SI9300392A - Avirulent anti-rabies vaccine - Google Patents

Avirulent anti-rabies vaccine Download PDF

Info

Publication number
SI9300392A
SI9300392A SI9300392A SI9300392A SI9300392A SI 9300392 A SI9300392 A SI 9300392A SI 9300392 A SI9300392 A SI 9300392A SI 9300392 A SI9300392 A SI 9300392A SI 9300392 A SI9300392 A SI 9300392A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
mutant
strain
sad
virulent
mutants
Prior art date
Application number
SI9300392A
Other languages
English (en)
Inventor
Jacqueline Benejean
Anne Flamand
Marie-Christine Tuffereau
Patrice Coulon
Florence Lafay
Original Assignee
Virbac
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Application filed by Virbac filed Critical Virbac
Publication of SI9300392A publication Critical patent/SI9300392A/sl

Links

Classifications

    • CCHEMISTRY; METALLURGY
    • C07ORGANIC CHEMISTRY
    • C07KPEPTIDES
    • C07K16/00Immunoglobulins [IGs], e.g. monoclonal or polyclonal antibodies
    • C07K16/08Immunoglobulins [IGs], e.g. monoclonal or polyclonal antibodies against material from viruses
    • C07K16/10Immunoglobulins [IGs], e.g. monoclonal or polyclonal antibodies against material from viruses from RNA viruses
    • AHUMAN NECESSITIES
    • A61MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61KPREPARATIONS FOR MEDICAL, DENTAL OR TOILETRY PURPOSES
    • A61K39/00Medicinal preparations containing antigens or antibodies
    • A61K39/12Viral antigens
    • AHUMAN NECESSITIES
    • A61MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61KPREPARATIONS FOR MEDICAL, DENTAL OR TOILETRY PURPOSES
    • A61K39/00Medicinal preparations containing antigens or antibodies
    • A61K39/12Viral antigens
    • A61K39/205Rhabdoviridae, e.g. rabies virus
    • AHUMAN NECESSITIES
    • A61MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61KPREPARATIONS FOR MEDICAL, DENTAL OR TOILETRY PURPOSES
    • A61K39/00Medicinal preparations containing antigens or antibodies
    • A61K2039/51Medicinal preparations containing antigens or antibodies comprising whole cells, viruses or DNA/RNA
    • A61K2039/525Virus
    • A61K2039/5254Virus avirulent or attenuated
    • CCHEMISTRY; METALLURGY
    • C12BIOCHEMISTRY; BEER; SPIRITS; WINE; VINEGAR; MICROBIOLOGY; ENZYMOLOGY; MUTATION OR GENETIC ENGINEERING
    • C12NMICROORGANISMS OR ENZYMES; COMPOSITIONS THEREOF; PROPAGATING, PRESERVING, OR MAINTAINING MICROORGANISMS; MUTATION OR GENETIC ENGINEERING; CULTURE MEDIA
    • C12N2760/00MICROORGANISMS OR ENZYMES; COMPOSITIONS THEREOF; PROPAGATING, PRESERVING, OR MAINTAINING MICROORGANISMS; MUTATION OR GENETIC ENGINEERING; CULTURE MEDIA ssRNA viruses negative-sense
    • C12N2760/00011Details
    • C12N2760/20011Rhabdoviridae
    • C12N2760/20111Lyssavirus, e.g. rabies virus
    • C12N2760/20134Use of virus or viral component as vaccine, e.g. live-attenuated or inactivated virus, VLP, viral protein

Landscapes

  • Health & Medical Sciences (AREA)
  • Life Sciences & Earth Sciences (AREA)
  • Chemical & Material Sciences (AREA)
  • Virology (AREA)
  • General Health & Medical Sciences (AREA)
  • Immunology (AREA)
  • Medicinal Chemistry (AREA)
  • Organic Chemistry (AREA)
  • Microbiology (AREA)
  • Pharmacology & Pharmacy (AREA)
  • Epidemiology (AREA)
  • Animal Behavior & Ethology (AREA)
  • Mycology (AREA)
  • Public Health (AREA)
  • Veterinary Medicine (AREA)
  • Tropical Medicine & Parasitology (AREA)
  • Biophysics (AREA)
  • Genetics & Genomics (AREA)
  • Molecular Biology (AREA)
  • Proteomics, Peptides & Aminoacids (AREA)
  • Biochemistry (AREA)
  • Medicines Containing Antibodies Or Antigens For Use As Internal Diagnostic Agents (AREA)
  • Micro-Organisms Or Cultivation Processes Thereof (AREA)
  • Saccharide Compounds (AREA)
  • Peptides Or Proteins (AREA)
  • Preparation Of Compounds By Using Micro-Organisms (AREA)

