi s tem, ki se sestoji iz enega ali več vodnih področij s poljubnim številom boj, ki so sposobne komunicirati s kontrolnim centrom oziroma operativnim centrom in, ki so na pripadajoče uteži pritrjene z vrvjo, značilen po tem, da med bojami (1) in najmanj enim operativno kontrolnim centrom (3) poteka direktna komunikacija v obe smeri (a, c) in to s pomočjo širokopasovnega prenosa podatkov, praviloma SMS sporočil in/ali klicev preko GSM aparatov, zaradi česar je vsaka boja (1) opremljena s centralnim računalnikom (18) in najmanj enim komunikacijskim modulom (20) z anteno (36) in, da je operativno kontrolni center (3) na drugi strani s komunikacijskim vodom (41) ter preko najmanj enega strežnika (4) ter internetne povezave (40) na daljavo direktno dostopen poljubnemu številu potencialnih uporabnikov (5); da vsaka boja (1) obsega najmanj eno, na ali v bojo (1), oziroma na ali v njeno votlo ohišje (23), pomično ali statično nameščeno uho (10), gibljive ali fiksne izvedbe, z ali brez zazorja (35) in to na poljubni lokaciji v območju zgornje polovice boje (1), ki ga, preko neprikazanega mehanizma in vodnika (29), krmili centralni računalnik (18) po ukazih iz komunikacijskega modula (20), pridobljenih in oblikovanih na osnovi medsebojnih informacij med bojo (1) z anteno (36) in operativno kontrolnim centrom (3); da je votlo ohišje (23) boje (1) prednostno oblike valja oziroma prisekanega stožca z rahlim nagibom daljše stranice, s stožčasto izvedeno konico (42) in je, preko kabelske vrvi (13) ter vmesnega senzorja napetosti (9), pritrjena na utež (8) tako, da se jo da sneti.
2. 2. Sestav po zahtevku 1, značilen po tem, da je znotraj ohišja (23) boje (1) nameščeni centralni računalnik (18) preko vodnika (26) spojen z napajalnikom (17) in dalje preko njega z vodnikom (24) na solarno ploščico (16) ter preko vodnika (25) s plus polom baterije (21), dalje je preko vodnika (27) spojen z alarmom (19), preko vodnika (28) z displejema (11, 12), preko vodnika (29) z neprikazanim mehanizmom ušesa (10), preko vodnika (30) s komunikacijskim modulom (20), ki je z vodnikom (31) spojen z minus polom baterije (21) in z vodnikom (32) z anteno (36), pri čemer je centralni računalnik (18) na baterijo (21) vezan tudi direktno in sicer preko vodnika (34) ter preko vodnika (33) z njenim minus polom in je direktno preko vodnika (49) vezan še na tiskalnik (47), ki je v ohišje (32) boje (1) vgrajen le, če je le ta izvedena tako, da omogoča plačilo s plačilno kartico, denarjem in/ali z žetonom.
3. 3. Sestav po zahtevku 1, značilen po tem, da so v zgornjem predelu boje (1) in na poljubni lokaciji znotraj območja njene zgornje polovice ter na oziroma v njenem ohišju (23) nameščeni kontrolni led diodi (14, 15), alfanumerična tipkovnica (44) ter plačilni mehanizem (45) s posodo (46) za denar in/ali žetone, pri čemer velja, da je boja (1) z mehanizmom (45) opremljena le, če je izvedena tako, da omogoča plačilo priveza s plačilno kartico, denarjem in/ali z žetonom.
4. 4. Sestav po zahtevku 1, značilen po tem, da je lahko obroč ušesa (10) gibljiv ali fiksen, uho (10) pa je premočrtno, krožno ali kako drugače pomično gibljivo skozi odprtino (37), v steni ohišja (23) boje (1).
5. 5. Sestav po zahtevku 1, značilen po tem, da je na konici (42) izvedeno najmanj eno rezilo (44) poljubne izvedbe, z najmanj eno Zn anodo (50) in, da je vrh (22) konice (42) prednostno širine, ki je enaka preseku kabelske vrvi (13).
6. 6. Sestav po zahtevku 2, značilen po tem, da sta lahko displeja (11, 12) v območju zgornje polovice boje (1) izvedena na poljuben način in na poljubni lokaciji, v ali na steni njenega votlega ohišja (23), kar velja tudi za solarno ploščico (16).
7. 7. Sestav po zahtevku 1, značilen po tem, da kabelsko vrv (13) tvori osrednji električni kabel (9), ki ga tesno obdaja jeklena pletena vrv (38) ustreznih mehanskih, zlasti trdnostih in nateznih karakteristik.
