SI20080A - Gradbeni sestav iz zidakov - Google Patents

Gradbeni sestav iz zidakov Download PDF

Info

Publication number
SI20080A
SI20080A SI9820015A SI9820015A SI20080A SI 20080 A SI20080 A SI 20080A SI 9820015 A SI9820015 A SI 9820015A SI 9820015 A SI9820015 A SI 9820015A SI 20080 A SI20080 A SI 20080A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
block
length
side wall
square
assembly according
Prior art date
Application number
SI9820015A
Other languages
English (en)
Inventor
Rolf Scheiwiller
Original Assignee
Rolf Scheiwiller
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Priority claimed from DE19705298A external-priority patent/DE19705298A1/de
Application filed by Rolf Scheiwiller filed Critical Rolf Scheiwiller
Publication of SI20080A publication Critical patent/SI20080A/sl

Links

Classifications

    • E—FIXED CONSTRUCTIONS
    • E01—CONSTRUCTION OF ROADS, RAILWAYS, OR BRIDGES
    • E01C—CONSTRUCTION OF, OR SURFACES FOR, ROADS, SPORTS GROUNDS, OR THE LIKE; MACHINES OR AUXILIARY TOOLS FOR CONSTRUCTION OR REPAIR
    • E01C5/00—Pavings made of prefabricated single units
    • E—FIXED CONSTRUCTIONS
    • E01—CONSTRUCTION OF ROADS, RAILWAYS, OR BRIDGES
    • E01C—CONSTRUCTION OF, OR SURFACES FOR, ROADS, SPORTS GROUNDS, OR THE LIKE; MACHINES OR AUXILIARY TOOLS FOR CONSTRUCTION OR REPAIR
    • E01C2201/00—Paving elements
    • E01C2201/02—Paving elements having fixed spacing features
    • E—FIXED CONSTRUCTIONS
    • E01—CONSTRUCTION OF ROADS, RAILWAYS, OR BRIDGES
    • E01C—CONSTRUCTION OF, OR SURFACES FOR, ROADS, SPORTS GROUNDS, OR THE LIKE; MACHINES OR AUXILIARY TOOLS FOR CONSTRUCTION OR REPAIR
    • E01C2201/00—Paving elements
    • E01C2201/06—Sets of paving elements

Landscapes

  • Engineering & Computer Science (AREA)
  • Architecture (AREA)
  • Civil Engineering (AREA)
  • Structural Engineering (AREA)
  • Finishing Walls (AREA)
  • Floor Finish (AREA)
  • Road Paving Structures (AREA)
  • Revetment (AREA)
  • Vessels And Coating Films For Discharge Lamps (AREA)
  • Buildings Adapted To Withstand Abnormal External Influences (AREA)
  • Paper (AREA)
  • Residential Or Office Buildings (AREA)

Abstract

Predložen je gradbeni sestav iz zidakov, ki služi za vstavitev v strukturo tlakovcev. Da bi dosegli mnogostranske možnosti polaganja z različno velikimi zidaki, imajo zidaki medsebojno usklajene distančnike na stranskih stenah, ki tvorijo oblikovno sklenjeno ozobljenje.ŕ

