SI9600131A - Vertical, cylindrical container with several cells for liquids, especially vine - Google Patents

Description

SPEIDEL Georg

Pokončen, valjast večkomorni vsebnik za tekočine, posebno vino

Izum zadeva pokončen, valjast večkomorni vsebnik za tekočine, posebno vino, po uvodnem delu patentnega zahtevka 1.

V vinskem kletarstvu in vinskih obratih se zadnje čase čedalje bolj uvajajo pokončni, valjasti vsebniki iz žlahtnega jekla, kajti v njih lahko vino shranimo na majhnem prostoru in higiensko neoporečno. Taki vsebniki imajo poleg vratič vstopne (čistilne) odprtine in polnilnega, praznilnega ter odzračevalnega nastavka običajne instrumente in armature, ki omogočajo tekočo kontrolo vsebine in nadzor nad njo.

Taki vsebniki običajno sestoje iz valjastega plašča z dnom in pokrovom ter nogami za postavitev na pod. Dno in strop sta kalotasto ukrivljena in vzdolž robov plašča valja s slednjim zvarjena.

Da lahko na enakem prostoru spravijo tudi manjše količine različnih vin, je znano, da razporedijo drugega nad drugim dva ali tudi več vsebnikov te vrste. Pri tem je po eni plati možno posamezne vsebnike združiti v etažni rezervoar. Tu so posamezni vsebniki samostojni in drug od drugega po navpičnici razmaknjeno držani z distančnimi držali. Upoštevaje kalotasto zasnovo pokrova in dna kot tudi često preko le-teh štrleče izpustne in odzračevalne nastavke mora biti med posameznimi vsebniki poskrbljeno za določen razmik, kar vodi k izgubi na dragocenem etažnem prostoru.

Nadalje so tudi znani večkomorni vsebniki, pri katerih so v notranjosti zunanjega valjastega plašča, potekajočega po vsej višini, s pomočjo enega ali več vmesnih dnov narejene komore, ki so vsaka zase opremljene z izpustnimi in odzračevalnimi nastavki ter ostalimi agregati. Pri takih večkomornih rezervoarjih je namestitev uk2 rivljenih vmesnih dnov problematična.

Vmesna dna v preseku sledijo - kot končna dna in pokrovi - krivulji, ki sestoji po načinu loka košare v zunanjem območju iz krožnega loka malega polmera, i.s. takega krožnega loka, ki je v bistvu stalno prilagojen poteku valjastega plašča, pri čemer je na ta krožni lok v smeri proti srednjemu območju priključena kot krožni lok oblikovana krivina opazno večjega polmera. Pri valjastem plašču, segajočem po vsej višini, mora biti vsakokratno vmesno dno na želeni višini od znotraj privarjeno k notranji steni valjastega plašča. Varilna dela v notranjosti teh vsebnikov so zaradi stisnjenosti notranjega prostora zahtevna tudi z vidika njihove izvedbe, pri čemer je izvedljivost povezana z nevarnostmi.

Glavni problem od znotraj privarjenih vmesnih dnov pa je, da se v gubi med dol ukrivljenim robnim območjem vmesnega dna in valjastim plaščem nahaja dol odprta in gor ožeča se obročasta reža, ki jo med obratovanjem le stežka čistijo in še to z negotovim rezultatom. Poskušali so sicer že, da bi to režo prekrili s pomočjo v nasprotno smer ukrivljenih pločevinastih pasov. Tega pa je bilo treba spet zvariti ne le z valjasto steno, ampak tudi s samim vmesnim dnom, tako da je treba vnesti dva nadaljnja zvarna šiva, ki ju je prav tako treba narediti od znotraj.

Izhajajoč iz opisanega predznanja je sedaj izum osnovan na nalogi, pri večkomornem vsebniku uvodoma opredeljene vrste omogočiti, da se na kar se da enostaven način izognemo tej ožeči se reži v robnem območju vmesnega dna in na ta način olajšamo in zanesljiveje opravimo tako izdelavo kot tudi čiščenje tovrstnega vsebnika.

Po izumu je ta naloga rešena z v zahtevku 1 navedenimi značilnostmi.

Prednostne izvedbene značilnosti izhajajo iz podzahtevkov.

Temeljna zamisel izuma je, da vsebnik, ki tvori vsakokrat zgornjo komoro, naredimo kot posamičen vsebnik, pri katerem je kalotasto ukrivljeno dno vsebnika s svojim robom zvarjeno praktično poravnano s spodnjim robom valjastega plašča vsakokrat zgornje komore, in da plašč vsebnika, ki tvori vsakokrat spodnjo komoro, na zgornjem robu noter kolensko upognemo, tako da kolensko upognjeni del plašča s svojim zgornjim robom topo stoji na ukrivljenem robnem območju konveksno ukrivljenega dna vsakokrat zgornjega vsebnika, ki tedaj postane vmesno dno. S to izvedbo se ne le izognemo ozki obročasti reži med ukrivljenim robnim območjem vmesnega dna in valjastim zunanjim plaščem, temveč je hkrati poskrbljeno za to, da kolensko upognjeni rob plašča vsakokrat spodnje komore z dnom vsakokrat zgornje komore lahko zvarimo od zunaj. Tako je potreben en sam zvar, ki ga naredimo od zunaj in zato enostavneje, bolj zanesljivo in z manj nevarnostmi za varilca, v celoti torej stroškovno ugodneje v primerjavi z zvarom, ki se nahaja znotraj; s tem, ko v mejnem območju ni ostrega kota, se hkrati možnost čiščenja spodnje komore bistveno zboljša.