Description

Nevirulentno cepivo proti steklini
Pričujoči izum se nanaša na novo cepivo proti steklini.
Virus stekline je rabdovirus, ki ga tvori pet proteinov, od katerih je eden zunanji protein, namreč glikoprotein, ki sproži pri cepljenih živalih sintezo nevtralizirajočih protiteles. Vbrizganje očiščenega glikoproteina ščiti žival pred superinfekcijo. Najbolj uporabljani sevi virusa stekline, zlasti sev CVS in sev ERA, iz katerih so izvedeni sevi SAD, kot seva SAD Beme in SAD B19, so opisani v Rabies Viruses H.F. Clarka in T.J. Wiktoqa - Strains of Human Viruses, ki sta ga objavila Majer in Plotkin Karger, Basel, 1972, str. 177-182. Sekvenco amino kislin glikoproteina seva CVS so opisali Yelverton et al. v Rabies virus glycoprotein analogs: biosynthesis in Escherichia coli, Science, 219,614-620.
Ta glikoprotein ima dve razločni glavni antigenski mesti, ki sta v zvezi z nevtralizacijo virusa (mesti II in III). Mesto III v legi 330-340 vsebuje arginin 333, ki določa virulenco tega seva.
Sekvenca amino kislin glikoproteina seva SAD Berne še ni bila popolnoma določena. Vendar je bilo mogoče določiti, da je antigensko mesto III glikoproteina seva SAD Beme identično mestu glikoproteina seva CVS.
Cepiva proti steklini, ki jih trenutno uporabljajo, so bodisi cepiva, izdelana iz inaktiviranih virusov, ali cepiva, ki sestoje iz virusnih sevov, katerih virulenca je bila oslabljena, ali rekombinatnih virusov (npr. vakcina).
Viruse se da inaktivirati po različnih postopkih, zlasti s kemičnimi postopki, kot je obdelava s formaldehidom ali /3-propiolaktonom.
Glavna pomanjkljivost tega postopka za izdelavo cepiva je rokovanje z virulentnimi sevi, ki zahteva zelo stroge delovne pogoje in prinaša tveganje okužbe zaposlenega osebja.
Poleg tega pa inaktivirana cepiva, dana oralno, nimajo zaščitne sposobnosti.
Slabljenje virulence virusnih sevov je dobro poznana tehnika; izvesti se da npr. z zaporednimi pasažami virusnih sevov na gostitelju, ki je različen od vrste (species) prenašalca (npr. zajca ali miši), ali v celičnih kulturah. Tako dobe seve, ki niso prilagojeni prvotnemu gostitelju in so zato zanj manj patogeni, obenem pa obdrže svojo vakcinacijsko sposobnost.
Sevi SAD, kot seva SAD B19 in SAD Beme, ki so splošno dostopni, so oslabljeni sevi, ki so jih že preizkusili v Evropi za cepljenje lisic. Lahko jih primešajo za oralno dajanje vabi. Vendar pa se je pokazalo, da so ti sevi patogeni za druge živalske vrste in za človeka. Obstaja torej potencialno tveganje okužbe, kar močno zmanjšuje vrednost teh sevov za oralno cepljenje.
Dejansko je npr. oralno dajanje seva SAD Beme skupini 23 divjih glodalcev, izbranih med glodalci Apodemus flavicolus in sylvaticus, Arvicola terrestris, Clethrionomys clareolus in Minotus agresti, povzročilo pogin dveh živali zaradi stekline.
Tudi poskusi na miših so pokazali, da je sev SAD Beme patogen za to vrsto tako pri intracerebralnem kot tudi pri intramuskulamem dajanju, kot kažejo krivulje na priloženih slikah la in lb, ki sta:
slika la krivulja smrtnosti odraslih miši v odvisnosti od doz (v enotah, ki tvorijo plake = PFU = plaque forming units), danih intracerebralno, *
slika lb krivulja smrtnosti pri odraslih miših v odvisnosti od doz (v enotah, ki tvorijo plake), danih intramuskulamo.
Pri oralnem dajanju doze 105,5 PFUso opazili pri miših 10%-no smrtnost.
Zato predstavlja sev SAD Beme kot tak nevarnost za divjad in ljudi, če ga uporabljajo pri kampanjih za cepljenje lisic. Isto velja za sev SAD B19.
Da bi ublažili to pomanjkljivost, so že predlagali nevirulentno cepivo proti steklini. To cepivo, opisano v patentni prijavi EP 350,398, sestoji iz nevirulentnega mutanta seva SAD virusa stekline, v katerem je bil arginin 333 glikoproteina nadomeščen z amino kislino, kije različna od lizina, npr. glicinom, izolevcinom ali serinom.
