SI20927A - Teleskopsko zložljiva tribuna - Google Patents

Abstract

Cilj izuma je zasnovati iz stopniščnih segmentov (1) sestavljeno teleskopsko zložljivo tribuno z ustreznim pogonom za premikanje. Tribuna naj bi bila primerna zlasti za pokrite prireditvene objekte in naj bi bila torej po eni strani sestavljiva na kar največjo tlorisno površino oz. razstavljiva na kar najmanjšo skladiščno prostornino. Hkrati naj bi bila tribuna mobilna vsaj do te mere, da bi jo bilo mogoče premikati po prostoru. Sočasno naj bi bila tribuna primerna tudi za sprejem večjega števila gledalcev ter prenašanje s tem povezanih obremenitev na podlago, ki pa je v tovrstnih prireditvenih objektih povečini izvedena kot razmeroma mehka ali elastična podlaga, kakršna je npr. za potrebe izvajanja športnih aktivnosti na voljo v športnih objektih. Po izumu tribuna sestoji iz ustreznega števila drugega pod drugega namestljivih oz. drugega izpod drugega izvlačljivih stopniščnih segmentov (1), od katerih vsak ob straneh tribune obsega vsaj po en podporni sklop (2) sestoječ iz nepremakljive podporne enote (21) in premakljive podporne priprave (220). Premikanje stopniščnih segmentov (1) se vrši s pomočjo vrvi (32), ki se jo navija na motorno gnan navijalni boben ((31), ki je razporejen v območju zadnjega dela tribune in poteka takorekoč po njeni celotni dolžini.ŕ

Description

Pričujoči izum se ukvarja s trubuno, ki je teleskopsko zložljiva, namreč sestavljiva in tudi razstavljiva; tovrstna tribuna je namenjena gledalcem in drugim obiskovalcem športnih in drugih prireditev, zlasti v pokritih prireditvenih objektih, kot so večnamenske šolske avle, telovadnice in tudi druge športne ali prireditvene dvorane.

Pri tem izum temelji na problemu, zasnovati teleskopsko zložljivo tribuno, primemo zlasti za pokrite prireditvene objekte, ki naj bi bila torej po eni strani sestavljiva na kar največjo tlorisno površino oz. razstavljiva na kar najmanjšo skladiščno prostornino, hkrati naj bi bila mobilna in naj bi jo bilo mogoče premikati po prostoru, sočasno pa naj bila primerna tudi za sprejem večjega števila gledalcev ter prenašanje s tem povezanih obremenitev, s čimer je mišljeno zlasti za enakomerno prenašanje teh obremenitev na podlago, ki je v splošnem lahko razmeroma mehka ali elastična podlaga, kakršna je npr. za potrebe izvajanja športnih aktivnosti na voljo v športnih objektih, brez nagibanja tribune.

Iz EP Ο 566 017 je znana teleskopsko zložljiva tribuna, ki sestoji iz določenega števila stopničasto zasnovanih segmentov, ki jih je mogoče bodisi zložiti drugega pod drugega ali jih v smeri vzporedno s podlago izvleči drugega izpod drugega. Omenjeni segmenti so nameščeni v horizontalno potekajočih vodilih. Vodila so bodisi vgrajena v podlagi ali pritrjena na podlago, v vsakem primeru pa so moteča in lahko ovirajo izvajanje npr. športnih aktivnosti neposredno ob tribuni, v določenih primerih pa celo lahko pomenijo določeno nevarnost. Razen tega ni izključena možnost zagozdenja posameznih segmentov v vodilih, še zlasti, če je dolžina tribune bistveno večja od njene globine oz. tlorisne širine. Prijavitelj domneva, da so segmenti ročno izvlačljivi, kar pomeni, da je sestavljanje tribune, t.j. izvlačenje segmentov drugega izpod drugega, kot tudi razstavljanje tribune, t.j. nameščanje segmentov drugega pod drugega, težaško delo. Izhajajoč iz povedanega je očitno, da je rešitev primerna kvečjemu za izvedbo manjših tribun za sprejem manjšega števila gledalcev, kar⁷ pa je pravzaprav v kontradikciji s potrebo po razmeroma neugodni in zapleteni vgradnji vodil v ali na podlago.

Tudi iz WO 94/25706 je znana teleskopsko zložljiva tribuna, ki spet sestoji iz določenega števila stopničasto zasnovanih segmentov, ki jih je mogoče bodisi zapeljati drugega pod drugega ali jih v smeri vzporedno s podlago odpeljati drugega izpod drugega. Omenjeni segmenti so namreč opremljeni s kolesi ali podobnimi kotalčnimi elementi. Rešitev je nekoliko zahtevnejša in tudi dražja, zato je ekonomična predvsem v primeru, kadar je mogoče računati s tribuno večje kapacitete. V tem primeru je sicer sestavljanje ali razstavljanje tribune bistveno lažje, vendar pa se pomanjkljivost obravnavane rešitve kaže v tem, da so obremenitve na podlago pri tovrstni rešitvi bistveno večje, Še zlasti pa je bistveno manj ugoden prenos teh obremenitev na podlago. Podlaga v prireditvenih objektih, še zlasti v objektih za izvajanje športnih aktivnosti, je v osnovi prirejena potrebam izvajanja teh aktivnosti. Pogosto gre za parket, umetne snovi ali celo za posebej v ta namen izdelane elastične pode, vse te podlage pa so za lokalno koncentrirane obremenitve zelo občutljive. Zato se je pri obravnavani rešitvi težko ali nemogoče izogniti poškodbam podlage.

