SI9520026A - Ratchet-type buckle - Google Patents

Description

THE BURTON CORPORATION Burlington, ZDA

Zaponka rageljne vrste

Predloženi izum se v splošnem nanaša na zaponko rageljne (raglja) vrste. Bolj določno se predloženi izum nanaša na zaponko rageljne vrste pri vezi za snežno desko, ki ima zasučni vzvod, ki je uporabljen za uprijem v streme in nastavitev zategnitve le-tega, s tem, da je ta vzvod lahko tudi uporabljen za sproščanje stremena iz njegovega zapahnjenega položaja.

Dandanes popularni šport, deskanje na snegu, predstavlja zaponkam za čevlje delovne pogoje in fizikalne zahteve, s kakršnimi se srečujemo tudi pri drugih športih, ki spominjajo na smučanje. Pri deskanju na snegu športnik stoji z obema svojima nogama na deski, do neke mere podobno kot pri slalomski vodni smuči. Upoštevajoč dejstvo, da je zgradba dandanes izdelanih čevljev za športe smučarske vrste zamotana in da so delovni pogoji, kakršnim so čevlji izpostavljeni, zelo kompleksni, je med stopalom in gležnjem voznika ter čevljem potrebna zanesljiva in čvrsta zveza. Da je temu zadoščeno, je pogosto potreben kompleksen mehanizem in precejšen napor s strani uporabnika, da z mehanizmom zaponke primemo ravna.

Mnogi od zgoraj navedenih problemov so rešeni s pojavom zaponke rageljne vrste. Zaponka rageljne vrste se odlikuje po veliki mehanski priročnosti za uporabnika in dopušča postopno zategovanje čevlja po korakih, ki jih določajo dimenzije zob raglje. Primeri teh rešitev zaponk rageljne vrste iz stanja tehnike so razkriti v patentih US 4 326 320, ki je bil 27. aprila 1982 izdan Riedlu (v nadaljnjem Riedel), in US 4 547 980, kije bil 22. oktobra 1985 izdan Olivieriju (v nadaljnjem Olivieri).

Kljub zgoraj omenjenim ureditvam zaponk rageljne vrste pa še vedno naletimo na velike probleme. Stremena zaponke rageljne vrste tipično zategnemo z zasukom vzvoda okoli osi zatiča. Poleg vzvodne roke mora biti na voljo dodatni element, kot je zatikalo, da streme ne skoči nazaj v smer sprostitve, t.j., da streme namestimo v lego, kjer je enosmerno blokirano.

Pri zaponkah rageljne vrste je treba vključiti sprostilni mehanizem, da se zatikalo odpne ali odpahne s stremena, tako da streme lahko povlečemo nazaj v smeri sprostitve. Enako pa je pomembno zagotoviti, da zaponka rageljne vrste ne dovoli nehotene sprostitve stremena v sprostitveni smeri. Pri mehanizmu vrste z zapahom, kakršnega je razkril Riedel, se zategovalni vzvod 2 zlahka nehote zavihti v položaj, kot ga kaže skica sl. 7, kar povzroči naključno sprostitev letve 1. Pri mehanizmu vrste z zapahom po Olivieriju nehoteno potisnjenje odseka 8b zatikala 8 povzroči nenadno sprostitev sponke 18.

Zato je cilj pričujočega izuma ustvariti zaponko rageljne vrste, ki dopušča postopno rageljno pripenjanje stremena v smeri zategovanja ob hkratnem preprečevanju nehotene sprostitve stremena iz enosmerno zapahnjenega položaja. Nadaljnji cilj je ustvariti vzvod, kije neobremenjen del, ko je streme zategnjeno.

Cilj predloženega izuma je ustvariti zaponko rageljne vrste, ki terja manj delov in je zato manjša in laže jo je izdelati. Še nadaljnji cilj tega izuma je, da je ureditev zaponke rageljne vrste enostavna in stroškovno ugodna za izdelavo, pa v uporabi zanesljiva in učinkovita.