Ta mutant je izveden s spremembo enega samega nukleotida v kodonu arginina 333.
Na nesrečo se lahko ta mutant spet spremeni nazaj v prvotni sev z enostavno povratno (reverzno) mutacijo.
To cepivo, ki ga uporabljajo za oralno dajanje, zato ni brez nevarnosti za druge živalske vrste.
Pričujoči izum se nanaša na učinkovito cepivo, ki omogoča ublažitev gornjih pomanjkljivosti.
Cepivo v skladu z izumom sestoji iz nevirulentnega mutanta seva SAD virusa stekline, v katerem je bil arginin 333 glikoproteina nadomeščen z naravno amino kislino, katere kodon se razlikuje od tistih, ki kodirajo za arginin, po dveh nukleotidih.
Izum se nadalje nanaša na nevirulentne mutante seva SAD virusa stekline, v katerem je bil arginin 333 glikoproteina nadomeščen z amino kislino, katere kodon se razlikuje od kodonov arginina, po dveh nukleotidih.
Izum se nadalje nanaša na postopek za pridobivanje zgoraj definiranih nevirulentnih mutantov. Ta postopek obstoji v tem, da
1) izberemo iz seva SAD virusa stekline tiste mutante, ki jih ne nevtralizira monoklonsko protitelo, ki nevtralizira omenjeni sev SAD, ki pa ne nevtralizira niže definiranega seva TAG1;
2) izoliramo z določitvijo sekvenc področja 333 glikoproteina mutantov, izbranih v stopnji 1), mutant, ki ima lizin v legi 333;
3) pripravimo monoklonsko protitelo, ki nevtralizira tako omenjeni sev SAD kot tudi mutant, dobljen v stopnji 2), vendar ne nevtralizira seva TAG1; in
4) izvedemo drugo izbiranje med mutanti, dobljenimi v stopnji 1, s pomočjo monoklonskega protitelesa, pripravljenega v stopnji 3).
Monoklonska protitelesa, ki jih uporabljamo za izbiranje mutantov v skladu z izumom, dobimo z zlitjem mielomskih celic s celicami, ki proizvajajo antivirusna protitelesa v skladu s tehniko hibridizacije, ki sta jo opisala KOHLER in MILSTEIN v NATURE, vol. 256, 495-497 (1975), tehniko, ki je sedaj strokovnjakom dobro poznana.
To tehniko lahko uporabimo, da zlijemo celice, ki izvirajo iz različnih vrst, vendar pa je ugodno uporabiti celice, ki izvirajo iz iste živalske vrste. Npr. prednostno je uporabiti po eni plati mišje mielomske celice in po drugi plati celice vranice miši, kije bila predhodno imunizirana s sevom virusa stekline v skladu z niže definiranim protokolom.
Čisto na splošno obsega ta postopek hibridizacije, ki ga opisujemo ob sklicevanju na mišje celice, te-le stopnje:
1) imunizacija miši z določeno množino virusa, inaktiviranega z /3-propiolaktonom;
2) odstranitev vranice imuniziranih miši in ločenje splenocitov;
3) zlitje tako dobljenih splenocitov z mišjimi mielomskimi celicami v prisotnosti promotoija zlitja;
4) gojenje dobljenih hibridnih celic v selektivnem mediju, v katerem se nezlite mielomske celice ne razvijajo, in v prisotnosti primernih sestavin; in
5) izbiranje celic, ki proizvajajo želeno protitelo, in kloniranje teh celic.
Imunizacijski protokol obsega intraperitonealno injiciranje mišim Balb-C 100 /ig virusa CV5, inaktiviranega z /3-propiolaktonom, skupaj s FREUND-ovim popolnim adjuvantom, in intravensko booster dozo 4 dni pred zlitjem po 1-mesečnem od5 moru.
Splenocite imuniziranih miši pridobimo po odstranitvi vranice v skladu z običajnim načinom dela.
Mišje mielomske celice, ki jih uporabljamo, da dobimo nevtralizirajoča monoklonska protitelesa, so mielomske celice miši Balb-C, ki izvirajo iz linije SP2O. Te mielomske celice smo izbrali zaradi njihove občutljivosti za aminopterin in gojili na ustreznem gojišču, kot je Eagle-ovo osnovno gojišče, modificirano po DULBECCO (Dulbecco Modified Eagle medium), v nadaljevanju imenovanem DMEM, ki mu je bilo dodanega 15% žrebičjega seruma.