Izum je v nadaljnjem pobliže obrazložen na osnovi v skicah predstavljenega izvedbenega primera. Pri tem kažeta:

sl. 1 večkomorni vsebnik po izumu v narisni projekciji, sl. 2 pa detajl II s sl. Iv pokončnem prerezu, iz česar se vidi izvedba ogla v območju zunanjega plašča valja in vmesnega dna.

Na sl. 1 je predstavljena pročelna stran pokončnega večkomornega rezervoarja 1 po izumu, ki sestoji iz zunanjega plašča 2 valja s kalotasto ukrivljenim dnom 3 in z na enak način izvedenim stropom 4. V večkomornem rezervoarju 1 s pomočjo vmesnega dna 5, ki je na skici sl. 1 črtkano nakazano, nastaneta zgornja komora 6 in spodnja komora 7. Večkomorni vsebnik 1 stoji na treh nogah 8. Vsaka od komor 6 in 7 je na po sebi znan način opremljena z vstopnimi (čistilnimi) vratci 9, izpustnim lokom 10 za praznjenje ter z odzračevalnim nastavkom 11. Pri tem iztočni lok 10 zgornje komore 6 izstopa skozi zgornje območje spodnje komore 7. Nadaljnje armature, zlasti tudi polnilni nastavek za obe komori 6 in 7, smemo v tej zvezi zanemariti.

Skica sl. 2 kaže pokončni rez čez pritrdilno območje vmesnega dna 5 ob zunanjem plašču 2 valja po detajlu II na sl. 1 v večjem merilu.

S skice se vidi, kako v tlorisu okroglo vmesno dno 5, ki ima v notranjem območju krivino polmera R_p v robnem območju z ostrejšo krivino po polmeru R₂, ki je manjši, kontinuirno in poravnano preide v plašč 2’ zgornje komore 6 in je tam s slednjim topo povezano z zvarom 12. Plašč 2’ zgornje komore ima premer D_Q.

Plašč 2 spodnje komore 7, ki ima v srednjem območju prav tako premer D_o, je ob svojem zgornjem robu 13 navznoter kolensko zapognjen pod kotom a τ vrhom pri obročasti črti 14. S tem robno območje 13 topo zadeva od spodaj in zunaj ob robno območje vmesnega dna 5 in je s slednjim zvarjen v zvaru 15. Oba zvara, torej tako zvar 12 kot tudi zvar 15, lahko izdelamo od zunaj. Velikost kota a lahko izbiramo v odvisnosti od krivine vmesnega dna na zadevnem mestu; v glavnem znaša okoli 45°.

S sl. 2 jasno vidimo, da v preseku v bistvu trikotni obročasti prostor 16, ki ga omejuje robno območje 13 valjastega plašča 2” spodnje komore 7, z obrizgavanjem od znotraj enostavno in temeljito lahko očistimo, kar je za skladiščenje občutljivih dobrin, kakršna je vino, izrednega pomena. Če je odzračevalni nastavek 11 spodnje komore 7 speljan v to območje, je tudi dosegljivo popolno odzračenje spodnje komore 7, tako da so odpravljene tudi oksidacije občutljivega vina. Iztočni lok 10 zgornje komore 6 je speljan skozi zgornje območje spodnje komore 7, tako da je tudi možno popolno spraznjenje zgornje komore 6.

Poleg tu predstavljene izvedbene oblike obstaja še niz nadaljnjih možnosti kolenskega krivljenja robnega območja 13 plašča 2 spodnje komore 7, tako da je premer Dj priključnega kroga manjši od premera D_o plašča 2’ zgornje komore 6 pa tja do možnosti, ko je plašč 2 spodnje komore 7 po vsej svoji višini izveden s premerom D_r Bistveno za izum je samo to, da vezni šiv med plaščem 2 spodnje komore 7 in plaščem 2’ oziroma dnom zgornje komore ne leži v območju močnejše, tangencialno v valjasti plašč 2 prehajajoče krivine dna 5 in je glede na plašč 2 valja noter zamaknjen.

Claims (4)

1. Pokončen, valjast večkomorni vsebnik za tekočine, posebno vino, iz plašča valja, dna in stropa ter najmanj enega vmesnega dna za izdelavo vsakokrat zgornje in spodnje komore, pri čemer je vmesno dno glede na zgornjo komoro ukrivljeno proti spodnji komori, značilen po tem, da je vmesno dno (5), ki se v bistvu poravnano nadaljuje v spodnji rob plašča (2’) vsakokrat zgornje komore (6), s slednjim topo zvarjeno in da ima plašč (2) vsakokratne spodnje komore (7) vsaj na svojem zgornjem robu (13) manjši premer (D_x) od plašča (2’) zgornje komore (6) in je vzdolž tega roba od zunaj topo privarjen k robnemu območju konveksno ukrivljenega vmesnega dna (5).

2. Večkomorni vsebnik po zahtevku 1, značilen po tem, da ima plašč (2) vsakokratne spodnje komore (7) enak premer (DJ kot plašč (2’) vsakokratne zgornje komore (6) in da je slednjega zgornje robno območje (13) kolensko zapognjeno noter proti vmesnemu dnu (5).

3. Večkomorni vsebnik po zahtevku 2, značilen po tem, da je zgornje robno območje (13) plašča (2) proti valjastemu območju plašča (2) kolensko zapognjeno pod kotom a.

4. Večkomorni vsebnik po zahtevku 3, značilen po tem, da kot a znaša v bistvu 45°.