Description

GRADBENI SESTAV IZ ZIDAKOV
Opis:
Izum se nanaša na gradbeni sestav iz zidakov po širšem pojmu zahtevka 1.
Zidaki in zlasti tlakovci so znani po mnogovrstnih izvedbah. Služijo za oblikovanje vrtov in poti kot tudi za utrjevanje voznih površin. Tovrstni tlakovci lahko imajo na straneh osno paralelne ravne stranske površine, pri čemer tlakovce lahko položimo s fugami ali brez njih. Za zavarovanje položenih tlakovcev proti stranskemu premikanju imajo le-ti na straneh ozobljenje oziroma oblikovno sklenjene povezave. Pri tem se oblikovno sklenjeni stik lahko izvede po ploskvah (DE 31 16 540 C2; US 34 94,266) ali z drug v drugega prijemajočimi elementi ozoblenja (DE 92 01 491 Ul; EP 00 60 961 BI). Pri navedenem stanju tehnike izvedejo ozobljenje oziroma stik v bistvu po celotni stranski steni, tako da praviloma ni več fug, špranj ali drugih vmesnih prostorov med sosednjimi zidaki. Ozobljenje se sicer lahko izvede tudi z oblikovno sklenjenimi drug v drugega prijemajočimi distančniki na stranskih stenah, kot je to kot primer prikazano v DE 40 36 461 Al, DE 89 13 777 Ul ali DE 37 43 035 Al. Z distančniki se med položenimi tlakovci lahko naredijo fuge oziroma vmesni prostori, ki omogočajo zanesljivo zagozditev oziroma ozobljenje med tlakovci in boljše odtekanje vode s tlakovane površine. S tem v zvezi je v tem smislu razpoznavna jasna tendenca pri uporabi takšnih sistemov tlakovcev, pri katerih se je treba kolikor mogoče izogniti zatesnjenju površin, t.j. deževnica naj bi kolikor mogoče sama odtekla oziroma poniknila s celotnega tlaka. To lahko omogočajo distančniki z vmesnimi prostori.
Znani sistemi tlakovcev pa imajo to slabo stran, da zaradi največkrat neprekinjenega ozobljenja ali oblikovanja površine stranskih ploskev z ozobljenjem ne zagotavljajo oblikovanja fug z možnostjo neproblematičnega odtekanja vode. Če imajo znani tlakovci na svojih stranskih stenah le posamezne distančnike kot elemente ozobljenja in sredstvo za tvorbo fug, pa le-ti niso primerni za uporabo v gradbenem sestavu zidakov. Dalje je pri znanih tlakovcih pomanjkljivo to, da so predeli robov tlakovcev izpostavljeni visokim, v danem primeru uničujočim obremenitvam.
Iz tiskanega spisa DE-U-9 208 769 je postal znan zidak, ki prav tako izkazuje na stranskih robovih tlakovca medsebojno premaknjene distančnike. Ti distančniki pa ne tvorijo nobenega ozobljenja, temveč služijo za oblikovanje enakomerne stranske fuge.
Osnovna naloga izuma je, predložiti zidak, pri katerem je zagotovljen nastanek enakomernih fug in ponikanje vode iz celotnega položenega tlaka, pri čemer se ohranja medsebojno zasidranje, če nastopijo sile stranskega premikanja. Pri tem mora biti zagotovljena fleksibilnost pri možnostih oblikovanja. Nadaljna naloga izuma je zmanjšanje obremenitve občutljivih vogalov tlakovcev.
Izhajajoč iz zidaka po širšem pojmu zahtevka 1, je naloga rešena s karakterističnimi značilnostmi zahtevka 1.
Po navedenih ukrepih v podzahtevkih so možni nadaljni prednostni in smotrni razvoji in izvedbe.
Izum predvideva razne zidake in zlasti tlakovce, ki so v gradbenem sestavu primerni za vključitev v tlakovalno strukturo, t.j. za vgradnjo v ploskev prekrivajoči raster, ki ima obliko mreže. Pri tem so predvideni stranski distančniki, ki omogočajo nastanek fug in s tem služijo tudi neproblematičnemu odtekanju vode s površine. Distančniki na stranskih površinah tlakovcev so tako zamišljeni, da je zagotovljeno stransko, oblikovno sklenjeno zasidranje med stičnimi površinami, pri čemer zasidranje predvideva zaščito vogalnih območji zidaka z razmestitvijo distančnikov.