Teleskopsko zložljivost tovrstne tribune je mogoče zagotoviti s pomočjo vrvi ali podobnega vlečnega elementa ter ustreznih sredstev. Možno je predvideto elektromotorno gnan boben, na slednjega pa navijati oz. z njega odvijati vrv, ki je vodena od segmenta do segmenta na eni strani tribune ter zatem še po drugi strani tribune. Ker je vsaka vrv dokaj elastična, pri pritezanju vrvi del vrvi na eni strani hitreje priteza segmente, preostali del na drugi strani pa je ohlapnejši. Tako pride do zasukov tribune in zagozdenja le-te. Pogon z bobnom je mogoče namestiti na obeh straneh tribune, kar pa terja uporabo dveh motorjev, katerih delovanje mora biti povsem usklajeno, kar spet narekuje potrebo po prigraditvi zahtevnega krmilnega sklopa. Povrhu vsega tudi v tem primeru ni nujno, da bi sčasoma ne prišlo do razlik v napetosti vrvi na enem in drugem koncu tribune, kar celo pri brezhibno usklajenem delovanju obeh motorjev spet neizogibno vodi do težav.

Iz WO 98/02628 (PCT/GB97/01931) je znano z dvigalom kombinirano stopnišče, nekakšna tribuna, ki je teleskopsko sestavljiva in razstavljiva, kar pomeni, da sestoji iz niza stopniščnih segmentov, v splošnem enake ali vsaj približno enake širine in globine, katerih višina pa je tako prirejena, da so sklopi v horizontalni smeri namestljivi drug pod drugega oz. izvlačljivi drug izpod drugega. Stopniščih segmenti so skupaj s pogonskimi sredstvi nameščeni v okrovu. Izvlačenje stopniščnih segmentov, kar pomeni sestavljanje tribune oz. stopnic, kot tudi razstavljanje se vrši sinhronizirano s pomočjo verižnega prenosnika, in sicer zahvaljujoč primemo razporejenim verižnim kolesom, preko katerih je speljana veriga. Veriga je zaključena z dvema vsaksebi potekajočima krakoma, pri čemer vlečenje za en krak povzroči izvlačenje segmentov drugega izpod drugega, vlečenje za preostali krak verige pa ima za posledico premikanje segmentov drugega pod drugega. Povrhu vsega je tribuna opremljena z dvigalom, nekakšno dvižno ploščadjo, ki se nahaja neposredno ob spodnjem oz. najnižjem stopniščnem segmentu, tako daje mogoče slednjega med uporabo sestavljene tribune namestiti celo preko te ploščadi. Poseben problem predstavljajo pogonska sredstva, zlasti npr. elektromotor, reduktor in podobno), ki jih je potrebno namestiti izven tlorisa tribune, običajno na zadnji strani. To pomeni, da mora biti tribuna v vsakem primeru za določeno razdaljo odmaknjena od stene, kar pomeni neracionalno izrabo v tovrstnih objektih zelo dragocenega prostora. Razen tega je tovrstna tribuna sicer razstavljiva, vendar pa je skupaj z okrovom v bistvu stacionarna oz. neprimerna za premeščanje po telovadnici ali drugem terenu. Že sam okrov skupaj z nosilnim skeletom, verižnimi kolesi, razmeroma dolgo verigo in pogonskimi sredstvi predstavlja veliko težo tribune v neobremenjenem stanju. Četudi bi tribuno spodaj opremili s kolesci, bi premikanje takšnega kolosa že v neobremenjenem stanju lahko privedlo k poškodbam podlage. Kot je bilo že omenjeno pri analizi prej obravnavanih rešitev iz stanja tehnike, je v športnih objektih običajno na voljo pod, ki ustreza izvajanju športnih aktivnosti, pri čemer gre npr. za parket, razne umetne snovi, talne obloge ali celo posebej izvedene lesene elastične pode. Nadalje je očitno, da predstavlja tribuna v obremenjenem stanju, ko je polna gledalcev, še bistveno večjo obremenitev na podlago. K sreči je tribuna po WO 98/02628 (PCT/GB97/01931) neprimerna za večje širine in s tem za sprejem zelo velikega števila gledalcev, ker pač zasnova enostranskega pogona dopušča možnost neenakomernega premikanja obeh strani stopniščnih segmentov ter torej zagozdenja le-teh, če bi bili izrazito široki oz. dolgi.

