SI21429A - Metoda in postroj za pretakanje utekočinjenega plina med mobilno oskrbovalno cisterno in odjemnim rezervoarjem - Google Patents

Abstract

Metoda in postroj za pretakanje utekočinjenega plina med mobilno oskrbovalno cisterno in odjemnim rezervoarjem služi pri oskrbovanju z utekočinjenimi plini. Postroj je označen s tem, da je iztočna odprtina opremljena s pretakalno črpalko (16) in ejektorjem (17), ki sta nameščena vzvodno od nastavka (11), da je raztezni prostor rezervoarja opremljen s cevjo (5) za povratno kroženje plinske faze, ki je opremljena z nastavkom (15), in da so vmes nameščena sredstva (19) za izmenjavo toplote, tako, da: kondenzirajo vso povratno krožečo plinsko fazo iz rezervoarja ali del nje ter jo v tekoči obliki ponovno vbrizgajo v ejektor, kjer se opravi morebitno nadaljnje kondenziranje, in uparijo del tekoče faze iz cisterna, s čimer dosežejo, da je raztezni prostor cisterne ves čas zapolnjen s plinsko fazo. Uporaba tega postroja je mogoča za polnjenje več rezervoarjev s pomočjo cisterne.ŕ

Description

Metoda in postroj za pretakanje utekočinjenega plina med mobilno oskrbovalno cisterno in odjemnim rezervoarjem

Pričuj oči izum spada v področje utekocinj enih plinov_f ki se na odjemnih lokacijah hranijo v rezervoarjih, v katerih se navedeni proizvodi nahaj aj o v obliki tekoče faze, prekrite s plinsko fazo, kot določa ravnovesje med tlakom in temperaturo, ki sta za posamezni proizvod karakteristična.

V ožjem smislu se izum nanaša na skladiščenj e utekočinjenih plinov, ki se hranijo pri nizkih temperaturah pod sobno temperaturo oz. natančneje pri nizkih temperaturah pod nič stopinj Celzija.

V še ožjem smislu je predmet izuma skladiščenje utekočinjenih plinov, pri katerih j e razmerj e med gostoto plina in gostoto tekočine visoko. Kot primera lahko navedemo ogljikov dioksid in dušikov oksid.

V še ožjem smislu se izum nanaša na rezervoarje za skladiščenje, ki jih je treba vsaj delno napolniti s tekočo fazo, da se nadoknadi poraba plina, ki je posledica odjema. Praviloma se rezervoarj i navedenega tipa polnijo iz mobilnega zbiralnika ali cisterne, navadno iz tovornjaka cisterne, ki se napolni na kraju, kjer se utekočinjeni plinski proizvod izdeluje, tako da tudi cisterna vsebuj e tekočo fazo, prekrito s plinsko fazo, pri čemer sta prav tako kot v rezervoarju tlak in temperatura v ravnovesju.

Vsaka cisterna ima določeno zmoglj ivost, ki ji omogoča polnjenj e določenega števila rezervoarj ev, praviloma največ pet do šest.

Ta praksa, ki se je ustalila že pred leti, je pokazala, da obstaja nevarnost navzkrižnega kontaminiranja utekočinjenega plina v cisterni zaradi zaporednega priključevanja na različne rezervoarje, katerih uplinjeni ali utekočinjeni proizvodi so se lahko pri uporabi kontaminirali.

Vzrok za to je dej stvo, da se, ko se cisterna priključi na rezervoar, del tekoče faze iz cisterne pretoči v rezervoar, s čimer se poveča tlak plinske faze v slednjem.

Da bi se izognili težavam in izgubi plina, do katere bi neogibno prišlo, če bi odprli varnostni ventil rezervoarja, se po ustaljeni praksi medsebojno povežeta raztezni prostor [ullage space] rezervoarja in raztezni prostor cisterne, tako da del plinske faze zakroži iz rezervoarj a v cisterno. Namen tega povratnega kroženj a je, da se odpravi zgoraj navedena težava in da se hkrati ponovno vzpostavi tlak plinske faze v cisterni, ki zaradi iztekanja tekoče faze praviloma pade.

Taka povezava velja še zlasti za neizogibno v tistih primerih, ko je pomembno, da se iz cisterne iztoči maksimalna možna količina tekoče faze, kar se lahko izpelje samo, če je tlak plinske faze dovolj visok, celo tedaj, ko se za praznjenje uporablja črpalka.