Izum dalje zagotavlja gradbeni sestav iz zidakov, ki je sestavljen iz različno velikih tlakovcev. V ta namen morajo biti stranski distančniki tako izoblikovani in medsebojno usklajeni, da je pri vseh velikostih zidakov zagotovljeno zanesljivo stransko zasidranje oziroma ozobljenje, t.j., zagotovljeno mora biti po skoraj vseh stranskih površinah, ki mejijo druga na drugo, nezvrnljivo ozobljenje. Posebne vrzeli med posameznimi distančniki omogočajo optimalno učinkovito odtekanje vode pri hkratni zaščiti še posebej obremenjenih vogalnih območji v položenem stanju ali pri polaganju.
Izum pobliže pojasnjujejo sledeči podani izvedbeni primeri kot tudi risbe.
Sl. 1 prikazuje prvi izvedbeni primer za gradbeni sestav iz zidakov v pogledu od zgoraj v shematskem prikazu,
Sl. 2 prikazuje izgled zidakov iz sl. 1 posamezno in v perspektivi,
Sl. 3 prikazuje shematski izgled v primerjavi s sl. 1 razširjenega gradbenega sestava v pogledu od zgoraj,
Sl. 4 prikazuje perspektivni izgled dodatnih gradbenih elementov iz sl. 3.
Opis izvedbenih primerov
Kot je razvidno iz slike 1, je gradbeni sestav iz zidakov sestavljen iz posameznih pravokotno oblikovanih in kvadratnih zidakov 1 do 12. Ustrezno vsakokrat v sl. 1 narisanim pomožnim črtam 13, 13’ je vsak tlakovec od 1 do 12 sestavljen iz enega ali več kvadratnih segmentov 14 z dolžino roba h.
Sl. 1 prikazuje pravokotni osnovni zidak 1, čigar krajša stranska stranica 15 meri l2=2xli in čigar daljša stranska stranica 16 meri 13 = 3 x h. Na sl. 1 prikazan pogled od zgoraj na osnovni zidak 1 zatorej lahko sestavimo iz 6 kvadratnih segmentov 14.
Sl. 1 dalje prikazuje polovico zidaka 2, ki zavzame polovico površine osnovnega zidaka 1 in nastane s podolžnim rezom vzdolž horizontalne pomožne črte 13’ v osnovnem zidaku 1, tako da razpolovimo krajšo stransko steno 15. Polovica kamna 2 ima zato enako daljšo stransko steno 16 z dolžino 13 in krajšo stransko steno 17 z dolžino h.
K osnovnemu zidaku 1 je razporejena nadaljnja 1/3-zidaka 3, ki obsega v skladu s pogledom od zgoraj na sl. 1 površino dveh kvadratnih segmentov 14, z daljšo stransko steno 15 z dolžino 12 = 2 x h in krajšo steno 17 z dolžino h.
Če razpolovimo 1/3-zidaka 3, dobimo 1/6-zidaka 4 kot majhen kvadratni zidak s stransko dolžino h. Pripadajoča stranska stena je ponovno označena s 17.
Če oblike zidakov 2 do 4 predstavljajo pomanjšano izvedbeno obliko osnovnega zidaka 1, se ta oblika zveča z 1 '/2-zidakom 5, ki je na svoji površini sestavljen iz devet kvadratnih segmentov 14 in tako dobi kvadratno konturo s stransko dolžino 13. Površino le-tega dobimo tudi s sestavljanjem zidakov 1 in 2. Stranske stene 16 imajo pri 1 % zidaka dolžino 13, ustrezno daljšemu stranskemu robu 16 osnovnega zidaka 1.
Če podvojimo površino osnovnega zidaka 1, dobimo dvojni zidak 6 s pravokotno obliko, ki ima krajšo stransko steno 16 z dolžino 13 in daljšo stransko steno 18 z dolžino I4 = 2 x 12 = 4 x lj. Dvojni zidak 6 je zatorej sestavljen na površini iz dvanajst kvadratnih elementov 14.
Razširitev gradbenega sestava iz tlakovcev po sl. 1 dobimo iz prikaza na sl. 3. Če ima kvadratni zidak 5 dolžino roba stranske stene 16 13, t.j. daljše stranske stene osnovnega zidaka 1, oblikujemo normalni kvadratni zidak 7 na sl. 3 iz dolžine roba 12, t.j. iz krajše stranske stene osnovnega zidaka 1. Zatorej je sestavljen na površini iz štirih kvadratnih segmentov 14.
Če podvojimo kvadratni zidak 7 z dolžino roba 12, dobimo drugi dvojni zidak 8 s pravokotno obliko, ki ima krajšo stransko dolžino 12 krajše stranske stene 15 in daljšo stransko dolžino U = 2 x 12 daljše stranske stene 18. Daljša stranska stena 18 ustreza enako dolgi stranski steni 18 prvega dvojnega zidaka 6.
S štirikratnim zvečanjem površine v pogledu od zgoraj na majhni kvadratni zidak 7, oziroma s podvojitvijo površine drugega dvojnega zidaka 8 dobimo velik kvadratni zidak ali štirikratni zidak 9 s stransko dolžino U iz 2 x 12« 4 x h.