Mielomske celice smo zlili s splenociti tako, da smo v prisotnosti promotorja zlitja, kot npr. polietilen glikola, zmešali 5.107 mielomskih celic s 5.107 celic vranice imuniziranih miši.
Po inkubaciji pri 37°C speremo celice v DMEM, ponovno suspendiramo in nato gojimo na selektivnem gojišču, primernem le za gojenje hibridnih celic. Tako gojišče vsebuje hipoksantin, aminopterin in timidin.
do 20 dni po zlitju nato izberemo kulturne supematante tako, da jih spravimo v stik s suspenzijo virusa CVS in izberemo protitelesa, ki nevtralizirajo omenjeno suspenzijo.
Protitelesa, ki nevtralizirajo virus, pomenijo protitelesa, ki, če jih spravimo v stik s suspenzijo omenjenega virusa, inhibirajo njegovo virulenco.
Nevtralizacijsko sposobnost zgoraj dobljenih monoklonskih protiteles določimo z običajnim postopkom, ki je strokovnjaku dobro znan. Ta postopek obstoji v tem, da spravimo 100 μΐ suspenzije virusa, ki vsebuje 1000 PFU virusa, v stik s 100 μΐ supernatanta kulture hibridoma, okužimo celično kulturo s to zmesjo in po 4 dneh inkubacije preštejemo lizne plake pod agarjem po metodi, ki so jo opisali BUSSEREAU et al., 1982, J. Virol. Meth., vol. 4, str. 277-282. Protitelo je nevtralizirajoče, če inhibira pod zgoraj opisanimi pogoji tvorbo vseh plakov pod agarjem.
Nato izberemo od teh protiteles tista, ki ne nevtralizirajo nevirulentnega mutanta TAG1, izvedenega iz seva CVS, deponiranega v Collection Nationale de Cultures de
Micro-organismes (C.N.C.M.) INSTITUT PASTEUR - FRANCE 12. aprila 1985 pod štev. 1-433.
Dobljena monoklonska protitelesa, ki zato nevtralizirajo sev CVS, vendar ne nevtralizirajo nevirulentnega mutanta TAG1, omogočajo, da izberemo nevirulentne mutante iz kateregakoli seva virusa stekline, ki ga nevtralizirajo ta monoklonska protitelesa.
Tako dobljena monoklonska protitelesa so protitelesa, ki nevtralizirajo tudi seve SAD virusa stekline, in so zato primerna za izvedbo prvega izbiranja po postopku v smislu izuma.
Določitev sekvence področja 333 glikoproteina mutantov, izbranih v stopnji 1), izvedemo po običajni metodi, ki je strokovnjaku dobro znana [SANGER et al., 1977, Proč. Nat. Acad. Sci. USA, vol. 74, str. 5463-5467].
Ta določitev sekvence omogoča, da izoliramo mutant, ki ima v legi 333 glikoproteina lizin. Ta mutant označujemo v nadaljevanju kot mutant SK.
Kodon (AAA) te amino kisline (lizina) se razlikuje od kodona arginina v legi 333 seva SAD po enem samem nukleotidu, pri čemer je kodon arginina v legi 333 seva SAD AGA.
Nato pripravimo monoklonsko protitelo, ki nevtralizira tako sev SAD kot tudi zgoraj dobljeni mutant.
To monoklonsko protitelo dobimo tako, da izberemo med monoklonskimi protitelesi, ki nevtralizirajo sev SAD in ne nevtralizirajo TAG1, tisto monoklonsko protitelo, ki nevtralizira tudi lizinski mutant ali zgoraj dobljeni mutant SK.
To monoklonsko protitelo omogoča nato, da izvedemo drugo izbiranje (stopnja 4) po postopku v smislu izuma.
Patogenost mutantov, ki nastanejo kot posledica tega drugega izbiranja, testiramo nato z intracerebralno injekcijo 105 PFU odraslim mišim. Mutante, ki ne usmrtijo pri tej dozi in pri tem načinu injiciranja, smatramo kot nevirulentne.
Mutanti v smislu izuma so dvojni nevirulentni mutanti seva SAD, kot zlasti seva SAD Beme, ki nastanejo kot posledica dveh zaporendih izbiranj s pomočjo zgoraj definiranih monoklonskih protiteles.
Mutanti v skladu z izumom lahko vsebujejo tudi druge mutacije, npr. mutacijo, ki podeli odpornost proti monoklonskemu protitelesu, ki je specifično za antigensko mesto II, kar omogoči, da prepoznamo morebitnega revertanta virulence sevov SAD, ki se uporabljajo za oralno cepljenje lisic.
Mutante v smislu izuma lahko razmnožujemo na celicah ledvic hrčkovih mladičev BHK 21 v prisotnosti GEM (minimalno osnovno gojišče, modificirano po Glasgowu, ki ga prodaja FLOW) in 2% telečjega seruma, pri 33°C in vlažni atmosferi, ki vsebuje 5% CO2.