Navedeno povratno kroženj e iz rezervoarj a v cisterno pa lahko ima dve nezaželeni posledici: lahko pride do kontaminiranj a utekočinj enega plina v navedeni cisterni, poleg tega pa lahko pride tudi do kontaminiranja tekočega proizvoda v drugem ali n-tem rezervoarju, ki ga mora cisterna zatem še napolniti.

Tako tveganje pa velja na splošno za nesprejemljivo v vseh tistih primerih, ko gre pri utekočinjenem plinu za prehrambene izdelke, konkretno npr. za gazirane pijače.

Upoštevati je treba, da se lahko, kadar gre za pri sobni temperaturi hranjene pline, problem navzkrižnega kontaminiranja reši s nem, da se prepreči povratno kroženje plinske faze iz rezervoarja.

V taki situaciji bi lahko računali na dejstvo, da bo, tudi če zaradi zvišanja temperature tlak v rezervoarju naraste, temperatura okolja verjetno vplivala hladilno in tako znova vzpostavila primerne skladiščne pogoje v rezervoarj u. V takem primeru bi se lahko zavoljo obratnega pojava zanašali tudi na to, da bo moč z zadostnim ogrevanjem cisterne obdržati primeren tlak v plinski fazi.

Upoštevati je treba tudi, da bi, ko gre za utekočinjene pline, zlasti zrak, skladiščene v cisterni pri tlaku blizu atmosferskega tlaka, vendar pri zelo nizkih temperaturah, npr. pri okrog -200° C, pretakanje v rezervoar, v katerem je delovni tlak reda 10 barov in je temperatura višja od tiste v cisterni, povzročilo, da bi prišlo do samoregulacije pod nastavitvenim [setpoint] tlakom rezervoarja.

V obeh gornjih primerih ni treba upoštevati povratnega kroženja plinske faze proti cisterni, zato se problem navzkrižnega kontaminiranja ne pojavlja.

Povsem drugače pa je pri utekočinjenih plinih, hranjenih pri nizkih temperaturah pod nič stopinjami Celzija, npr. pri -20° C, pri čemer je navedena mejna temperatura izbrana namenoma kot kompromis med stroški izolacije, ki bi bila potrebna, in stroški konstrukcijskih ojačitev cisterne.

Problem, ki se pojavlja v področju tehnike predmeta izuma, bi lahko poskusili rešiti s tem, da bi povratno kroženje plinske faze iz rezervoarja kratko malo odpravili, kar bi bilo izvedljivo, če bi rezervoar opremili z enosmernimi in avtomatskimi ventili; ti so učinkovito tehnično sredstvo, le njihova namestitev in vzdrževanje sta draga. A težava pri tovrstnem postroju je v tem, da dobavitelj utekočinjenega plina nikakor ne more z gotovostjo vedeti, aii so dejansko vsi rezervoarji, za katerih oskrbo je zadolžen, opremljeni s tovrstnimi tehničnimi sredstvi. In nazadnje, med delovanjem tovrstnega postroja del plinske faze pod pritiskom uide v atmosfero, kar se negativno odraža na ekonomičnost polnjenja.

Prav tako ni odveč spomniti, da tovrsten postroj ne odpravlja problema padajočega tlaka v cisterni med potekom samega praznjenja. Navedeni problem bi lahko poskusili odpraviti z namestitvijo zunanjega uparjalnika na stranski odcep cevi; ta bi iz cisterne odvajal del tekoče faze, ki jo ta vsebuje, in s tem ohranjal tvorbo plinske faze, ki bi se vračala v raztezni prostor navedene cisterne. Vendar taka rešitev ne pride v poštev za utekočinjene pline, kot je npr. C0₂, pri katerih je razmerje med gostoto tekoče faze in gostoto plinske faze neugodno. To pa zato, ker je energija, ki jo je treba dovesti tekočini v cisterni, da bi ostal tlak v slednji med iztekanjem konstanten, enaka:

AMLx(h_G-h_L) = masa tekočine, ki jo je treba iztočiti;

• Pg/ Pl = gostota plinske faze, gostota tekoče faze;

• h_G, h_L = entalpija plinske faze, entaipija tekoče faze.