Dopolnitev zidakov 1 do 9 izvedemo po prikazu na sl. 3 z vogalnim zidakom 10, ki je v pogledu od zgoraj sestavljen iz dveh majhnih kvadratnih zidakov 7, ki se dotikajo v vogalu 21 in imajo dolžino roba 12, dopolnjenim z diagonalnim segmentom 20, ki nastane iz diagonalno rezanega kvadratnega zidaka 7. Diagonala rezanja 19’ z dolžino b = V 2 x 12 v kvadratnem zidaku 7 daje zatorej diagonalno potekajočo zunanjo steno 19 ali poševno površino 19 v zidaku 10. Zatorej je vogalni zidak lahko sestavljen tudi iz dveh kvadratnih zidakov 7 kot tudi iz enega diagonalno rezanega kvadratnega zidaka 7 kot “diagonalnega elementa” 20 z ustreznimi dodatnimi distančniki.
Sistem tlakovcev dalje dopolnimo po prikazu na sl. 3 z “diagonalnim” zidakom 11, ki načeloma ustreza razporeditvi vogalnih zidakov 10, pri katerem pa je diagonalni segment 20 kot zrcalna slika dvakrat razporejen na vogal 21, tako da nastaneta dva diagonalna elementa 20’, 20”. Za razumevanje je zato tu v vogalnem zidaku 10 nakazana dodatna diagonala 19”. Tudi tu lahko sestavimo zidak 11 iz dveh kvadratnih zidakov 7 in dveh ločenih “diagonalnih elementov” 20’, 20”.
Vsi zidaki 1 do 11 izkazujejo na svojih zunanjih stenah 15 do 19 v osnovnem konceptu enako razporejene distančnike 22.
Vsi distančniki 22 imajo po prikazu na sl. 1 v pogledu od zgoraj prečni presek v obliki trapeza z osnovno stranico 23, ki leži na vsakokratni stranski steni in ima dolžino 16. Višina trapeza vsakega distančnika 22 je podana kot primer pri osnovnem zidaku 1 in v bistvu določa širino fug med sosednjimi zidaki. Drugače kot je prikazano v pojasnilu na sl. 1, se zunanje trapezne strani 24 distančnikov 22 na splošno dotikajo vsakokratnih nasprotno ležečih stranskih sten 15 do 19 sosednjih zidakov.
Razporeditev distančnikov 22 izvedemo, kot je prikazano pri osnovnem zidaku 1, načeloma tako, da se tvori, izhajajoč iz vsakega vogala 25 vsakokratnih zidakov 1 do 12, v eni smeri stranske stene ( na primer 16 pri zidaku 1) majhna vrzel 26 s širino a v drugi smeri druge stranske stene (na primer 15 pri zidaku 1) velika vrzel 27 s širino b, preden sledi vsakokrat prvi distančnik 28 oziroma 29. Razdaljo oziroma širino vrzeli a izberemo tako, daje približno enaka enojni širini c distančnikov 22 zidakov 1 do 11, pri čemer širina c ustreza dolžini osnove U prikazanega trapeza.
Razdaljo oziroma širino vrzeli b večje vrzeli 27 izberemo tako, da ustreza dvojni vrednosti širine vrzeli a , t.j., b » 2.a « 2.c. S tem ukrepom dosežemo, da ostane vsak vogal zidakov v primerni razdalji prost distančnikov 22. Pri tem ne nastopijo obremenitve, pritiski na vogale, t.j., nobeni pritiski na področja vogalov, s čimer se izognemo poškodbam pri polaganju kot tudi obremenitvi v položenem stanju. Dalje, vrzeli 26, 27 tvorijo zadostni prostor za dobro odtekanje vode vsaj na območju robov vseh zidakov, k odtekanju pa pomagajo nadaljnje vrzeli v sredini stranskih površin zidakov. Vsak zidak od 1 do 11 ima ustrezno razporeditev distančnikov 28, 29 po vsakokratnem območju vogalov.
Če reduciramo zgoraj opisano razvrstitev distančnikov 28, 29 s pripadajočimi presledki 26, 27 na 1/6 zidaka 4 na sl. 1, ostane pri obliki zidaka z dolžino roba h samo po 1 distančnik na vsako stransko steno 17. Tu se znatno zmanjša pomen distančnikov 28, 29, glede na to, iz katerega kota ga opazujemo. Isto velja tudi za območja vogalov krajših stranskih sten 17 pri zidakih 2 in 3.