Po prednostnem izvedbenem primeru, ki predstavlja nadaljnje cilje, značilnosti in prednosti izuma, zaponka rageljne vrste obsega ohišje zaponke standardne vrste in streme standardne vrste, ki ima letev z zobmi na eni strani. Zasučen, vzmetno podprt jezik, delujoč kot zatikalo, je del ohišja, ki drsno sprejme streme. Vzmetno podprti jezik se zasuka okoli prve osi za sodelovanje z zobmi stremena in slednjemu preprečuje, da bi se odpelo ali izvleklo nazaj v smeri nezategovanja. Vzvod z zobmi na enem koncu je zasučen okoli druge osi za sodelovanje z zobmi stremena in za premikanje le-tega v smeri zategovanja. Vzvod vsebuje dol visečo štrlino, kije gibljiva med prvim položajem in drugim položajem. Ko je štrlina v prvem položaju, dol viseča štrlina ne pride v dotik z vzmetno podprtim jezikom. Ko pa se štrlina premika v drugi položaj in se vzvodna roka vihti okoli prve osi, štrlina sodeluje z vzmetno podprtim jezikom za premikanje jezikovega zatikala proč od stremena. Streme je tedaj prosto za premikanje v neobremenjujoči smeri.

Zgornji in še nadaljnji cilji, značilnosti in prednosti predloženega izuma bodo razvidni ob branju sledečega podrobnega opisa specifičnega izvedbenega primera izuma, posebno če ga beremo skupaj s priloženimi skicami, kjer so enake sklicevalne številke v raznih skicah uporabljene za označevanje enakih sestavnih delov in pri čemer kažejo:

sl. 1 Športnika na snežni deski z zaponko rageljne vrste po pričujočem izumu v prostorski predstavitvi, sl. 2 zaponko rageljne vrste po predloženem izumu v pogledu od strani, sl. 3 prerez 3-3 s sl. 2 in gledano v smeri puščic, sl. 4 prerez po črti 4-4 s sl. 3 in gledano v smeri puščic, sl. 5 ureditev zaponke rageljne vrste po pričujočem izumu v tlorisni projekciji, sl. 6 presek po črti 6-6 s sl. 5 in gledano v smeri puščic, sl. 7 drugo izvedbo ureditve zaponke rageljne vrste po predloženem izumu v tlorisni projekciji z delnim odrezom, sl. 8 prerez po črti 8-8 s sl. 7 in gledano v smeri puščic, ter sl. 9 prerez po črti 9-9 s sl. 8 in gledano v smeri puščic.

S skice sl. 1 se vidi, da gre za snežno desko 10 običajne zasnove in zaponko 12 rageljne vrste za snežno desko po predloženem izumu, pri čemer ima športnik/športnica 14 svoji stopali vloženi v sistem. Športnik 14 je z desko 10 povezan tako, da ima svoje stopalo in gleženj v čevlju 16. Športnik lahko postopno zateguje streme čevlja, če po načinu raglje vleče za vzvodno roko ureditve zaponke rageljne vrste.

Če sedaj preidemo na skico sl. 2, vidimo, da ureditev zaponke rageljne vrste vsebuje ohišje 18 in streme 20, ki je drsno premakljivo vloženo v ohišje 18. Streme 20 vsebuje letev z zobmi 22, ki so razporejeni na prvem koncu stremena 20 na zgornji površini stremena 20; razumeti je treba, da so pridevniki, ki označujejo relativno usmeritev, kot zgornji, dol itd., tu rabljeni za poenostavitev predloženega opisa in njihov namen nikakor ni omejevati usmeritve sklopa zaponke, ko je le-ta vgrajena za uporabo. Streme vsebuje rame 21, ki meji na letev z zobmi 22.

Vzvodna roka 24 je k ohišju 18 priključena s pomočjo dvojice členov ali veznih rok

28. Vezni roki 28 sta k ohišju 18 zgibno priključeni s pomočjo zatiča 27, skozi katerega poteka prva vrtilna os 26. Vzvodna roka 24 je zasučno priključena k veznima rokama 28 s pomočjo zatiča 31, skozi katerega poteka druga vrtilna os 30. Potemtakem je vzvodna roka 24 zgibno priključena k ohišju 18 z možnostjo vrtenja tako okoli prve osi 26 kot tudi okoli druge osi 30. Kot je narisano, je druga os 30 od prve osi 26 oddaljena.