Vrednosti navedenih parametrov so za CO2 naslednje:

• Pg, Pl = 0,050;

• Kg, Ll ~ 57 r • Kw/TON/h - 3,922;

• Temperatura = -20° C.

Kot se vidi, se tu pojavlja faktor 6, iz česar je jasno, zakaj obstoječe rešitve niso prenosljive oz. uporabne za proizvode, ki se hranijo pri zelo nizkih temperaturah. Razlog je v tem, da bi morali, če bi hoteli doseči ustrezno kompenzacijo s pomočjo tovrstnih rešitev, uporabiti energetska sredstva z nesprejemljivo visokimi stroški namestitve in vzdrževanja.

Predmet in cilj izuma je rešiti navedeni problem, tako da se odpravi nevarnost navzkrižnega kontaminiranja v področju uporabe utekočinjenih plinov, ki se hranijo pri glede na sobno temperaturo razmeroma nizkih temperaturah ali pri nič stopinjah Celzijeve lestvice in pri katerih je poleg tega razmerje med gostoto plinske faze in gostoto tekoče faze visoko.

Predmet in cilj izuma je rešiti navedeni problem z uporabo tehničnih sredstev, katerih namestitev in vzdrževanje sta razmeroma poceni in ki poleg tega dajejo ne samo uporabniku rezervoarja, ampak tudi dobavitelju utekočinjenega plina popoln nadzor nad samim postopkom ter s tem odpravljajo nevarnost navedenega navzkrižnega kontaminiranj a.

Nadaljnji predmet in cilj izuma je podati tehnična sredstva, ki odpravljajo tudi problem, ki je inherenten operacijam pretakanja utekočinjenih plinov nasploh, in sicer ugotavljanje točne količine utekočinjenega proizvoda, pretočene iz cisterne v rezervoar, saj prav ta količina določa, na kolikšen znesek se bo glasil oz. izstavil račun za dobavo.

Zgoraj zadani cilji so doseženi z metodo pretakanja, ki je označena s tem, da jo sestavljaj o:

• odvzem tekoče faze navedenega plina iz cisterne in njeno pretakanje v dno rezervoarja s pomočjo ej ektorj a;

• sočasni odvzem dela plinske faze iz razteznega prostora rezervoarja in njeno vsaj delno kondenziranj e v toplotnem izmenj evalniku, preden se navedena plinska faza znova uvede v dno navedenega rezervoarj a s pomočj o ej ektorj a, k j er se zaključi kondenziranj e;

• izraba toplote, ki jo navedena plinska faza odda v toplotnem izmenj evalniku, za uparj anj e dela tekoče faze v cisterni, tako da se v slednj i obdrži plinska faza, ki pripomore, da se v cisterni kljub praznjenju ohrani ravnovesje med tlakom in temperaturo.

Predmet in cilj izuma j e tudi postroj za iz vaj anj e navedene metode, pri čemer je ta postroj označen s tem, da:

• je iztočna cev opremljena s pretakalno črpalko in ejektorjem, ki sta nameščena vzvodno od nastavka;

• je raztezni prostor rezervoarja opremljen s cevjo za povratno kroženje plinske faze, navedena cev pa je opremljena z nastavkom; in • so vmes nameščena sredstva za izmenj avo toplote, tako da:

kondenzirajo vso povratno krožečo plinsko fazo iz rezervoar j a ali del nje ter jo v tekoči obliki ponovno vbrizgajo v ejektor, kjer se opravi morebitno nadaljnje kondenziranj e, uparijo del tekoče faze iz cisterne, s čimer dosežejo, da je raztezni prostor cisterne ves čas zapolnjen s plinsko fazo.

Nadaljnje značilnosti bodo razvidne iz spodaj podanega opisa in priložene skice, ki prikazuje izvedbe predmetnega izuma, ki pa so zgolj primeri in v ničemer ne omejujejo obsega izuma.

Slika 1 je diagram, ki prikazuje postroj po izumu.

Slika 2 je diagram, ki prikazuje alternativno izvedbo.

Na sliki 1 prikazani izvedbeni primer vključuje rezervoar 1, namenjen hranjenju tekoče faze 2 primernega utekočinjenega plina, prekrite s plinsko fazo 3, pri čemer je kombinacija obeh faz shranjena pod ravnovesnimi pogoji temperature in tlaka, pri razmeroma nizki temperaturi glede na ničlo na Celzijevi lestvici, recimo pri -20° C. Na rezervoar 1 je priključenih ena ali več cevi, namenjenih odjemu bodisi plinske bodisi tekoče faze za določeno rabo oz. namen, le da navedene cevi niso prikazane na sliki 1. Poleg tega ima rezervoar 1 še spodnjo cev 4 za polnjenje s tekočo fazo in vrhnjo povratno cev 5 za povratno kroženje plinske faze po metodi, opisani v nadaljevanju.