Pri na sl. 1 prikazanih daljših stranskih stenah 15, 16, 18 z dolžino 12, b, L so predvideni dodatni distančniki na stranskih stenah, da bi nastalo oblikovno sklenjeno ozobljenje med zidaki. Pri tem je odločilno to, da ima vsak pomožno zamišljen kvadratni segment 14 z dolžino h bodisi en distančnik 29, 29’ v razdalji b od vogala 25 zidaka ali od vogala 30 vsakokratnega kvadratnega segmenta 14 in se podaljšuje za dolžino c po tem delu stranske stene z dolžino h. Drugemu vogalu 31 tega vsakokratnega segmenta 14 ostane tako manjša vrzel z razdaljo a. Pri tem opazarjamo na primer na zidak 5. Če se zatorej na zunanji strani kvadratnega segmenta 14 nahaja samo en distančnik, določajo dolžino roba h mere a + b + c, pri čemer je a majhna vrzel, b velika vrzel in c Širina vsakokratnega distančnika 22, 29’. Na sl. 1 je to prikazano na zgomi daljši stranski steni 16.
Kot dalje prikazujejo daljše stranske stene 12 do L, na sl. 1, sledi distančniku 28 s krajšo razdaljo a k vsakokratnemu vogalu zidaka 25 nadaljnji, v kvadratni segment spadajoči distančnik 32, ki se začne v vogalu 31 pri sosednjem kvadratnem segmentu in se nadaljuje za dolžino c. Pri takšnem kvadratnem segmentu 14’ z dolžino h vrstni red določajo, izhajajoč iz vogala 25 zidaka, vrzel a plus širina c prvega distančnika 28 plus vrzel 33 s širino a za vstavitev sosednjega distančnika plus razdalja c drugega distančnika 32.
Pri vseh stranskih stenah 15 do 18 zatorej sledi po prvem distančniku 28 iz vogala 25 z razdaljo a vsakokrat drugi distančnik 32 v vsakokratnem kvadratnem segmentu 14. Naslednji kvadratni segment ima tako pri dolžini 12 stranske stene 15 samo naslednji distančnik 29 oziroma 29’. To ustreza razporeditvi osnovne dolžine 12 pri zidakih 1, 2 in 3.
Če podaljšamo stransko steno v skladu z oblikami zidakov 1 in 2 z dolžine 12 na dolžino b, nastavimo na dolžino 12’ dodatni kvadratni segment z dolžino h z dodatnim distančnikom 29’. Če leži ta distančnik 29’ v razdalji b od območja vogala 25, sovpade z distančnikom 29.
Vsaka nasproti ležeča stran zidakov 1 do 6 je izoblikovana diagonalno simetrično, t.j., vsakokratna stranska stena 15 do 18 je na nasprotno ležeči strani ponovno na razpolago, če jo zavrtimo v smeri urinega kazalca ali obratno. S tem se načeloma ponavljajo vzorci polaganja distančnikov 28, 29, 32 v razdalji 12, 12’ upoštevajoč eventuelno še nadalje razpoložljive kvadratne segmente 14 z dolžino h.
Širina vsakokratnih distančnikov kot tudi vmes ležeče vrzeli tvorijo enkratno ali večkratno ustrezno izmero, kar omogoča zanesljivo medsebojno ozobljenje pri premikanju zidakov drugega proti drugemu. Pri tem nastanejo vrzeli za boljše odvajanje vode pri zidakih z dolžino I3 in I4 ne samo na območjih vogalov, temveč tudi v srednjem območju zidaka. To je posledica tega, da so distančniki 29’ razporejeni v vsakokratne kvadratne segmente le posamično.
Osnovno načelo distančnikov je zaradi tega prikazano s podolžnim delom b stranskih sten 15 v izvedbenih primerih, pri katerih sta po dva distančnika 28, 32 razporejena v kvadratni segment 14' in še tretji distančnik 29 v sledečem segmentu te stranske stene 15. Oba distančnika 28, 32 ustrezata pri sestavljanju zidakov distančniku 29 sosednjega tlakovca, t.j., distančnik 29 oblikovno sklenjeno sega v presledek 33 med distančnikoma 28, 32.
Če povečamo stransko steno z dolžino b za enkratni ali večkratni dolžinski odsek h ustrezno izmeram dolžine I3 in 14, je treba vsakokratno stransko steno 16,18 opremiti z dodatnimi distančniki 29’, 32’, ki znova ležijo v merilu rasterja ustrezno rasterskim črtam 13. Kot je zatorej prikazano na sl. 1 na zidaku 1, je daljša stranska stena 15 z dolžino I3 sestavljena iz dolžinskega odseka I2’ plus dolžinski odsek h, pri čemer pomeni dolžinski odsek I2’ premik dolžinskega odseka I2 krajše stranske stene 14 v obratni smeri urinega kazalca. Oba distančnika 28, 32 stranske stene 15 bosta tako pri ustreznih distančnikih 28, 32 na I2’. Zatorej je stranska stena 16 sestavljena iz stranske stene 15 krajše stranske stene zidaka plus stranske stene 17 zidakov 2 do 4.