Rešitev uvodoma zastavljenega problema predstavlja teleskopsko zložljiva tribuna, ki v splošnem sestoji iz vsakokrat ustreznega števila drugega pod drugega namestljivih oz. drugega izpod drugega izvlačljivih stopniščnih segmentov, ki so premakljivi s pomočjo pogonskega sklopa, zlasti s pomočjo navijanja vrvi ali podobnega gibkega vlečnega elementa na navijalni boben oz. odvijanja taiste vrvi z njega, pri čemer je omenjeni boben gnan s pomočjo ustreznega motorja, zlasti elektromotorja. Po izumu je vsak od stopniščnih segmentov teleskopsko zložljive tribune na vsaki strani slednje opremljen s po enim podpornim sklopom, ki sestoji iz (glede na tribuno) nepremakljive podporne enote in (glede na tribuno) premakljive podporne priprave, hkrati pa je na vsakega od omenjenih stopniščnih segmentov na vsaki strani tribune, prednostno nad omenjenim podpornim sklopom, priključena vrv ali podobna gibka vlečna priprava, ki je vodena do skupnega navijalnega bobna, ki je, v vzdolžni smeri tribune potekajoč in sočasno v taisti smeri tudi aksialno premakljivo uležiščen- gnan s pomočjo v njem vgrajenega elektromotorja.

Pri tem je na vsakem koncu tribune na navijalnem bobnu pritrjena vsaj po ena vrv, ki je s svojima vsakokrat razpoložljivima krakoma protismerno ovita okoli bobna. Se zlasti je prednostno, če je na vsakem koncu tribune na navijalnem bobnu v osrednjem območju med vsakokratnim navijalnim območjem in vsakokratnim odvijalnim območjem pritrjena po ena vrv, katere kraka sta preko pod bobnom razporejenih preusmerjevalnih vrvenic potekajoče povezana s stopniščnimi segmenti tribune. V vsaj deloma izvotlenem, prednostno pa cevasto zasnovanem navijalnem bobnu, podprtim s poševno glede na njegovo vzdolžno os nameščenimi podpornimi kotalčnimi elementi, je vgrajen dvosmerno delujoč elektromotor, katerega stator je povezan z vodilom, kije prirejeno za zagotavljanje njegove opore med vrtenjem ter istočasno tudi premakljivosti bobna v aksialni smeri slednjega

Omenjeno vodilo prednostno obsega drsnik, s katerim je povezan stator elektromotorja, kot tudi vodilni utor, v katerem je v aksialni smeri bobna premakljivo vstavljen omenjeni drsnik. Nadalje so podporni kotalČni elementi, na katerih je oprt boben, pod slednjim nameščeni poševno glede na njegovo vzdolžno os, in sicer - glede na vzdolžno os bobna - pod kotom, ki ustreza kotu vzpona vijačnice pri navijanju vrvi na boben oz. odvijanju vrvi z bobna.

Za prednostno izvedbo tribune po izumu je tudi značilno, da vsakokraten stopmščni segment na vsaki strani tribune obsega spodnji horizontalni nosilec, na katerem je pritrjen vertikalni nosilec, na slednjem pa je konzolno nameščen zgornji horizontalni nosilec, pri čemer je preko na obeh straneh tribune nahajajočih se zgornjih horizontalnih nosilcev vsakokratnega stopniščnega segmenta nameščena ploščad, ki prednostno obsega vsaj eno stopnico, po potrebi pa tudi vsaj eno sedišče. '

Še nadalje je za tribuno po izumu značilno, da podporni sklop, ki je na voljo na vsaki strani vsakokratne stopniščne enote tribune, sestoji iz nepremakljive podporne enote, ki je togo oz. nerazstavljivo povezana s preostalimi nosilnimi elementi stopniščnega segmenta in ki se pri razbremenjeni tribuni oz. v neobremenjenem stanju le-te nahaja na značilnem in vseskozi vzporednem odmiku od vsakokratne podlage, kot tudi iz premakljive oz. začasne podporne priprave, ki vključuje kotalčne podporne elemente, zlasti kolesi, ki pa so/sta v smeri proti podlagi podprti zgolj z omejeno silo.