Periodično polnjenj e rezervoarj a 1, s katerim se nadoknadi poraba zaradi odjema uskladiščenega utekočinjenega plina, poteka s pomočjo cisterne 6, ki jo lahko imenujemo mobilna cisterna in jo prevaža npr. tovornjak cisterna, tako da lahko služi za zaporedno polnjenje več različnih rezervoarjev 1 s proizvodom iz danega obrata za proizvodnjo utekočinjenega plina. Rezervoar 6 vključuje pretakalno cev 7, priključeno na dno

- 8 cisterne, namenjene hranjenju tekoče faze 8 utekočinj enega plina, pri čemer navedeno fazo prekriva plinska faza 9, katere tlak in temperatura zadoščata pogojem, ki so bili na kratko že omen j eni v zvezi z rezervoarjem 1. V okviru izuma je seveda mišljeno, da je v cisterni 6 dobavljeni utekočinjeni plin identičen tistemu, ki je uskladiščen v rezervoarju 1.

Cisterna 6 je sestavni del postroja 10, uokvirjenega s kombinirano črto iz izmeničnih črtic in pik, s čimer j e nakazano, da se pretakalna cev 7 konča z nastavkom 11, ki j e komplementaren ustreznemu nastavku 12 na dovodni cevi 4. Na podoben način vključuje cisterna 6 tudi dotočno cev 13, opremljeno z nastavkom 14, ki ga je moč priklopiti na komplementarni nastavek 15 na povratni cevi 5.

Postroj 10 je opremljen tudi s sesalno črpalko 16, nameščeno na pretakalni cevi 7, ki se nahaj a vzvodno od ejektorja 17, ki je tudi sam postavljen vzvodno od nastavka

11. Cisterna 6 je poleg tega opremljena z iztočno cevjo 18, priključeno na ejektor 17.

V skladu s konstrukcijsko rešitvijo, izbrano za izvedbeni primer, prikazan na sliki 1, postroj 10 vključuje tudi sredstvo za izmenjavo toplote, ki v navedenem primeru vključuje toplotni izmenjevalnik 19 enosmernega tipa, ki je vgrajen v cisterno 6 na tak način, da je potopljen v tekočo fazo 8. Izmenjevalnik 19 je priključen na dotočno cev 13 in na iztočno cev 18.

Zgoraj opisani postroj omogoča, da se takrat, ko je treba polniti rezervoar 1, za polnjenje uporabi sledeča metoda:

Komplementarni nastavki 11-12 in 14-15 se spnejo skupaj na tak način, da postroj 10 povežejo s cevema 4 in

5, tako da se vzpostavi s klen j en krog s cevema 13 in 18 prek toplotnega izmenjevalnika 19.

V tem položaju se vklopi črpalka 16, tako da začne črpati tekočo fazo 8 iz cisterne 6 in jo prek ejektorja 17 pošlje v cev 4, s čimer se začne polniti rezervoar 1.

Kot posledica tega postopka polnjenja začne tlak plinske faze 3 v razteznem prostoru rezervoarja 1 naraščati, zato navedena plinska faza steče v povratno cev 5, odkoder jo dotočna cev 13 pošlje proti toplotnemu izmenj evalniku 19.

Ker se izmen j evalnik nahaja v tekoči fazi 8, se iz razteznega prostora rezervoarja 1 pritekajoča plinska faza kondenzira in zato lahko steče po iztočni cevi 18, nakar se ponovno vbrizga, praviloma v vsaj delno tekoči obliki, v ejektor 17, v katerem se nato zaključi morebitna nadaljnja kondenzacija.

Na ta način se rezervoar 1 polni z utekočinjenim plinom po pretakalni cevi 7, ne da bi zaradi tega prišlo v ravnovesju med tekočo in plinsko fazo znotraj rezervoarja 1 do kakih opaznih sprememb. Istočasno pa toplota, prenesena iz povratno krožeče plinske faze v tekočo fazo 8 z namenom, da se slednja kondenzira, povzroči, da se navedena tekoča faza delno upari, to upar j an j e pa prispeva k temu, da se kljub črpanj u tekoče faze s pomočj o črpalke 16 obdrži ravnovesje plinske faze 9 v cisterni 6.