Jezik 32 (glej sl. 4 in 6) je zgibno priključen k ohišju 18 s pomočjo zatiča 27, tako daje vrtljiv okoli prve osi 26 in je razporejen med veznima rokama 28. Jezik 32 na svojem prvem koncu vsebuje zatikalni odsek 34. Jezik 32 razen tega vsebuje drugi konec 33, ki je razporejen na nasprotnem koncu glede na zatikalni odsek 34. Jezik 32 je vzmetno podprt z vzmetjo 36, tako da je zatikalo 34 v ubiranju z letvijo zob 22, ki so razporejeni na zgornji površini stremena 20. Vzmetno podprto zatikalo 34 dopušča stremenu 20 koračno vpenjanje po načinu raglje v zategovalni ali prvi smeri, ki jo na splošno nakazuje puščica A v sl. 4, in preprečuje gibanje stremena 20 v smeri v bistvu nasprotno napenjalni smeri, ki jo na splošno označuje puščica B v sl. 6.

Vzvodna roka 24 vsebuje žagine zobe 38, ki so razporejeni na prvem koncu vzvodne roke 24. Žagini zobje so razporejeni okoli druge osi 30 v bistvu vzdolž skupnega polmera od druge osi 30. Vzvodna roka 24 nadalje vsebuje dol visečo štrlino 40, ki jo najbolje vidimo s sl. 5 in 6. Štrlina 40 je vzdolžno premakljiva glede na vzvodno roko 24 med prvim položajem, ki je na splošno označen pri 42, in drugim položajem, ki je na splošno označen pri 44. Ploščni del 46 je integralno dodan k štrlini 40 in je razporejen na zgornji površini vzvodne roke 24. Plošča 46 lahko na svoji zgornji površini vsebuje skupino rebrnih štrlin 48, da uporabnik lahko laže nastavi položaj štrline 40 med prvim položajem 42 in drugim položajem 44.

Ohišje 18 je prednostno priključeno k čevlju 16 in je dodatno lahko priključeno k drugemu koncu 50 stremena 20. Ohišje vsebuje dol visečo štrlino 52 v obliki kovice, tako da se ohišje lahko fiksno poveže z drugim koncem 50 stremena 20. Razume se, da je ohišje 18 lahko k čevlju 16 priključeno na kateri koli način, ki je znan ljudem iz zadevne stroke.

Delovanje ureditve zaponke rageljne vrste bo v nadaljnjem opisano ob pomoči skic sl. 2-6. Streme 20 vtaknemo v ohišje 18, kot se vidi na sl. 2. Medtem naj bo dol viseča štrlina 40 premaknjena v prvi položaj 42. Streme 20 je ohišju 18 tipično ohlapno prirejeno in ga mora uporabnik zategniti, tako da sta stopalo in gleženj primerno vpeta v čevlju. Da se to doseže, uporabnik zavihti vzvod 24 okoli vzvodove prve osi 26, tako da vzvod doseže položaj, ki ga na sl. 4 kažejo izvlečene črte. Uporabnik zatem vzvodno roko 24 zavihti okoli druge osi 30 v položaj, ki ga na sl. 4 kažejo črtkane črte. Ta zasučni gib privede do tega, da žagini zobje 38 zgrabijo za zobe 22 na letvi stremena, kar ima za posledico koračno zategovanje, po načinu raglje, stremena 20 v smeri, ki jo nakazuje puščica A na sl. 4. Medtem ko se vzvodna roka 24 vrti okoli druge osi 30, da zateguje streme 20, je zatikalni del 34 jezika 32 ob vzmetnem podprtju nenehno v uprijemu z zobmi 22 letve stremena 20, tako da je preprečeno, da bi nategnitev stremena med operacijo rageljnega zategovanja nehote popustila. Na tak način lahko športnik z zaporednim vihtenjem, kolikor je pač treba, vzvodne roke 24 okoli druge osi 30 nastavi streme na želeno zategnitev. Razumelo naj bi se, da rama 21 na stremenu 20 služi kot mejnik za preprečevanje stremenu, da bi se zategnilo onstran vnaprej določene meje.