Pri prednostni izvedbi tribune po izumu vsakokratna premakljiva podporna priprava obsega podporni kolesi, od katerih je vsako uležiščeno na enem od med seboj zavihtljivih vzvodov, od katerih je vsaj eden podprt z vzmetjo. Še zlasti je ugodno, če je na spodnjem horizontalnem nosilcu na vsaki od bočnih strani vsakokratnega stopniščnega segmenta tribune fiksno pritrjena po ena nepremakljiva podporna enota, katere ploskovno karseda obsežna oz. razsežna naležna površina je pri razbremenjeni tribuni držana na vseskozi vzporednem odmiku od vsakokratne podlage, pri obremenjeni tribuni pa v naleganju na podlagi, pri čemer sta na omenjeni nepremakljivi podporni enoti na voljo vrtišči vzvodov premakljive podporne priprave, in pri čemer je na enem koncu enega od omenjenih vzvodov nameščeno kolo, njegov na drugi strani vrtišča nahajajoč se konec pa je podprt z vzmetjo, medtem ko je na enem koncu preostalega od omenjenih vzvodov nameščeno kolo, njegov na nasprotni strani pripadajočega vrtišča nahajajoči se konec pa je členkasto, namreč s pomočjo podolgovate skoznje luknje in zatiča ter torej z možnostjo zasuka in translacije, priključen na prej omenjeni oz prvoomenjeni vzvod. Pod vsakokratnim horizontalnim nosilcem vsakokrat pripadajočega stopniščnega segmenta tribune, konkretno ob strani vsakokratnega stopniščnega segmenta nahajajoča se in k njemu priključena nepremakljiva podporna enota je prednostno razporejena pod vzvodoma in med kolesoma premakljive podporne priprave, tako da sta v razbremenjenem stanju tribune zahvaljujoč sili vzmeti omenjena vzvoda razprta in je z njima zahvaljujoč razporeditvi njunih vrtišč povezana nepremakljiva podporna enota s tem držana na odmiku od podlage ter vzporedno s podlago. Po drugi strani je pod vsakokratnim horizontalnim nosilcem ob strani vsakokratnega stopniščnega segmenta nahajajoča se in k njemu priključena nepremakljiva podporna enota razporejena pod vzvodoma in med kolesoma premakljive podporne priprave, tako da sta v obremenjenem stanju tribune ob prisotnosti publike na njej zahvaljujoč zaradi prekoračenja vnaprej določene sile vzmeti oba omenjena vzvoda medsebojno vsaj v bistvu poravnana, tako da se z njima zahvaljujoč razporeditvi njunih vrtišč povezana nepremakljiva podporna enota s svojo površinsko karseda obsežno naležno površino nahaja v naleganju na podlagi. Prej omenjena vzmet je prednostno zasnovana kot tlačna vijačna vzmet in je prav tako prednostno oprta kar na nepremakljivo podporno enoto.

Primer izvedbe tribune po izumu bo v nadaljevanju podrobneje obrazložen v povezavi s priloženo skico, kjer kažejo sl. 1 tribuno po izumu, toda z odstranjenim pogonskim sklopom, v perspektivi; sl. 2 podporni sklop enega od stopniščnih segmentov, v pogledu od strani; sl. 3 pogonski sklop tribune po izumu, v perspektivi;

sl. 4 podrobnejši prikaz navijalnega bobna pogonskega sklopa po sl. 3.

Tribuna je (sl. 1) v osnovi zasnovana iz vsakokrat primernega števila stopniščnih segmentov 1, Γ, 1,..., ki so po globini, t.j. Tlorisni širini, med seboj enaki ali vsaj približno enaki, po višini pa so prirejeni za nameščanje drugega pod drugega oz. izvlačenje drugega izpod drugega. Omenjeni stopniščni segmenti, ki bodo v nadaljnjem opisu zaradi poenostavitve označeni zgolj številčno z označbo 1, ob straneh obsegajo izvirno zasnovane podporne sklope 2, in sicer na vsaki strani po enega, razen tega pa je tribuna opremljena tudi z domiselno rešenim pogonskim sklopom 3.

Pri prednostni izvedbi tribune, ki je prikazana na priloženi skici, je vsakokraten stopniščni segment 1 izveden iz po dveh ob straneh nameščenih spodnjih horizontalnih nosilcev 11, na vsakega od slednjih pa je pritrjen po en proti zadnji strani tribune pomaknjen vertikalni nosilec 12. Na slednjem je konzolno pritrjen zgornji horizontalni nosilec 13, preko katerega je na vsaki strani tribune nameščena nosilna ploščad 14. Slednja je lahko izvedena na različne načine, odvisno od želja in potreb naročnika. V prikazanem primeru po sl. 1 so na enem delu ploščadi 14 predvidene stopnice 141, na preostalem delu pa klopi 142, ki v primeru stojišč seveda lahko brez nadaljnjega odpadejo ali so lahko predvidene tudi kot odstranljive.

Pod vsakim od omenjenih stopniščnih segmentov 1 je ob straneh na voljo po en podporni sklop 2, ki je v prikazanem primeru nameščen pod spodnjim horizontalnim nosilcem 11 stopniščnega segmenta 1. Vsakokraten podporni sklop 2 sestoji iz (glede na tribuno) nepremakljive podporne enote 21, kot tudi iz začasne oz. (spet glede na tribuno) premakljive podporne priprave 22.

Pri tem je nepremakljiva podporna enota 21 vsakokratnega podpornega sklopa 2 togo povezana s preostalimi deli stopniščnega segmenta 1, v konkretnem primeru je pritrjena na spodnjem horozontalnem nosilcu 11, in sicer na nespremenljivi oddaljenosti le-tega, in razen tega pri razbremenjeni tribuni s svojo spodnjo oz. naležno površino 210 tudi na primernem, vseskozi vzporednem odmiku od vsakokrat razpoložljive podlage, ki je zagotovljen z zasnovo v nadaljevanju podrobneje obrazložene premakljive podporne priprave 22.