8. 8. Sestav po zahtevku 1, značilen po tem, da sestav izveden tako, da omogoča direktno širokopasovno komunikacija med upravljalci plovil (2) oziroma uporabniki (5) sistema in bojami (1) v smeri (b) na eni in z operativno kontrolnim centrom (3) v smer (a) na drugi strani.
9. 9. Metoda samodejnega upravljanja, nadzora in rokovanja privezov za vodna plovila, vključno z avtomatiziranimi plavajočimi bojami, značilna po tem, da operativno kontrolni center (3) samodejno, brezžično in neposredno komunicira z bojami (1), znotraj določenega vodnega področja (7) in to v smereh (a, c) in komunicira dalje preko komunikacijskega voda (41), strežnika (4) in internetne povezave (40) s potencialnimi uporabniki (5) na način, ki ne zahteva prisotnost človeka; da lahko uporabniki (5) opravijo predhodno rezervacijo boje (1), v izbranem vodnem področju (7), preko internetne povezave (40) s pomočjo strežnika (4) in komunikacijskega voda (41) v operativno kontrolnem centru (3); da v primeru komunikacije z operativnim kontrolnim centrom (3) preko GSM aparata ali preko internetne povezave (40) in strežnika (4) brez vnaprejšnjega plačila privez plovila (2) na bojo (1) ni mogoč; da je privez plovila (2) na bojo (1) brez vnaprejšnjega plačila začasno mogoč le v primeru plačila z denarjem, žetoni ali bančnimi karticami; da je boja (1) prosta, če sveti zelena luč led diode (14) in je zasedena, rezervirana ali v okvari, če sveti rdeča luč led diode (15).
10. 10. Metoda po zahtevku 9, značilna po tem, da je s pomočjo GSM klicev in/ali SMS sporočil upravljalcev plovil (2), oziroma uporabnikov (5), omogočena direktna komunikacijska povezava v smeri (a) z operativno kontrolnim centrom (3), v smeri (b) pa z sleherno bojo (1).
11. 11. Metoda po zahtevku 9, značilna po tem, da lahko uporabnik (5) predhodno rezervacijo boje (1) in plačilo priveza opravi preko internetne • · « povezave (40) in strežnika (4) v operativno kontrolnem centru (3), ki v tem primeru po smeri (c) obvesti bojo (1) o zasedenosti, uporabniku (5) pa sporoči identifikacijsko kodo.
12. 12. Metoda po zahtevku 11, značilna po tem, da upravljale plovila (2) oziroma uporabnik (5), ki po predhodni rezervaciji prispe do izbrane boje (1) , s pomočjo alfanumerične tipkovnice (44) vtipka identifikacijsko kodo, nakar se uho (10) odklene in odpre, privezna vrv plovila (2) se lahko potisne skozi njo, nakar se uho (10) ponovno zaklene oziroma se povrne v zaprti položaj in privez je izveden.
13. 13. Metoda po zahtevku 9, značilna po tem, da uporabnik (5) v primeru, ko se plačilo priveza izvede z GSM aparatom preko izbranega operaterja, na alfanumerični tipkovnici (44) vtipka identifikacijsko kodo, sestavljeno na primer iz številke boje (1) in številke operaterja, pri čemer se določen znesek za plačilo priveza iz njegovega bančnega računa nakaže na račun upravitelja opazovanega vodnega področja (7), o čemer le ta o tem obvesti operativno kontrolni center (3), ki po smeri (c) pošlje izbrani boji (1) ukaz, da pripadajoči mehanizem zaklene uho (10), s čimer je privez plovila (2) opravljen, na displeju (12) pa se izpiše čas do izteka plačanega priveza.
14. 14. Metoda po zahtevku 9, značilna po tem, da plačilo priveza z denarjem, žetonom ali kartico poteka tako, da se privezna vrv plovila (2) potisne v in/ali skozi zaprto uho (10) na boji (1), na displeju (12) se prikaže cena priveza, ki jo uporabnik (5) plača z vstavitvijo kartice, denarja ali žetona v mehanizem (45), nakar boja (1) plačilo zazna, mehanizem namesti uho (10) v zaprti položaj, na displeju (12) se prikaže čas do izteka plačanega priveza in na boji (1) sveti rdeča luč led diode (15).
15. 15. Metoda po zahtevkih od 9 do 14, značilna po tem, da alarm (9), pred pretekom časa priveza plovila (2) na bojo (1), z zvočnim signalom opozori uporabnika (5) o skorajšnjem izteku časa plačanega priveza, po katerem se bo uho (10), če ne bo plačano podaljšanje časa priveza, odprlo in * · privezna vrv bo izpadla, privez plovila (2) bo prekinjen, boja (1) pa bo pripravljena na nov privez, kar bo signalizirala zelena luč na diodi (14).