S pomočj o zgoraj navedenih sredstev j e moč napolniti rezervoar 1 brez nevarnosti, da bi prišlo do navzkrižnega kontaminiranja plina s tekočo ali plinsko fazo, shranjeno v cisterni 6, kajti iz razteznega prostora rezervoarj a 1 pritekaj oča plinska faza vsiljeno kroži v zaprtem krogu, s čimer je odpravljena vsakršna nevarnost kontaminiranja in

-1010 zagotovljena ohranitev optimalnih pretakalnih pogojev, saj se povratno krožeča plinska faza kondenzira znotraj cisterne 6.

Taki pogoji tudi omogočajo, da se zares zanesljivo ugotovi, kolikšna količina proizvoda v tekoči fazi je bila izčrpana iz cisterne 6, tako da je treba le inštalirati sredstvo 20 za merjenje pretoka (ali podobno) med črpalko 16 in ejektor 17, da bi poznali točno količino proizvoda v tekoči fazi, ki je bila pretočena v rezervoar 1.

Poudariti velja, da je eden pomembnejših vidikov navedene metode ta, da se med samim postopkom polnjenj a uravnava povratno kroženje plinske faze 3 iz rezervoarja 1 in da se navedeno povratno krožečo plinsko fazo vodi v skienj enem krogu, katerega se izkoristi za to, da toplota, ki jo ta plinska faza odda v hladilno sredstvo, se pravi v tekočo fazo v cisterni 6, to tekočo fazo delno upari, s čimer ohranja plinsko fazo v cisterni 6 pod primernim tlakom in tako omogoča optimalno iztekanj e mase utekočinjenega plina, shranjenega v cisterni 6.

Alternativno izvedbo prikazuj e slika 2, kjer je za postroj 10 uporabljeno drugačno sredstvo za izmenjavo toplote kot v izvedbi, prikazani na sliki 1. To pa zato, ker je v tej alternativni izvedbi kot sredstvo za izmenjavo toplote uporabljen toplotni izmenjevalnik 21 dvosmernega tipa, nameščen izven cisterne 6. Eden od priključkov izmenjevalnika 21 je priključen na povratno cev 5 in na obtočno cev 4, in sicer prek dotočnega odcepa 13a oz. iztočnega odcepa 18a. Odcepa 13a in 18a sta sestavna dela postroja 10 in imata to posebnost, da je prvega moč prek nastavkov 14 in 15 priključiti na povratno cev 5, medtem ko j e drugi stalno priključen na ej ektor 17. Ta alternativna

-1111 izvedba je opremljena z nastavkoma 11 in 12 med obtočno cevj o 4 in pretakalno cevj o 7 v tistem nj enem delu, ki se nahaja nizvodno od ej ektorj a 17 .

V tej alternativni izvedbi je drugi priključek izmenjevalnika 21 priključen na dotočno cev 13 in na odcep 22, ki se odcepi bodisi neposredno od pretakalne cevi 7 vzvodno od črpalke 16, bodisi od tistega dela taiste cevi, ki leži med črpalko 16 in ejektorjem 17. Odvisno od variante j e odcep tudi ustrezno označen, namreč bodisi kot pozicija 22i ali pa pozicija 22₂.

Izmenj evalnik 21 je v tem primeru ploskega oz. lamelnega tipa, dobro poznanega izvedencem v stroki.

Po tej alternativni izvedbi metoda praznjenja vključuje črpanj e s črpalko 16 iz cisterne 6 in polnj enj e rezervoarja 1 takoj zatem, ko se nastavki 14 in 15 oz. 11 in 12 spnejo skupaj, s čimer se postroj 10 priklopi na navedeni rezervoar.

Plinska faza 3, ki se po cevi 5 vrača iz rezervoar j a 1, teče po dotočnem odcepu 13a, tako da potuje skozi izmenj evalnik 21, v katerem se kondenzira v skladu z zgoraj navedenimi pogoji.

Vsaj delno kondenzirana faza iz povratno krožeče plinske faze se po iztočnem odcepu 18a ponovno uvede v ejektor 17, ta pa jo ponovno uvede v rezervoar 1.