Premakljiva podporna priprava 22 vsakokratnega podpornega sklopa 2 je zasnovana s kolesi 22', 22, ki se vseskozi - pri razbremenjeni ali obremenjeni tribuni - nahajata v naleganju na vsakokrat razpoložljivi podlagi. V danem primeru gre za dve kolesi 21', 22, ki sta v smeri proti podlagi podprti z vnaprej določljivo, vendar omejeno silo. Ta sila podprtja koles 2Γ, 22 premakljive podporne priprave 22 je tako izbrana, da pri razbremenjeni tribuni (namreč, ko na njej ni publike), na podlagi nalegata zgolj kolesi 2Γ, 22, medtem ko je nepremakljiva podporna enota 21, namreč njena proti podlagi obrnjena naležna površina 210, odmaknjena od podlage ter s slednjo vseskozi vzporedna. Ko so na tribuni prisotni gledalci in se

-1010 tribuna torej nahaja v obremenjenem stanju, njena lastna teža vključno s težo gledalcev preseže silo podprtja koles 2Γ, 22, kar ima za posledico umik le-teh v smeri vertikalno navzgor, zaradi česar se tribuna postopoma poseda, vse dokler na podlago ne naleže nepremakljiva podporna enota 21, in sicer s svojo površinsko obsežno naležno površino 210, ki pa je med posedanjem tribune vseskozi vzporedna s podlago. Takoj ko enota 21 naleže na podlago to seveda pomeni, da se celotna obremenitev tribune vključno s težo publike na podlago namesto preko koles 22', 22 enakomerno porazdeljeno prenaša preko bistveno večjih površin 210 nepremakljivih podpornih enot 21. V konkretnem primeru je premakljiva podporna priprava 22 zasnovana na ta način, da je vsako od koles 22', 22 uležiščeno na pripadajočem vzvodu 23, 24, pri čemer sta omenjena vzvoda 23, 24 drug glede na drugega zavihtljiva in hkrati vzmetno podprta. Vrtišči 230, 240 omenjenih vzvodov

23, 24 sta nameščeni kar na nepremakljivi podporni enoti 21. Na daljši vzvod 23, katerega en krak 231 je opremljen s kolesom 22', njegov na nasprotni strani vrtišča 230 nahajajoči se krak 232 pa je podprt s tlačno vzmetjo 233, je členkasto oz. z možnostjo zasuka in hkrati translacije s svojim koncem 241 pritrjen krajši vzvod

24, na katerega nasprotnem koncu 242 je uležiščeno kolo 22. Povezava omenjenih vzvodov 23, 24 je v danem primeru izvedena na ta način, daje vzvod 23 opremljen z zatičem 234, preostali vzvod 24 pa s podolgovato luknjo 243, skozi katero je vstavljen omenjeni zatič 234. Takšna povezava vzvodov 23, 24 omogoča, da se obremenitve s stopniščnega segmenta 1 tribune preko spodnjega horizontalnega nosilca 11 enakomerno v vseh smereh prenašajo na kolesi 22', 22, kar pomeni, da se nepremakljiva podporna enota 21 vseskozi nahaja vzporedno s podlago, oz da se tribuna med obremenjevanjem oz. posedanjem ne more nagibati.

Na sl. 2 je podporni sklop 2 prikazan v neobremenjenem stanju in nepremakljiva podporna enota 21 je s svojo naležno površino 210 odmaknjena od podlage, na

-1111 kateri sicer v prikazanem stanju tribune nalegata kolesi 22', 22 premakljive podporne priprave 22. Obremenitev tribune, pri kateri se kolesi 22', 22 umakneta in pri kateri pride do naleganja nepremakljive podporne enote 21 na podlago, je odvisna izključno od deformabilnosti oz. karakteristike vzmeti 233. Nepremakljiva podporna enota 21 je torej zasnovana z razmeroma veliko naležno površino 210, s katero obremenjena tribuna nalega na podlagi. Povprečnemu strokovnjaku bo razumljivo, je razbremenjena oz. neobremenjena tribuna brez nadaljnjega mobilna in jo je mogoče zahvaljujoč kolesom 22', 22 premikati po podlagi. Po drugi strani je tudi očitno, da je mogoče kljub občutnemu povečanju obremenitve tribune zaradi prisotnosti celo večjega števila gledalcev na njej pritiske na podlago obdržati v razumnih in dopustnih mejah, in sicer zahvaljujoč dejstvu, da v takem primeru tribuna namesto s pomočjo koles 22', 22 spremenljivih podpornih priprav 22 stopniščnih segmentov 1 nalega na podlagi preko razmeroma velikih naležnih površin 210 nespremenljivih podpor 21 taistih stopniščnih segmentov 1.