Vsakokrat nasproti ležeče strani vseh zidakov od 1 do 9 so razporejene diagonalno simetrično, t.j. vsakokrat v istem krožnem smislu pomaknjene ob zidaku.
Pri obliki zidaka v skladu z zidakom 6 je daljša stranska stena 17 podaljšana za dvakrat I2, tako da se shema treh distančnikov 28, 32, 29 stranske stene 15 podvoji. To je v
pokazano v prikazu z I2’. Ce postavimo zatorej stransko steno 15 z dolžino b dvakrat drugo za drugo, dobimo stransko steno 18 z dolžino L
Zgoraj opisana razporeditev distančnikov se nadaljuje tudi pri dodatnih različicah zidakov prikazanih na sl. 3. Tudi tlakovci 7, 8 in 9 kažejo značilno zaporedje dveh distančnikov 28, 29 izhajajoč iz vsakega vogala 25, ki vključujejo med sabo enega ali več distančnikov. To je v določenem odmaknjenem stanju prikazano na sl. 3.
Vsakokratne poševne ploskve 19 zidakov 10, 11 imajo prav tako dva od vogalnega območja odmaknjena distančnika 28’, 29’, ki sta odmaknjena za a’ oziroma b’ od vsakokratnega vogala 25’. Pri tem znova nastopi ustrezna prilagoditev razdalj a’, b’ in c’. Poševne ploskve 19 zidakov 10, 11 ustrezajo diagonalam 19’ kvadratnega zidaka 7, tako da dobimo razporeditev in izmere poševnih ploskev 19 oziroma diagonal 19’ iz I5 = 'h. x I2. Mere distančnikov 28’, 29’, 32’ dobimo prav tako iz tega izračuna , t.j., c’ = a x /2, a’ = a x /2 in b’ = b x / 2.
Posamezne zidake še enkrat prikazujeta sl. 2 in 4 v perspektivnem pogledu. Enaki deli so prikazani z enakimi referenčnimi znaki. Enako so prikazane stranske stene od 15 do 19, vsakokrat z ustreznim izoblikovanjem distančnikov.
Kot prikazuje sl. 2, ima osnovni zidak 1 višino H. Distančniki 22 segajo od talne ploskve 34 do višine h2, ki se ne podaljšuje do gornje ploskve 35 vsakokratnega zidaka, temveč se konča na razdalji d izpod zgornje ploskve 35. Zaradi tega niso vidni distančniki za medsebojno ozobljenje v položenem stanju.
Kot smo že omenili, so nasproti ležeče ploskve vsakega zidaka enako izdelane, pri čemer razporeditev distančnikov poteka z obkrožujočim rotiranjem, t.j., diagonalno simetrično.
Prikazi zidakov od 7 do 11 v perspektivi na sl. 4 so v skladu s sliko 3. Enaki deli imajo znova enake referenčne oznake.
Kot je razvidno zlasti iz sl. 3, lahko vse zidake od 1 do 11 položimo v določen rasterski sistem, pri čemer lahko stranske stene načeloma oblikovno sklenjeno privedemo drugo v drugo. S tem dobimo večje število možnih vzorcev polaganja. Pri eden zraven drugega ležečih distančnikih meri raster R = n x f + 2 χ 'L h, pri čemer je n = 1 do 4, hi pa je višina distančnika 22.
Izuma ne omejuje opisani in prikazani izvedbeni primer. Nasprotno, izum obsega vse dopolnitve in izboljšave v okviru pravno zaščitenih zahtevkov. Tako, kot je bilo že omenjeno, lahko tudi posamezne zidake razdelimo v delne zidake, kot na primer diagonalni rez skozi kvadratni zidak 7, da bi dobili diagonalne elemente 20, 20’, 20”, ki imajo spet na vseh straneh ustrezne distančnike. Na podlagi računskega pravila b = h x A se ustrezno povečajo mere pri poševni ploskvi 19.
Možen bi bil nadalje tudi kvadratni dopolnilni zidak 12 (hipotenuzni zidak) z dolžino strani I5 - A x 12 za stransko nadaljevanje poševnih ploskev 19, kot je nakazano na sl.
3.
Slednjič lahko oblikujemo kvadratni zidak 4 ali stranske ploskve 17 zidakov 2, 3 na slikah 1 ali 3, ustrezno prikazu na sl. 2, kot posebne ploskve 17’ posebnih zidakov 2’, 3’ 4’, začenši v območju vogala, tako da pri strojnem razklepanju dobimo ploščato oziroma dvotočkovno vlagalno površino, da bi s tem preprečili zasuk ali postavitev na rob.