Ob pogledu na odcep 22i je razvidno, da naravno kroženje poganj a črpalka 16, ki črpa tako, da del izčrpane tekoče faze 8 teče po tem odcepu, preden steče skozi izmenjevalnik 21, v katerem ohladi povratno krožečo plinsko fazo iz rezervoarja 1 in jo s tem kondenzira. V obratnem smislu pa toplota, odvzeta kondenziraj oči se plinski fazi, delno upari tekočo fazo 8, ki teče dalje po cevi 13 v

-1212 obliki plina, tako da se v rezteznem prostoru cisterne 6 obdržijo pogoj i temperature in tlaka, ki so ugodni za naravno ravnovesje uskladiščenega proizvoda in se zlasti za ohranitev tlaka, primernega za pravilni potek praznjenja.

Ob pogledu na odcep 22₂ je razvidno, da se korak uparjanja tekoče faze, pritekajoče iz cisterne 6, izvrši s pomočjo vsiljenega kroženja dela tekoče faze 8, izčrpane s pomočjo črpalke 16.

Tako kot v predhodnem primeru se v pretakal ni cevi 7 nahajajo sredstva 20 za merjenje pretoka, vendar so v pričujočem primeru nameščena med ejektorjem 17 in nastavkom za odcep 22₂.

Poudariti velja, da v obeh izvedbenih primerih, uporabljenih za praktično izvajanje opisane metode, čisto vsa za izvajanje metode potrebna sredstva pripadajo postroju 10_r ki je sestavni del cisterne 6. Posledično ima dobavitelj dejanski nadzor nad sredstvi, uporabljenimi za preprečevanje navzkrižnega kontaminiranj a.

Navedena tehnična sredstva omogočajo plinski fazi med polnjenjem povratno kroženje iz rezervoarja 1 brez medsebojnega mešanja oz. neposrednega stika, kar pomaga vzdrževati ravnovesne pogoje tlaka oz. temperature v cisterni 6 in hkrati daje dobavitelju neposreden, popoln nadzor nad sredstvi, ki lahko preprečijo vsako nevarnost navzkrižnega kontaminiranja, pri čemer je edina dobaviteljeva obveznost ta, da pred samim postopkom praznjenja priključi tudi tisti del postroja, v katerega bo tekla plinska faza 2, pritekajoča iz rezervoarja 1. »Postroju pripadajoči del« bi moral torej vključevati v primeru, prikazanem na sliki 1, dotočno cev 13, izmenjevalnik 19, iztočno cev 18 ter ejektor 17, v primeru

-1313 s slike 2 pa bi moral vključevati odcep 13a, krog izmenjevalnika 21, odcep 18a ter ejektor 17.

Izum se ne omejuje na opisane in prikazane izvedbene primere, saj bi slednje lahko na različne načine spreminjali oz. preoblikovali, ne da bi se s tem oddaljili od smisla in obsega izuma.

Claims (14)

1. Patentni zahtevki

   1. Metoda za pretakanj e utekocinj enega plina, shranj enega v mobilni oskrbovalni cisterni pri razmeroma nizki temperaturi, pod nič stopinj Celzijeve lestvice, med navedeno cisterno in odjemnim rezervoarjem, označena s tem, da jo sestavljajo:

   • odvzem tekoče faze navedenega plina iz cisterne in njeno pretakanje v dno rezervoarja s pomočjo ejektorja;

   • sočasni odvzem dela plinske faze iz razteznega prostora rezervoarja in njeno vsaj delno kondenziranje v toplotnem izmenjevalniku, preden se navedena plinska faza znova uvede v dno navedenega rezervoarja s pomočjo ejektorja, kjer se zaključi kondenziranj e;

   • izraba toplote, ki jo odda navedena plinska faza v toplotnem izmenjevalniku, za uparjanje dela tekoče faze v cisterni, tako da se v slednji obdrži plinska faza, ki pripomore, da se v cisterni kljub praznjenju ohrani ravnovesje med tlakom in temperaturo.
2. 2. Metoda po zahtevku 1, označena s tem, da iz razteznega prostora rezervoarja pritekajoča plinska faza teče skozi toplotni izmenjevalnik, ki je potopljen v tekočo fazo v cisterni.
3. 3. Metoda po zahtevku 1, označena s tem, da iz razteznega prostora rezervoarja pritekajoča plinska faza teče po enem izmed krogov zunanjega dvosmernega toplotnega izmenjevalnika, medtem ko del iz cisterne izčrpane tekoče faze teče po drugem krogu dvosmernega