Za potrebe sestavljanja in razstavljanja tribune oz. premikanja stopniščnih segmentov 1 drugega pod drugega oz. izvlačenje le-teh drugega izpod drugega je tribuna opremljena tudi s pogonskim sklopom 3. Le-ta je v celoti vgrajen v notranjosti tribune na njeni zadnji strani, kar omogoča namestitev tribune neposredno ob steno športnega objekta, s čimer je mogoče prostor v športnem objektu zelo racionalno izrabiti. Pogonski sklop 3, kakršen je prikazan na sl. 3 in 4, obsega takorekoč preko celotne dolžine tribune potekajoč, v svoji aksialni smeri premakljiv in temu primemo uležišČen ter elektromotorno gnan navijalni boben 31 za navijanje oz. odvijanje vrvi 32 ali podobnega gibkega vlečnega elementa, ki poteka na obeh straneh tribune in je na ustrezen način povezana s posameznimi stopniščnimi segmenti 1 tribune. Omenjen gibek vlečni element, ki je v prikazanem primeru jeklena žična vrv, bo v nadaljevanju zaradi poenostavitve

-1212 poimenovan kar vrv 32. Način premikanja stopniščnih elementov 1 s pomočjo vrvi 32 je sicer znan. Za razliko od doslej znanih rešitev, pri katerih je na voljo elektromotor z bobnom za odvijanje/navijanje vlečnega elementa, je pri tribuni po izumu na vsaki strani tribune na voljo po ena vrv 32, pri čemer se ta vrv 32 na obeh straneh tribune navija na taisti boben 31 oz. se z njega odvija. Omenjena vrv 32 na vsaki strani tribune obsega po dva kraka 321, 322, pri čemer je en krak 321 speljan z bobna 31 preko preusmerjevalnih vrvenic 36, 37 do stopniščnih segmentov 1, preostali krak 322 pa se od ondod vrača na boben 31. Tako sta na bobnu 31 na vsaki strani tribune na voljo po dve območji naleganja vsake od obeh vrvi 32, in sicer po eno navijalno območje 311 in po eno odvijalno območje 312, medtem ko je v vmesnem območju 313 med njima vrv 32 pritrjena na boben 31. Ker kraka 321, 322 vrvi 32 potekata preko preusmerjevalnih vrvenic 36, 37, je zagotovljen še dodaten pritisk bobna 31 proti podpornim kotalčnim elementom 35.

Boben 31 je elektromotorno gnan, in sicer gre v danem primeru za vsaj deloma votel oz. izvotlen, prednostno pa kar cevasto zasnovan boben 31, v katerem je nameščen dvosmerno delujoči in prednostno tudi z neprikazano zavoro opremljen elektromotor 33, katerega stator 331 je nameščen v izven bobna 31 nahajajočem se vodilu 34. Vodilo 34 je prikazano v skrajno poenostavljeni obliki in obsega drsnik 341, ki je vstavljen v vodilnem utoru 342, ki poteka v aksialni smeri bobna 31. Drsnik 341 nudi primemo oporo elektromotorju 33, ki je potrebna za vrtenje bobna 31, po drugi strani pa omogoča tudi premikanje vrtečega se bobna 31 v njegovi aksialni smeri. Zaradi zagotavljanja aksialne premakljivosti bobna 31, kar omogoča navijanje vrvi 32 v obliki vijačnice s korakom, ki je odvisen od aksialnega pomika na vrtljaj bobna 31, je boben 31 podprt s pomočjo pod kotom glede na njegovo centralno vzdolžno os 310 nameščenih podpornih kotalčnih elementov 35, ki so zaradi boljšega naleganja prednostno konični. Strokovnjaku bo torej razumljivo, da

-1313 kot odklona osi kotalčnih elementov 350 od centralne osi 310 bobna 31 ustreza kotu vijačnice, po kateri se vrši navijanje vrvi 32 na boben 31 oz. odvijanja vrvi 32 z bobna 31.

Po vklopu motorja 33 stator 331 zahvaljujoč namestitvi drsnika 341 v utor 342 seveda obmiruje, zato pa se v bobnu 31 nahajajoč se (neprikazan) rotor motorja 33 zavrti v vsakokrat želeno smer. Z omenjenim rotorjem preko ustreznega prenosnega sklopa, npr. preko planetnega gonilnika, v svoji notranjosti povezan boben 31 se prične vrteti v želeno smer, pri čemer se zahvaljujoč oprtju na poševno postavljene kotalčne podporne elemente 35 sočasno z motorjem 33 vred tudi premika v svoji aksialni smeri. Vsaka od vrvi 32, ki sta vsaka na svoji strani tribune pritrjeni na bobnu 31 in do določene mere oviti okoli le-tega, se sočasno z enim svojim krakom 321 ali 322 z določeno intenzivnostjo navija na boben 31, s preostalim krakom 321 ali 322 pa se z njega enako intenzivno odvija, kar ima za posledico enakomerno in usklajeno premikanje z vrvjo 32 povezanih stopniščnih segmentov 1. Po zaustavitvi motorja 33 in zagonu le-tega v nasprotno smer je dogajanje ravno obratno, vsekakor pa je premikanje segmentov 1 tudi v tem primeru enakomerno in usklajeno. Ker je namreč vrv 32 na voljo na obeh straneh tribune, in ker sta vrvi 32 z obeh strani tribune med seboj enaki in vodeni na taisti navijalni boben 31, praktično torej ni nikakršnega razloga, da bi se stranski območji tribune ne premikali sočasno. To pomeni, da je tribuna kljub razmeroma majhni globini lahko tudi razmeroma dolga oz. široka, daje torej zelo prikladna za zares racionalno izrabo prostora v vsakokratnem športnem objektu.