Titriramo jih po običajnih metodah, npr. z določitvijo 50%-ne letalne doze (LD50) pri miškah, z imunofluorescenco ali s štetjem liznih plakov pod agarjem. Hranimo jih lahko pri -70°C.
Analiza sekvence nukleotida glikoproteina teh mutantov je pokazala, da se kodon amino kisline v legi 333 razlikuje od vseh možnih kodonov arginina po vsaj dveh nukleotidih. Od mutantov, ki izpolnjujejo ta pogoj, je prav posebno prednosten mutant, ki ima v legi 333 glutaminsko kislino, ker se dobro razmnožuje v celični kulturi, ker je manj patogen za novorojene miške in ker ima dobro zaščitno sposobnost.
Dvojni mutant, ki nosi glutaminsko kislino, katere kodon je GAA, namesto arginina v legi 333, dobljen po zgornjem postopku iz seva SAD Beme in v nadaljevanju označen kot SAG2, je bil deponiran v Collection Nationale de Cultures de Microorganismes (C.N.C.M.) INSTITUT PASTEUR - FRANCE 9. julija 1992 pod štev. 1-1238. Ta mutant vsebuje še drugo mutacijo, namreč odpornost proti monoklonskemu protitelesu, kije specifično za antigensko mesto II, kar rabi kot dodatni marker seva.
Izum bomo sedaj podrobneje razložili glede na mutant SAG2, vendar ne da bi s tem omejevali obseg izuma le na ta mutant. ;
A - Testi genetske stabilosti seva med pasažami v možganih mišk
Šestim 4 dni starim miškam smo injicirali 103 PFU mutanta SAG2. Ko so živali zbolele (D6), smo jih žrtvovali. Izdelali smo šest posamičnih drobljenih preparatov; vsak drobljeni preparat smo titrirali in trem odraslim mišim (kontrola patogenosti) in eni miški (naslednja pasaža) injicirali 30 μΐ razredčine 1:10. Tako je 6 mladih mišk omogočilo, da smo izvedli 6 neodvisnih serij s po 3 pasažami.
Titri v možganih so podani v PFU/ml v sledeči tabeli:
Serija A B C D E F
1. pasaža >5.107 >5.107 107 106 106 106
2. pasaža >5.107 >2,5.107 >5.107 >5.107 >5.107 >5.107
3. pasaža >5.107 >5.107 >5.107 >5.107 >5.107 >5.107
Vse odrasle miši (t.j. 54 miši), ki smo jim dali injekcijo po 1., 2. ali 3. pasaži, so preživele, kar dokazuje odsotnost reverzije.
B - Zaščitna sposobnost mutanta SAG2
Mišim smo injicirali intracerebralno mutant SAG2 in zaščitno sposobnost tega mutanta določili z intramuskulamim testiranjem doze 100 LD50 seva CVS.
Dobljeni rezultati so prikazani na sliki 2, ki je diagram, ki podaja začitno sposobnost (%) na ordinati v odvisnosti od množine injiciranega mutanta, izražene v PfU/miš (log). Isti test smo ponovili z mutantom SK, ki ima v legi 333 lizin.
Ugotovili smo, da je bila zaščitna sposobnost mutanta SK in mutanta SAG2 od 104 PFU/miš dalje 100%-na.
C - Patogenost mutanta SAG2 pri intracerebralnem dajanju
Mišim smo injicirali mutant SAG2 v dozah od ΙΟ0,5 do 106 PFU/miš in v teku 28 dni t
nismo ugotovili smrtnosti.
Vzporedno smo izvedli isti poskus z virusom SAD BERNE ali mutantom SK.
Rezultati so prikazani na sliki 3, ki je diagram, ki podaja % smrtnosti (na ordinati) v odvisnosti od množine injiciranega mutanta na miš (na abscisi).
Ugotovili smo, da mutant SAG2 ne povzroči smrtnosti, medtem ko ima mutant SK šibko rezidualno patogeno moč.
D - Patogenost mutanta SAG2 pri intramuskulamem dajanju
Gornji test smo ponovili, vendar z intramuskulamim dajanjem. Dobljeni rezultati so prikazani na sliki 4, ki podaja % smrtnosti (na ordinati) v odvisnosti od dane doze v PFU/miš (na abscisi).
Vidimo, da SAG2 in mutant SK ne povzročata smrtnosti.
Mutante v smislu izuma lahko dajemo kot živo cepivo po kateremkoli načinu dajanja, ki se običajno uporablja za cepljenje, in zlasti z intramuskulamim ali oralnim dajanjem. Mutante s pridom razredčimo v inertnem, farmacevtsko sprejemljivem nosilcu, kot fiziološki raztopini.