   -1515 toplotnega izmenjevalnika, pri čemer se tvori plinska faza, ki se steka nazaj v raztezni prostor cisterne.
4. 4. Metoda po zahtevku 3, označena s tem, da med cisterno in zunanjim izmenjevainikom poteka naravno kroženje.
5. 5. Metoda po zahtevku 3, označena s tem, da med cisterno in zunanjim izmenjevainikom poteka vsiljeno kroženje.
6. 6. Metoda po zahtevku 5, označena s tem, da se za odvzem proizvoda iz cisterne uporablja vsiljeno kroženje s pomočjo črpalke.
7. 7. Metoda po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 6, označena s tem, da se količina iz cisterne v rezervoar pretočene tekoče faze meri z merilcem pretoka, nameščenim med pretakaino črpalko in ejektorjem.
8. 8. Pretakalni postroj za praktično izvajanje metode po katerem koli izmed zahtevkov od 1 do 7, ki vključuj e cisterno (6), opremljeno z iztočno odprtino z nastavkom (11), ter rezervoar (1), opremljen na dnu z dovodno cevjo (4) z nastavkom (12), ki je komplementaren nastavku iztočne odprtine, označen s tem, da:

   • je iztočna cev opremljena s pretakaino črpalko (16) in ejektorjem (17) , ki sta nameščena vzvodno od nastavka (11);

   • je raztezni prostor rezervoarja opremljen s cevj o (5) za povratno kroženje plinske faze, navedena cev pa je opremljena z nastavkom (15); in • so vmes nameščena sredstva (19 ali 21) za izmenjavo toplote, tako da:

   kondenziraj o vso povratno krožečo plinsko fazo iz rezervoar j a ali del nje ter jo v tekoči obliki

   -1616 ponovno vbrizgaj o v ejektor, kjer se opravi morebitno nadaljnje kondenziranje, uparijo del tekoče faze iz cisterne, s čimer dosežejo, da je raztezni prostor cisterne ves čas zapolnjen s plinsko fazo.
9. 9. Postroj po zahtevku 8, označen s tem, da sredstvo za izmenjavo toplote vključuje enosmerni toplotni izmenj evainik (19) znotraj cisterne (6) , katerega obtočni krog, v katerega teče iz razteznega prostora rezervoarj a pritekaj oča plinska faza, vključuj e na eni strani povratno cev (5) , opremljeno z nastavkom (15), ki je komplementaren nastavku (14) dotočne cevi (13) , nameščene na cisterni, na drugi strani pa vključuj e obtočno cev (4), opremljeno z nastavkom (12), ki je komplementaren nastavku (11) pretakalne cevi (7) , ter iztočno cev (18), ki poteka skozi cisterno in se nadaljuj e iz izmenjevalnika (19) ter se končuje v ejektorju (17) navedene pretakalne cevi.
10. 10. Postroj po zahtevku 8, označen s tem, da sredstvo za izmenj avo toplote vključuje toplotni izmenj evainik (21) dvosmernega tipa, ki je nameščen izven cisterne (6) in katerega en priključek j e priključen na povratno cev (5) in na ejektor (17), medtem ko je njegov drugi priključek priključen na dotočno cev (13) cisterne (6) in na iztočno cev (22) , po kateri potuj e proizvod v tekoči fazi, ki priteka iz cisterne.
11. 11. Postroj po zahtevku 10, označen s tem, da sta povratna in obtočna cev opremljeni s komplementarnimi nastavki in da je toplotni izmenjevalnik (21) sestavni del opreme cisterne.

    -1717
12. 12. Postroj po zahtevku 10, označen s tem, da se iztočna cev {22) odcepi od pretakalne cevi (7) vzvodno od črpalke (16).
13. 13. Postroj po zahtevku 10, označen s tem, da se iztočna cev ¢22) odcepi od pretakalne cevi (7) nizvodno od črpalke (16).
14. 14. Postroj po katerem koli izmed zahtevkov od 8 do 13, označen s tem, da pretakalna cev vključuje sredstvo {20) za merj enj e pretoka, nameščeno nizvodno od črpalke.