Za:

INVENTA d.o.o. Begunje »HU jiSKMll tfSSI OTOM - P»TE!tW«<«

DW.fe. BORŠTAR q>

Doi'; ϊί·; .ΪΙ-ΟΙΤΙΙΙ ' S (Sl!

Claims (18)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Teleskopsko zložljiva tribuna, sestoječa iz ustreznega števila drugega pod drugega namestljivih oz. drugega izpod drugega izvlačljivih stopniščnih segmentov (1), ki so premakljivi s pomočjo pogonskega sklopa (3), zlasti s pomočjo navijanja vrvi (32) ali podobnega gibkega vlečnega elementa na navijalni boben (31), gnan s pomočjo ustreznega motorja, zlasti elektromotorja (33), označena s tem, da vsak od stopniščnih segmentov (1) ob straneh tribune obsega vsaj po en podporni sklop (2), sestoječ iz glede na tribuno nepremakljive podporne enote (21) in iz glede na tribuno premakljive podporne priprave (22), in da je na vsakega od omenjenih stopniščnih segmentov (1) na vsaki strani trubune, prednostno nad omenjenim podpornim sklopom (2), priključena vrv (32) ali podobna gibka vlečna priprava, ki je vodena do za celotno tribuno skupnega navijalnega bobna (31), ki je, v vzdolžni smeri tribune potekajoč in sočasno v taisti smeri tudi aksialno premakljivo uležiščen, gnan s pomočjo v njem vgrajenega elektromotorja (33).
2. 2. Tribuna po zahtevku 1, označena s tem, da je na vsakem koncu tribune na navijalnem bobnu (31) pritrjena in okoli njega s svojima krakoma (321, 322) vsakokrat protismemo ovita vsaj po ena vrv (32).
3. 3. Tribuna po zahtevku 2, označena s tem, daje na vsakem koncu tribune na navijalnem bobnu (31) v osrednjem območju (313) med vsakokratnim navijalnim območjem (311) in vsakokratnim odvijalnim območjem (312) pritrjena vsaj po ena vrv (32), katere kraka (321, 332) sta preko pod bobnom (31) razporejenih preusmerjevalnih vrvenic (36, 37) potekajoče povezana s stopniščnimi segmenti (1) tribune.

   -1515
4. 4. Tribuna po zahtevku 1, označena s tem, daje v vsaj deloma izvotlenem, prednostno pa cevasto zasnovanem navijalnem bobnu (31), ki je podprt s poševno glede na njegovo vzdolžno os (310) nameščenimi podpornimi kotalčnimi elementi (35) ter proti slednjim še dodatno pritisnjen zahvaljujoč vodenju krakov (321, 322) vrvi preko pod bobnom (31) razporejenih preusmerjevalnih vrvenic (36, 37), vgrajen dvosmerno delujoč elektromotor (33), katerega stator (331) je povezan z vodilom (34), predvidenim za zagotavljanje njegove opore med vrtenjem ter istočasno tudi za zagotavljanje z vrtenjem sinhronizirane premakljivosti bobna (31) v njegovi aksialni smeri.
5. 5. Tribuna po zahtevku 4, označena s tem, da vodilo (34) obsega drsnik (341), s katerim je povezan stator (331) elektromotorja (33), kot tudi vodilni utor (342), v katerem je v aksialni smeri bobna (31) premakljivo vstavljen omenjeni drsnik (341).
6. 6. Tribuna po zahtevku 4, označena s tem, da so podporni kotalčni elementi (35), na katerih je oprt boben (31), pod slednjim nameščeni poševno glede na njegovo vzdolžno os (310), in sicer pod kotom, ki ustreza kotu vzpona vijačnice pri navijanju vrvi (32) na boben (31) oz odvijanju vrvi (32) z bobna (31).
7. 7. Tribuna po zahtevku 1, označena s tem, da vsakokraten stopnišČni segment (I) na vsaki bočni strani tribune obsega vsaj po en spodnji horizontalni nosilec (II) , ki je razporejen na odmiku od podlage in na katerem je pritrjen vertikalni nosilec (12), na slednjem pa je konzolno nameščen zgornji horizontalni nosilec (13), pri čemer je preko zgornjih horizontalnih nosilcev (13) vsakokratnega stopniščnega segmenta (1) nameščena ploščad (14).