Claims (4)

  1. PATENTNI ZAHTEVKI
    1. Nevirulentno cepivo proti steklini, označeno s tem, da sestoji iz nevirulentnega mutanta seva SAD virusa stekline, katerega glikoprotein ima v legi 333 naravno amino kislino, katere kodon se razlikuje od kodonov arginina po vsaj dveh nukleotidih.
    2. Cepivo po zahtevku 1, označeno s tem, da je amino kislina v legi 333 glutaminska kislina.
    3. Cepivo po zahtevku 1 in 2, označeno s tem, da je mutant mutant seva SAD Beme.
    4. Cepivo po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označeno s tem, da je mutant mutant, deponiran v Collection Nationale de Cultures de Micro - organismes - INSTITUT PASTEUR (C.N.C.M.) - FRANCE 9. julija 1992 pod štev. 1-1238.
    5. Dvojni nevirulentni mutant seva SAD virusa stekline, označen s tem, da ima njegov glikoprotein v legi 333 naravno amino kislino, katere kodon se razlikuje od kodonov arginina po dveh nukleotidih.
    6. Dvojni nevirulentni mutant po zahtevku 5, označen s tem, da je amino kislina v legi 333 glutaminska kislina.
    7. Dvojni nevirulentni mutant po enem od zahtevkov 5 ali 6, označen s tem, da je mutant seva SAD Berne.
    8. Dvojni nevirulentni mutant seva SAD Berne, deponiran v Collection Nationale de Cultures de Micro - organismes (C.N.C.M.) INSTITUT PASTEUR FRANCE 9. julija 1992 pod štev. 1-1238.
    9. Postopek za pridobivanje dvojnih mutantov po kateremkoli od zahtevkov 5 do 8, označen s tem, da
    1) izberemo iz seva SAD virusa stekline tiste mutante, ki jih ne nevtralizira monoklonsko protitelo, ki nevtralizira omenjeni sev SAD, ki pa ne nevtralizira seva TAG1;
  2. 2) izoliramo z določitvijo sekvenc področja 333 glikoproteina mutantov, izbranih v stopnji 1), mutant, ki ima lizin v legi 333;
  3. 3) pripravimo monoklonsko protitelo, ki nevtralizira tako omenjeni sev SAD kot tudi mutant, dobljen v stopnji 2), ki pa ne nevtralizira seva TAG1; in
  4. 4) izvedemo drugo izbiranje izmed mutantov, dobljenih v stopnji 1), s pomočjo monoklonskega protitelesa, pripravljenega v stopnji 3).
SI9300392A 1992-07-20 1993-07-20 Avirulent anti-rabies vaccine SI9300392A (en)