Za odpenjanje čevlja je treba zatikalo 34 sprostiti od stremena 20. Najprej je treba položaj dol viseče štrline 40 premakniti od prvega položaja 42 v drugi položaj 44, kot kažeta sl. 5 in 6. Uporabnik lahko to zlahka doseže z nastavitvijo položaja plošče 46 na vrhu vzvodne roke 24. Potem ko je štrlina 40 v drugem položaju 44, lahko uporabnik vzvodno roko 24 zavihti okoli prve osi 26. Dol viseča štrlina 40 pride v stik z drugim koncem 33 jezika 32. Neprekinjeno vihtenje vzvoda 24 okoli prve osi 26 povzroči odmik zatikalnega dela 34 jezika 32 od zob 22 letve (glej sl. 6). Streme 20 je tedaj prosto in se lahko premakne v kateri koli od smeri A ali B, tako da športnik, če je treba, lahko preprosto potegne streme v smeri puščice B, da sprosti streme.

Očitno je, da zaponka rageljne vrste po predloženem izumu učinkovito preprečuje, da bi se streme 20 nehote sprostilo iz enosmerno blokiranega položaja. Da se sprosti, streme 20 potrebuje pojav dveh samostojnih operacij. Prva - štrlina 40 se mora premakniti iz prvega položaja 42 v drugi položaj 44. Druga - vzvodna roka 24 se mora zadosti zavihteti, da se zgodi, da zatikalo 34 zapusti zobe 22 letve. Možnosti, da bi se obe omenjeni operaciji nenamerno hkrati zgodile, so skrajno majhne.

Druga izvedba pričujočega izuma je predstavljena na skicah sl. 7-9. Mnogi sestavni deli v tem izvedbenem primeru so podobni onim, ki jih kažejo skice sl. 1-6. To je razlog, da podobne sklicevalne številke, tu v seriji nad 100, označujejo zadevne podobne sestavne dele. Iz razlogov kratkosti v nadaljnjem ne opisujemo tistih sestavnih delov, ki so po zgradbi in delovanju podobni onim v prvem izvedbenem primeru.

Vzvodna roka 124 je k ohišju 118 priključena s pomočjo dvojice členov ali veznih rok 128. Vezni roki 128 sta k ohišju 118 zgibno priključeni s pomočjo zatiča 127, ki tvori prvo vrtilno os 126. Vzvodna roka 124 je zgibno priključena k veznima rokama 128 s pomočjo zatiča 131, ki tvori drugo vrtilno os 130. Tako je vzvodna roka 124 zgibno priključena k ohišju 118 vrtljivo okoli prve osi 126 in druge osi 130. Kot je narisano, je druga os 130 od prve osi 126 odmaknjena.

Vzvod 124 ima okensko odprtino 160, skozi katero štrli drugi konec 133 jezika 132. Jezik 132 na svojem prvem koncu vsebuje zatikalni del 134. Jezik 132 je vzmetno podprt podobno kot jezik 32, tako da zatikalo 134 deluje tako, kot deluje zatikalo 34. Zatikalo 134 potemtakem dopušča stremenu 120, da se korakoma zateguje po načinu raglje v zategovalni smeri in preprečuje gibanje stremena 120 v smeri nasprotno smeri zategovanja.

Da ureditev zaponke rageljne vrste po tem drugem izvedbenem primeru deluje, vtaknemo streme 120 v ohišje 118, kot kaže sl. 8. Da zategne streme 120, uporabnik zavihti vzvod 124 okoli vzvodove prve osi 126, da vzvod doseže položaj, kije podoben tistemu, ki ga na sl. 4 kaže s polnimi črtami izrisana lega. Streme 120 zatem zategujemo na podoben način, kot smo zategovali streme 20.

Da čevelj sprosti, uporabnik lahko enostavno pritisne dol drugi konec 133 jezika 132, ki štrli skozi okensko odprtino vzvoda 124. Rezultat te akcije je, da se jezik 132 zavihti v umi smeri, kot vidimo s sl. 8, in povzroči, da se zatikalni del 134 odmakne iz zob 122 stremena 120. Streme 120 je tedaj prosto in se lahko giblje bodisi v smeri A ali smeri B.

Iz zgornjega opisa očitno sledi, da predloženi izum daje na voljo kompaktno, stroškovno ugodno ureditev zaponke rageljne vrste. Zaponka rageljne vrste je zasnovana z namenom, da gre pri njej za preprosto delovanje, s tem da je preprečeno nehoteno sproščanje stremena iz enosmerno zablokiranega položaja. Vzvod je razen tega zasnovan tako, da gre za element, ki ne nosi bremena, ko je streme zategnjeno. Vzvod med uporabo potemtakem ne vnaša pritiska na osnovo ohišja, ki bi povzročal

Ί neudobje v stopalu uporabnika.