Claims (19)

  1. PATENTNI ZAHTEVKI
    1. Gradbeni sestav iz zidakov, zlasti za vstavitev v skupino tlakovcev, ki je položljiv v ploskev prekrivajoči, kot mreža oblikovani raster in ki ima na stranskih stenah distančnike (22), pri čemer je najmanj en zidak (1-12) sestavljen iz več kvadratnih segmentov (14) razporejenih v rastru, vsaka stranska ploskev vsakokratnega segmenta (14), ki meji na sosednji zidak, pa ima najmanj en distančnik (22), zidak (1-12) pa ima na območju svojih vogalov (25) na obeh straneh vrzel (26, 27), ki ima najmanj širino (c) distančnika (22) ali mnogokratnik le-te, označen s tem, da tvorijo distančniki (22) zidakov (1-12), ki meijo drug na drugega, ozobljenje in da ima vsaka stran (15 do 19) zidaka (1 do 12) ob enem vogalu (25) po eni strani manjšo vrzel (26) s širino a proti distančniku (28) in po drugi strani večjo vrzel (27) s širino b do nadaljnjega distančnika (29), pri čemer ustreza širina a približno enojni širini c, širina b pa dvojni širini c distančnikov (28, 29).
  2. 2. Gradbeni sestav iz zidakov po zahtevku 1, označen s tem, da pri zidaku (1 do 3, 5 do 11) z več kot enim kvadratnim segmentom (14) z dolžino h ima vsak, v enem vogalu (25) zidaka ležeči segment (14), na eni svoji zunanji strani (29) en distančnik (22), na drugi zunanji strani (28, 32) pa dva distančnika (22) na segmentu.
  3. 3. Gradbeni sestav iz zidakov po zahtevkih 1 ali 2, označen s tem, da ima zunanja stran kvadratnega segmenta (14), ki je obrnjena k sosednjemu zidaku, segment pa ni nameščen na območju vogala zidaka, najmanj en distančnik (29’), ki ima majhno vrzel a, kot tudi veliko vrzel b v vsakokratnih vogalnih točkah (30, 31) tega kvadratnega segmenta
  4. 4. Gradbeni sestav po enem od predhodnih zahtevkov od 1 do 3, označen s tem, da ima zunanja stran nadaljnjega kvadratnega segmenta (14), ki je obrnjena k sosednjemu zidaku, segment pa ni nameščen v vogalnem območju zidaka, dva distančnika (28’, 32’), od katerih eden meji na območje tega kvadratnega segmenta.
  5. 5. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov od 1 do 4, označen s tem, da so vsakokrat nasproti ležeče stranske stene (15 do 19) zidakov (1 do 12) oblikovane z isto razporeditvijo distančnikov (22), toda diagonalno simetrično oziroma z rotacijo v isti smeri vrtenja.
  6. 6. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da zagotavlja pravokotni osnovni zidak (1), ki ima v pogledu od zgoraj površino šest kvadratni segmentov (14) z dolžino strani h, z razdelitvijo stranskih dolžin stranskih sten (16, 15) od 13 = 3 x h do 12 - 2 x h, pri čemer ima vsakokrat krajša stranska stena (15) tri distančnike (28, 29, 32), vsakokrat daljša stranska stena (16) pa ima nasproti krajši stranski steni (15) dodatni tretji dolžinski odsek z dolžino h z dodatnim distančnikom (29’) v razdalji b od območja vogala (25).
  7. 7. Gradbeni sestav iz zidakov po zahtevku 6, označen s tem, da zagotavlja Vi- zidaka (2), čigar vsakokrat daljša stranska stena (16) ustreza daljši stranski steni (16) z dolžino 13 in čigar krajša stranska stena (17) ustreza polovični dolžini l2/2 krajše stranske stene (15) oziroma dolžini h kvadratnega segmenta (14) osnovnega zidaka (1), pri čemer ima krajša stranska stena (17) enega ali dva distančnika (28, 29, 36).
  8. 8. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov 6 ali 7, označen s tem, da zagotavlja nadaljnjo 1/3-zidaka (3), čigar vsakokrat daljša stranska stena (15) ustreza krajši stranski steni (15) z dolžino 12 osnovnega zidaka (1) in čigar vsakokrat krajša stranska stena (17) ima v razdalji a oziroma b od vsakokratnih oddaljeno ležeči distančnik (22).
  9. 9. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da zagotavlja prvi majhen kvadratni zidak (4) (1/6-zidaka), čigar štiri stranske stene (17) imajo vsakokrat v razdalji a in b od območja vogala (25) nameščen distančnik (22), pri čemer stranska dolžina h ustreza polovici stranske dolžine l2/2 zidaka (1) oziroma stranski dolžini h kvadratnega segmenta (14), pri čemer pripada zidaku (4) prednostno nadaljnji distančnik (36, 36’) na vogalnem območju vsake stranske ploskve (17).
  10. 10. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov od 6 do 9, označen s tem, da zagotavlja drugi velik kvadratni zidak (5), čigar stranska stena (16) ustreza vsakokrat daljši stranski steni (16) z dolžino 13 osnovnega zidaka (1).
  11. 11. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov od 7 do 9, označen s tem, da zagotavlja nadaljnji kvadratni zidak (7), čigar stranska stena (15) vsakokrat ustreza krajši stranski steni (15) z dolžino 12 osnovnega zidaka (1).
  12. 12. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov od 7 do 9, označen s tem, da zagotavlja nadaljnji kvadratni zidak (9), čigar vsakokratna stranska dolžina (18) z dolžino 14 ustreza podvojitvi krajše stranske dolžine (15) z dolžino 12 osnovnega zidaka (1).
  13. 13. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov od 7 do 8, označen s tem, da zagotavlja prvi pravokotni dvojni zidak (6), čigar vsakokrat daljša stranska stena (18) ustreza podvojitvi krajše stranske stene (15; 2 x 12) osnovnega zidaka (1) in čigar vsakokrat krajša stranska stena (16) ustreza daljši stranski steni (16) z dolžino 13 osnovnega zidaka (1).
  14. 14. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov od 7 do 8, označen s tem, da zagotavlja nadaljnji dvojni zidak (8) s pravokotno obliko, čigar vsakokrat daljša stranska stena (18) ustreza podvojitvi kratke stranske stene (15; 2 x b) osnovnega zidaka (1) in čigar vsakokrat krajša stena (15) ustreza enojni dolžini I2 kratke stranske stene (15) osnovnega zidaka (1).
  15. 15. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov 7 do 8, označen s tem, da osnovni zidak (1) lahko sestavimo iz dveh Vi zidakov (2) vsakokrat z distančniki (22) na vseh straneh.
  16. 16. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov 7 do 8, označen s tem, da zagotavlja vogalni zidak (10), kije sestavljen iz dveh, v enem vogalu (21) dotikajočih se kvadratnih ploskev s stransko dolžino I2 ustrezno kratki stranski dolžini (15) osnovnega zidaka (1) kot tudi iz diagonalnega elementa (20), ki povezuje te ploskve, pri čemer imajo vse zunanje ploskve (15) ozobljenje (28, 29, 32) kot tudi diagonalna ploskev (19), ki ima ustrezno ozobljenje (28’, 29’, 32’).
  17. 17. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov 7 do 8, označen s tem, da zagotavlja diagonalni zidak (11), ki je telesno kot po površini sestavljen iz dveh po svoji diagonali (19’) v vrsto postavljenih kvadratnih zidakov (7) z dolžino strani 12 ustrezno krajši stranski dolžini (15) osnovnega zidaka (1), pri čemer omejujoče poševne ploskve (19) ustrezajo dolžini diagonal (19’) kvadrata (7) in se prednostno telesno ujemajo.
  18. 18. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov od 10 do 12, označen s tem, da vsak kvadratni zidak (5, 7, 9) in/ali vsak pravokotni zidak (1, 2, 3, 6, 8) lahko razrežemo po najmanj eni diagonali (19’), pri čemer ima diagonalna poševna ploskev (19) prav tako distančnike (28’, 29’, 32’).
  19. 19. Gradbeni sestav iz zidakov po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je poševni ploskvi (19) dodeljen nadaljnji dopolnilni zidak (12) (hipotenuzni zidak) z dolžino stranskega roba (15), ki je prilagojena vsakokratni poševni ploskvi (19).
SI9820015A 1997-01-25 1998-01-22 Gradbeni sestav iz zidakov SI20080A (sl)