Applications Claiming Priority (1)

Application Number Priority Date Filing Date Title
FR9208947A FR2693655B1 (fr) 1992-07-20 1992-07-20 Vaccin antirabique avirulent.

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI9300392A true SI9300392A (en) 1994-06-30

Family

ID=9432070

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI9300392A SI9300392A (en) 1992-07-20 1993-07-20 Avirulent anti-rabies vaccine

Country Status (20)

Country Link
US (1) US5853735A (sl)
EP (1) EP0583998B1 (sl)
AT (1) ATE175877T1 (sl)
BG (1) BG61066B1 (sl)
BR (1) BR9302910A (sl)
CA (1) CA2100591C (sl)
CZ (1) CZ283400B6 (sl)
DE (1) DE69323130T2 (sl)
FI (1) FI933210A (sl)
FR (1) FR2693655B1 (sl)
HR (1) HRP931065B1 (sl)
HU (1) HU219266B (sl)
MA (1) MA22938A1 (sl)
MX (1) MX9304349A (sl)
PL (1) PL172853B1 (sl)
RO (1) RO112582B1 (sl)
RU (1) RU2128519C1 (sl)
SI (1) SI9300392A (sl)
SK (1) SK280104B6 (sl)
TN (1) TNSN93083A1 (sl)

Families Citing this family (11)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
IL143149A0 (en) * 1998-11-27 2002-04-21 Akzo Nobel Nv Stable, attenuated rabies virus mutants and live vaccines thereof
PL352840A1 (en) 1999-06-03 2003-09-08 Nippon Suisan Kaisha, Ltd. Tricyclic fused heterocycle compounds, process for preparing the same and use thereof
US7074413B2 (en) 2000-03-23 2006-07-11 Thomas Jefferson University Genetically engineered rabies recombinant vaccine for immunization of stray dogs and wildlife
MXPA04000589A (es) 2001-07-20 2005-06-17 Univ Georgia Res Found Virus de la rabia atenuado con mutacion de nucleoproteina en el sitio de fosforilacion para vacunacion contra la rabia y terapia genetica en el snc.
ATE307606T1 (de) * 2001-10-04 2005-11-15 Ct Voor Onderzoek In Diergenee Abgeschwächter mutantenstamm eines virus der newcastle-krankheit für eine in ovo impfung und dessen benutzung
WO2003030933A1 (en) * 2001-10-10 2003-04-17 Thomas Jefferson University Recombinant rabies vaccine and methods of preparation and use
EP1415665A3 (en) * 2002-11-01 2004-06-30 ID-Lelystad, Instituut voor Dierhouderij en Diergezondheid B.V. BHV5 mutants
EP1768697B1 (en) 2004-07-12 2010-06-02 Thomas Jefferson University Recombinant rabies virus compositions
BRPI0617373B1 (pt) 2005-10-14 2022-04-05 The Goverment of The United States of America, Representado por, The Secretary of The Department of Health and Human Services, Centers for Disease Control and Prevention Composições e métodos do vírus da raiva
FR2944292B1 (fr) 2009-04-08 2013-08-23 Sanofi Pasteur Procede de purification du virus rabique
RU2694836C1 (ru) * 2018-12-14 2019-07-17 федеральное государственное бюджетное научное учреждение "Федеральный центр токсикологической, радиационной и биологической безопасности" (ФГБНУ "ФЦТРБ-ВНИВИ") Способ получения антигена вируса бешенства для серологической диагностики

Family Cites Families (2)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
FR2580176B1 (fr) * 1985-04-12 1988-02-26 Centre Nat Rech Scient Vaccin antirabique avirulent
FR2633832B1 (fr) * 1988-07-05 1991-05-31 Virbac Vaccin antirabique avirulent