S tem, ko smo opisali trenutno prednostni izvedbeni primer nove in izboljšane ureditve zaponke rageljne vrste v skladu s predloženim izumom, verjamemo, da smo z nauki, ki so tu zajeti, strokovnjakom z zadevnega področja ponudili še druge modifikacije, variacije in spremembe. Zato naj bi se razumelo, da vse take variacije, modifikacije in spremembe padejo v okvir predloženega izuma, kot je definiran s sledečimi patentnimi zahtevki.

Claims (20)

1. Patentni zahtevki

   1. Zaponka rageljne vrste, ki ima ohišje in streme, ki obsega letev z zobmi vsaj na delu ene površine in ki ga drsno premično sprejme omenjeno ohišje, značilna po tem, da obsega jezik, kije zgibno priključen k omenjenemu ohišju, tako da je vrtljiv okoli prve osi, da med zavihtitvijo pride v položaj, ko zgrabi za omenjeno streme; sredstvo za vzmetno podpiranje omenjenega jezika v sodelovanje z omenjeno letvijo z zobmi na omenjenem stremenu, pri čemer so omenjeni jezik in zobje tako zasnovani, da se, ko omenjeni jezik zgrabi za zob, omenjeno streme lahko premakne v prvi smeri relativno glede na omenjeni jezik, a mu je preprečeno premikanje v drugo smer, ki je v bistvu nasprotna omenjeni prvi smeri; in vzvodno roko, ki je zgibno priključena na omenjeno ohišje in vrtljiva okoli omenjene prve osi in okoli druge osi, ki je od omenjene prve osi oddaljena.
2. 2. Zaponka po zahtevku 1, značilna po tem, da omenjena vzvodna roka obsega prvi konec in drugi konec, s tem da so na omenjenem prvem koncu ob omenjeni drugi osi razporejeni žagini zobje v položaju za uprijemanje v omenjeno letev zob na omenjenem stremenu, ko se omenjeno streme zavihti okoli omenjene druge osi, da se omenjeno streme pomakne v omenjeni prvi smeri.
3. 3. Zaponka po zahtevku 2, značilna po tem, da so omenjeni žagini zobje razporejeni okoli omenjene druge osi.
4. 4. Zaponka po zahtevku 2, značilna po tem, da omenjena vzvodna roka nadalje obsega dol visečo štrlino, ki je glede na omenjeno vzvodno roko gibljiva med prvim položajem in drugim položajem, pri čemer je omenjena štrlina oddaljena od omenjenega jezika v omenjenem prvem položaju in je v dotiku z omenjenim jezikom v omenjenem drugem položaju, ko je omenjena vzvodna roka v vnaprej določeni zasučni usmeritvi.
5. 5. Zaponka po zahtevku 3, značilna po tem, da, ko je omenjena štrlina v omenjenem drugem položaju in je omenjena vzvodna roka zavihtena v omenjeno vnaprej določeno usmeritev, dotik med omenjeno štrlino in omenjenim jezikom povzroči, da se omenjeni jezik loči od omenjene letve zob.
6. 6. Zaponka po zahtevku 5, značilna po tem, da omenjena vzvodna roka vsebuje ploščo, kije drsno razporejena na zgornji površini, nasprotno omenjeni štrlini, pri čemer je omenjena plošča fiksno zvezana z omenjeno štrlino.
7. 7. Zaponka po zahtevku 1, značilna po tem, da omenjeno vzmetno sredstvo vsebuje vzmet.
8. 8. Zaponka po zahtevku 1, značilna po tem, da omenjeno streme obsega konec, ki je razporejen nasproti omenjeni letvi zob, pri čemer je omenjeni konec stremena fiksno vezan na omenjeno ohišje.
9. 9. Zaponka po zahtevku 1, značilna po tem, da omenjeni jezik vsebuje prvi konec in drugi konec, pri čemer omenjeni jezik uprijema v omenjeni zob na omenjenem prvem koncu, s tem da omenjena vzvodna roka vsebuje okensko odprtino, skozi katero štrli omenjeni drugi konec omenjenega jezika.
10. 10. Zaponka po zahtevku 9, značilna po tem, da, ko omenjeni jezik zavihtimo okoli prve osi v smer nasprotno omenjenemu vzmetnemu podpornemu sredstvu, omenjeni jezik zapusti omenjeni zob.