   -1616
8. 8. Tribuna po zahtevku 7, označena s tem, da ploščad (14) obsega vsaj eno stopnico (141).
9. 9. Tribuna po zahtevku 7, označena s tem, da ploščad (14) obsega vsaj eno sedišče (142).
10. 10. Tribuna po zahtevku 1, označena s tem, da vsakokraten podporni sklop (2) vsakokratnega stopniščnega segmenta (1) tribune sestoji iz glede na tribuno nepremakljive podporne enote (21), ki je togo oz. nerazstavljivo povezana s preostalimi ogrodnimi oz. nosilnimi elementi stopniščnega sklopa (1) in ki se pri razbremenjeni tribuni oz. v neobremenjenem stanju le-te nahaja na vseskozi vzporednem odmiku od vsakokratne podlage, kot tudi iz začasne oz. glede na tribuno premakljive podporne priprave (32), ki vključuje kotalčne podporne elemente, zlasti kolesi (22', 22), ki pa so/sta v smeri proti podlagi podprti zgolj z omejeno silo.
11. 11. Tribuna po zahtevkih 1 in 10, označena s tem, da vsakokratna premakljiva podporna priprava (22) obsega vsaj dve podporni kolesi (22', 22), od katerih je vsaj po eno uležiščeno na enem od med seboj zavihtljivih vzvodov (23, 24), od katerih je vsaj eden podprt z vzmetjo (233).
12. 12. Tribuna po zahtevkih 1, 10 in 11, označena s tem, da je na vsakokrat razpoložljivem spodnjem horizontalnem nosilcu (11) vsakokratnega stopniščnega segmenta (1) fiksno pritrjena vsaj po ena nepremakljiva podporna enota (21), katere ploskovno karseda obsežna naležna površina (210) je pri razbremenjeni tribuni vseskozi držana na vzporednem odmiku od vsakokratne podlage, pri obremenjeni tribuni pa v enakomernem naleganju na podlagi, hkrati pa sta na

    -1717 omenjeni nepremakljivi podporni enoti (21) predvideni tudi vrtišči (230, 240) vzvodov (23, 24) premakljive podporne priprave (22) , pri čemer je na enem koncu (231) enega vzvoda (23) nameščeno kolo (22'), medtem ko je njegov na drugi strani vrtišča (230) nahajajoč se konec (232) podprt z vzmetjo (233), in pri čemer je na enem koncu (242) preostalega vzvoda (24) nameščeno kolo (22), njegov na nasprotni strani vrtišča (240) nahajajoči se konec (241) pa je členkasto, namreč z možnostjo zasuka in translacije, priključen na prej omenjeni vzvod (23).
13. 13. Tribuna po zahtevkih 1 in 10 - 12, označena s tem, daje pod vsakokratnim horizontalnim nosilcem (11) vsakokratnega stopniščnega segmenta (1) nahajajoča se in k njemu priključena nepremakljiva podporna enota (21) razporejena pod vzvodoma (23, 24) in med kolesoma (22', 22) premakljive podporne priprave (22), tako da sta v razbremenjenem stanju tribune zahvaljujoč sili vzmeti (233) vzvoda (23, 24) razprta in je z njima zahvaljujoč'razporeditvi njunih vrtišč (230, 240) povezana nepremakljiva podporna enota (21) s svojo naležno površino (210) tako vseskozi držana na vzporednem odmiku od podlage.
14. 14. Tribuna po zahtevkih 1 in 10 - 12, označena s tem, daje pod vsakokratnim horizontalnim nosilcem (11) vsakokratnega stopniščnega segmenta (1) nahajajoča se in k njemu priključena nepremakljiva podporna enota (21) razporejena pod vzvodoma (23, 24) in med kolesoma (22', 22) premakljive podporne priprave (22), tako da sta v obremenjenem stanju tribune ob prisotnosti publike na njej zahvaljujoč zaradi prekoračenja vnaprej določene sile vzmeti (233) vzvoda (23, 24) na osnovi medsebojnega zasuka in translacije vsaj v bistvu poravnana, tako da se z njima zahvaljujoč razporeditvi njunih vrtišč (230, 240) povezana nepremakljiva podporna enota (21) s svojo naležno površino (210) nahaja v enakomernem naleganju na podlagi.

    -1818
15. 15. Tribuna po zahtevku 11, označena s tem, daje vzmet (233) tlačna vijačna vzmet.
16. 16. Tribuna po zahtevku 15, označena s tem, daje vzmet (233) tlačna vijačna vzmet, kije oprta na nepremakljivo podporno enoto (31).
17. 17. Tribuna po zahtevku 12, označena s tem, da sta vzvoda (23, 24) premakljive podporne priprave (22) med seboj člankasto povezana, namreč z možnostjo medsebojnega zasuka in medsebojne translacije.
18. 18. Tribuna po zahtevku 17, označena s tem, da sta vzvoda (23, 24) premakljive podporne priprave (22) med seboj povezana s pomočjo podolgovate skoznje luknje (243). ki je na voljo na enem vzvodu (24), in zatiča (234), ki je na voljo na preostalem vzvodu (23) in prečno vstavljen skozi omenjeno podolgovato luknjo