Applications Claiming Priority (3)

Application Number Priority Date Filing Date Title
DE19702650 1997-01-25
DE19705298A DE19705298A1 (de) 1997-01-25 1997-02-12 Formstein-Bausatz
PCT/EP1998/000334 WO1998032925A1 (de) 1997-01-25 1998-01-22 Formstein-bausatz

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI20080A true SI20080A (sl) 2000-04-30

Family

ID=26033380

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI9820015A SI20080A (sl) 1997-01-25 1998-01-22 Gradbeni sestav iz zidakov

Country Status (8)

Country Link
EP (1) EP0954639B1 (sl)
AT (1) ATE227791T1 (sl)
CZ (1) CZ293089B6 (sl)
HU (1) HU227063B1 (sl)
PL (1) PL334804A1 (sl)
SI (1) SI20080A (sl)
SK (1) SK285495B6 (sl)
WO (1) WO1998032925A1 (sl)

Families Citing this family (1)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
DE102005061711A1 (de) 2005-05-18 2006-12-14 Rolf Scheiwiller Bausatz aus Pflastersteinen

Family Cites Families (8)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
DE3409114C2 (de) * 1984-03-13 1987-03-05 Karl Heinz 7950 Biberach Kölling Bodenbelag, insbesondere für mosaikartig zu gestaltende Verkehrsflächen, und plattenförmige Verlegeeinheit für den Bodenbelag
BE1005503A3 (fr) * 1990-11-16 1993-08-31 Brock Jean Jacques Pave encastrable destine au revetement de voiries et autres sols et voirie et autres sols revetus de tels paves.
DE59004830D1 (de) * 1990-11-30 1994-04-07 Rene Scheiwiller Elemente aus Beton oder Keramik.
DE59106950D1 (de) * 1991-03-20 1996-01-04 Rolf Scheiwiller Beton-Formsteine.
DE9208769U1 (de) * 1992-07-01 1992-09-17 KANN GmbH Baustoffwerke, 5413 Bendorf Pflasterstein mit Abstandshaltern
CH688827A5 (de) * 1994-11-23 1998-04-15 Tschuemperlin Ag A Rechteckiger Verbundstein.
DE9420050U1 (de) * 1994-12-15 1995-03-09 Porsche Design Ges.m.b.H., Zell am See Bausatz aus Pflastersteinen für unterschiedliche Verlegemuster
DE19602672A1 (de) * 1995-01-26 1996-08-01 Ebenseer Betonwerke Ag Bodenbelagselement

Also Published As

Publication number Publication date
SK100799A3 (en) 2000-01-18
CZ262999A3 (cs) 2000-03-15
CZ293089B6 (cs) 2004-02-18
WO1998032925A1 (de) 1998-07-30
ATE227791T1 (de) 2002-11-15
EP0954639A1 (de) 1999-11-10
HUP0001021A3 (en) 2000-09-28
SK285495B6 (sk) 2007-03-01
EP0954639B1 (de) 2002-11-13
HU227063B1 (en) 2010-06-28
PL334804A1 (en) 2000-03-13
HUP0001021A2 (hu) 2000-08-28

Similar Documents

Publication Publication Date Title
CA2198047C (en) Paving stone
HU214807B (hu) Burkolókő útburkolat kialakításához
US7575392B2 (en) Concrete-molded stone and ready-to-assemble construction made of molded stones
US5348417A (en) Compound pavement stone
US8616803B2 (en) Paving stone having stone flanks oriented preferably perpendicular to the laying plane
US7850394B2 (en) Paving stone
US7811027B2 (en) Set of paving stones
ES2204401T3 (es) Piedra artificial para el afirmado de superficies reservadas al trafico en exteriores.
JP2004526079A5 (sl)
EP0600065B1 (de) Mauerstein-bausatz
CA3104578A1 (en) Fall protecting flooring element primarily for covering playgrounds and flooring composed therefrom
US4067196A (en) Decorative stone
HU218243B (hu) Útburkoló kőkészlet
US5205675A (en) Precast cribbing wall system
SI20080A (sl) Gradbeni sestav iz zidakov
SK152796A3 (en) Concrete paving stone
FI60745B (fi) Belaeggningsstensats
JPH0643005U (ja) 舗石タイル
SI9800282A (sl) Kot okvir zasnovan gradnik
US20220120042A1 (en) Cobblestone with peripheral structuring and a pavement laid therewith
JPS6042101Y2 (ja) コンクリ−トブロツク
DE19705298A1 (de) Formstein-Bausatz
EP0916766A1 (de) Betonpflasterstein
PL2685S2 (pl) Pustak scienny
PL2174S2 (pl) Ogrodzenie betonowe

Legal Events

Date Code Title Description
IF Valid on the event date
OU01 Decison according to article 73(1) ipa 1992, publication of decision on fulfilment of conditions on patentability

Effective date: 20060116

KO00 Lapse of patent

Effective date: 20140121