11. 11. Zaponka rageljne vrste, ki ima streme, ki obsega letev z zobmi vsaj na delu ene površine, in ohišje, ki ima sredstvo za drsni sprejem omenjenega stremena, značilna po tem, da obsega jezik, ki je zgibno priključen k omenjenemu ohišju, tako da je vrtljiv okoli prve osi v položaj, ko med vihtenjem zgrabi za omenjeno streme; sredstvo za vzmetno podpiranje omenjenega jezika v sodelovanje z omenjeno letvijo z zobmi na omenjenem stremenu, pri Čemer so omenjeni jezik in zobje tako zasnovani, da se, ko omenjeni jezik zgrabi za zob, omenjeno streme lahko premakne v prvi smeri relativno glede na omenjeni jezik, a mu je preprečeno premikanje v drugo smer, ki je v bistvu nasprotna omenjeni prvi smeri; dvojico veznih rok, ki sta zgibno priključeni na omenjeno ohišje s pomočjo zatiča in vrtljivi okoli omenjene prve osi; in vzvodno roko, ki je zgibno priključena na omenjeno dvojico veznih rok s pomočjo drugega zatiča in vrtljivo okoli druge osi, tako da je omenjena vzvodna roka zasučno prigrajena k omenjenemu ohišju in vrtljiva okoli omenjene prve osi in okoli omenjene druge osi, ki je od omenjene prve osi oddaljena.
12. 12. Zaponka po zahtevku 11, značilna po tem, da omenjena vzvodna roka obsega prvi konec in drugi konec, stem da so na omenjenem prvem koncu ob omenjeni drugi osi razporejeni žagini zobje na položaju za uprijemanje v omenjeno letev zob na omenjenem stremenu, ko omenjeno vzvodno roko vihtimo okoli omenjene druge osi, za pomikanje omenjenega stremena v omenjeni prvi smeri.
13. 13. Zaponka po zahtevku 12, značilna po tem, da so omenjeni žagini zobje razporejeni okoli omenjene druge osi.
14. 14. Zaponka po zahtevku 12, značilna po tem, da omenjena vzvodna roka nadalje obsega dol visečo štrlino, ki je glede na omenjeno vzvodno roko premakljiva med prvim položajem in drugim položajem, pri čemer je omenjena štrlina oddaljena od omenjenega jezika v omenjenm prvem položaju in je v dotiku z omenjenim jezikom v omenjenem drugem položaju, ko je omenjena vzvodna roka v vnaprej določeni zasučni usmeritvi.
15. 15. Zaponka po zahtevku 14, značilna po tem, da, ko je omenjena štrlina v omenjenem drugem položaju in je omenjena vzvodna roka zavihtena v omenjeno vnaprej določeno usmeritev, dotik med omenjeno štrlino in omenjenim jezikom povzroči, da se jezik odmakne od omenjene letve zob.
16. 16. Zaponka po zahtevku 15, značilna po tem, da omenjena vzvodna roka vsebuje ploščo, kije drsno razporejena na zgornji površini, nasprotno omenjeni štrlini, pri čemer je omenjena plošča fiksno zvezana z omenjeno štrlino.
17. 17. Zaponka po zahtevku 11, značilna po tem, da omenjeno vzmetno podporno sredstvo obsega vzmet.
18. 18. Zaponka po zahtevku 11, značilna po tem, da ima omenjeno streme konec, ki je razporejen nasproti omenjeni letvi zob, pri čemer je omenjeni konec stremena fiksno zvezan z omenjenim ohišjem.
19. 19. Zaponka po zahtevku 11, značilna po tem, da omenjeni jezik vsebuje prvi konec in drugi konec, pri čemer omenjeni jezik sodeluje z omenjenim zobom na omenjenem prvem koncu, s tem da omenjena vzvodna roka vsebuje okensko odprtino, skozi katero štrli omenjeni drugi konec omenjenega jezika.
20. 20. Zaponka po zahtevku 19, značilna po tem, da, ko omenjeni jezik zavihtimo okoli prve osi v smeri nasprotno omenjenemu vzmetno podpornemu sredstvu, omenjeni jezik zapusti omenjeni zob.