Also Published As

Publication number Publication date
EP0583998A1 (fr) 1994-02-23
RU2128519C1 (ru) 1999-04-10
CZ283400B6 (cs) 1998-04-15
HRP931065B1 (en) 1999-12-31
ATE175877T1 (de) 1999-02-15
DE69323130T2 (de) 1999-06-17
US5853735A (en) 1998-12-29
MA22938A1 (fr) 1994-04-01
RO112582B1 (ro) 1997-11-28
HU9302091D0 (en) 1993-11-29
HUT69961A (en) 1995-09-28
CZ140293A3 (en) 1994-02-16
HU219266B (en) 2001-03-28
FI933210A0 (fi) 1993-07-14
TNSN93083A1 (fr) 1994-03-17
EP0583998B1 (fr) 1999-01-20
HRP931065A2 (en) 1995-02-28
BG97964A (bg) 1994-04-29
BG61066B1 (bg) 1996-10-31
SK280104B6 (sk) 1999-08-06
BR9302910A (pt) 1994-02-16
FR2693655B1 (fr) 1994-10-14
MX9304349A (es) 1994-06-30
CA2100591C (en) 2003-02-18
CA2100591A1 (en) 1994-01-21
FR2693655A1 (fr) 1994-01-21
DE69323130D1 (de) 1999-03-04
FI933210A (fi) 1994-01-21
SK76193A3 (en) 1994-06-08
PL172853B1 (pl) 1997-12-31
PL299739A1 (en) 1994-01-24

Similar Documents

Publication Publication Date Title
Morimoto et al. Genetic engineering of live rabies vaccines
Mebatsion Extensive attenuation of rabies virus by simultaneously modifying the dynein light chain binding site in the P protein and replacing Arg333 in the G protein
Lafay et al. Vaccination against rabies: construction and characterization of SAG2, a double avirulent derivative of SADBern
Bakker et al. Novel human monoclonal antibody combination effectively neutralizing natural rabies virus variants and individual in vitro escape mutants
US4810634A (en) Pseudorabies virus mutants incapable of producing glycoprotein X
US4554159A (en) Vaccine and method of immunizing against herpes simplex virus (types 1 and 2)
Marshall et al. Monoclonal antibody analysis of bovine herpesvirus-1 glycoprotein antigenic areas relevant to natural infection
Finberg et al. Host immune response to reovirus: CTL recognize the major neutralization domain of the viral hemagglutinin.
SI9300392A (en) Avirulent anti-rabies vaccine
Schumacher et al. SAG-2 oral rabies vaccine
Mettenleiter et al. Characterization of a quadruple glycoprotein-deleted pseudorabies virus mutant for use as a biologically safe live virus vaccine
Le Blois et al. Oral immunization of foxes with avirulent rabies virus mutants
EP0402029B1 (en) Monoclonal antibodies for post exposure treatment of rabies
Lafon et al. Human monoclonal antibodies specific for the rabies virus glycoprotein and N protein
Flamand et al. Avirulent mutants of rabies virus and their use as live vaccine
Montaño-Hirose et al. Protective activity of a murine monoclonal antibody against European bat lyssavirus 1 (EBL1) infection in mice
DK170393B1 (da) Avirulent rabies-vaccine samt avirulent mutant af stammen SAD Berne
US5632989A (en) Attenuated, live vaccine for Delaware strain IBDV
US5275934A (en) Method of detecting viral infection in vaccinated animals
US5128128A (en) Virus vaccine
EP0263207B1 (en) Virus vaccine
KR100252380B1 (ko) 한국에서 분리한 일본뇌염 virus의 prm 과 envelope gene을 이용한 재조합 dna 백신
CA1339362C (en) Raccoon poxvirus as a gene expression and vaccine vector for genes of rabies virus and other organisms
Neutralizing Novel Human Monoclonal Antibody
YAMAMOTO et al. NEW TYPE OF HERPES SIMPLEX VIRUS PRODUCED BY INTERTYPIC CROSS I. ANTIGENIC PROPERTIES

Legal Events

Date Code Title Description
IF Valid on the event date
KO00 Lapse of patent

Effective date: 20060410