SI26119A - Biorazgradljive mikrokapsule osnovane na kompozitnem materialu in postopek sinteze - Google Patents

Biorazgradljive mikrokapsule osnovane na kompozitnem materialu in postopek sinteze Download PDF

Info

Publication number
SI26119A
SI26119A SI202000236A SI202000236A SI26119A SI 26119 A SI26119 A SI 26119A SI 202000236 A SI202000236 A SI 202000236A SI 202000236 A SI202000236 A SI 202000236A SI 26119 A SI26119 A SI 26119A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
microcapsules
biodegradable
oil
reactants
envelope
Prior art date
Application number
SI202000236A
Other languages
English (en)
Inventor
Aljoša Vrhunec
Dejan Štefanec
Tomaž Kotnik
Domen Kranjc
Original Assignee
Mikrocaps D.O.O.
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Application filed by Mikrocaps D.O.O. filed Critical Mikrocaps D.O.O.
Priority to SI202000236A priority Critical patent/SI26119A/sl
Priority to EP21709503.3A priority patent/EP4259323A1/en
Priority to PCT/SI2021/050001 priority patent/WO2022132056A1/en
Priority to US18/267,442 priority patent/US20240050916A1/en
Priority to CN202180092690.6A priority patent/CN117279710A/zh
Publication of SI26119A publication Critical patent/SI26119A/sl

Links

Classifications

    • BPERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B01PHYSICAL OR CHEMICAL PROCESSES OR APPARATUS IN GENERAL
    • B01JCHEMICAL OR PHYSICAL PROCESSES, e.g. CATALYSIS OR COLLOID CHEMISTRY; THEIR RELEVANT APPARATUS
    • B01J13/00Colloid chemistry, e.g. the production of colloidal materials or their solutions, not otherwise provided for; Making microcapsules or microballoons
    • B01J13/02Making microcapsules or microballoons
    • B01J13/06Making microcapsules or microballoons by phase separation
    • B01J13/14Polymerisation; cross-linking
    • B01J13/16Interfacial polymerisation
    • AHUMAN NECESSITIES
    • A01AGRICULTURE; FORESTRY; ANIMAL HUSBANDRY; HUNTING; TRAPPING; FISHING
    • A01NPRESERVATION OF BODIES OF HUMANS OR ANIMALS OR PLANTS OR PARTS THEREOF; BIOCIDES, e.g. AS DISINFECTANTS, AS PESTICIDES OR AS HERBICIDES; PEST REPELLANTS OR ATTRACTANTS; PLANT GROWTH REGULATORS
    • A01N25/00Biocides, pest repellants or attractants, or plant growth regulators, characterised by their forms, or by their non-active ingredients or by their methods of application, e.g. seed treatment or sequential application; Substances for reducing the noxious effect of the active ingredients to organisms other than pests
    • A01N25/26Biocides, pest repellants or attractants, or plant growth regulators, characterised by their forms, or by their non-active ingredients or by their methods of application, e.g. seed treatment or sequential application; Substances for reducing the noxious effect of the active ingredients to organisms other than pests in coated particulate form
    • A01N25/28Microcapsules or nanocapsules
    • AHUMAN NECESSITIES
    • A61MEDICAL OR VETERINARY SCIENCE; HYGIENE
    • A61KPREPARATIONS FOR MEDICAL, DENTAL OR TOILETRY PURPOSES
    • A61K9/00Medicinal preparations characterised by special physical form
    • A61K9/48Preparations in capsules, e.g. of gelatin, of chocolate
    • A61K9/50Microcapsules having a gas, liquid or semi-solid filling; Solid microparticles or pellets surrounded by a distinct coating layer, e.g. coated microspheres, coated drug crystals
    • A61K9/5005Wall or coating material
    • A61K9/5021Organic macromolecular compounds
    • A61K9/5026Organic macromolecular compounds obtained by reactions only involving carbon-to-carbon unsaturated bonds, e.g. polyvinyl pyrrolidone, poly(meth)acrylates
    • BPERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B01PHYSICAL OR CHEMICAL PROCESSES OR APPARATUS IN GENERAL
    • B01JCHEMICAL OR PHYSICAL PROCESSES, e.g. CATALYSIS OR COLLOID CHEMISTRY; THEIR RELEVANT APPARATUS
    • B01J13/00Colloid chemistry, e.g. the production of colloidal materials or their solutions, not otherwise provided for; Making microcapsules or microballoons
    • B01J13/02Making microcapsules or microballoons
    • B01J13/06Making microcapsules or microballoons by phase separation
    • B01J13/08Simple coacervation, i.e. addition of highly hydrophilic material

Landscapes

  • Chemical & Material Sciences (AREA)
  • Organic Chemistry (AREA)
  • Health & Medical Sciences (AREA)
  • Dispersion Chemistry (AREA)
  • Chemical Kinetics & Catalysis (AREA)
  • Life Sciences & Earth Sciences (AREA)
  • General Health & Medical Sciences (AREA)
  • Engineering & Computer Science (AREA)
  • Dentistry (AREA)
  • Environmental Sciences (AREA)
  • Toxicology (AREA)
  • Pest Control & Pesticides (AREA)
  • Agronomy & Crop Science (AREA)
  • Wood Science & Technology (AREA)
  • Zoology (AREA)
  • Plant Pathology (AREA)
  • Bioinformatics & Cheminformatics (AREA)
  • Medicinal Chemistry (AREA)
  • Pharmacology & Pharmacy (AREA)
  • Epidemiology (AREA)
  • Animal Behavior & Ethology (AREA)
  • Public Health (AREA)
  • Veterinary Medicine (AREA)
  • Manufacturing Of Micro-Capsules (AREA)

Abstract

Izum se nanaša na biorazgradljive mikrokapsule, ki imajo steno tvorjeno iz biorazgradljivega kompozitnega materiala in na njihovo sintezo. Biorazgradljiva mikrokapsula po izumu je sestavljena iz jedrnega materiala, ki vključuje vsaj eno tekočo aktivno komponento, ki se ne meša z vodo in ovojnice, ki obdaja jedrni material, pri čemer je ovojnica sestavljena iz kompozitnega materiala, ki vključuje nosilno polimerno ogrodje, in vsaj enega polnila vgrajenega v pore in odloženega na površino nosilnegapolimernega ogrodja, pri čemer je nosilno polimerno ogrodje izvedeno iz vsaj enega polimera in je polnilo liofilna biorazgradljiva organska spojina, ki je pri sobni temperaturi v trdnem stanju in ima temperaturo tališča nad 40 stopinj Celzija, pri čemer je ovojnica debeline med 20-200 nm in je premer mikrokapsule od 1 do 50 mikrometrov. Biorazgradljive mikrokapsule po izumu se v obliki vodnih disperzij uporablja kot dodatek v mehčalcih, detergentih, pesticidih, farmacevtskih učinkovinah, barvilih,kozmetičnih izdelkih in podobno.

Description

BIORAZGRADLJIVE MIKROKAPSULE OSNOVANE NA KOMPOZITNEM MATERIALU IN POSTOPEK SINTEZE
Izum se nanaša na biorazgradljive mikrokapsule, ki imajo steno tvorjeno iz biorazgradljivega kompozitnega materiala in na njihovo sintezo. Biorazgradljive mikrokapsule po izumu se v obliki vodnih disperzij uporablja kot dodatek v mehčalcih, detergentih, pesticidih, farmacevtskih učinkovinah, barvilih, kozmetičnih izdelkih in podobno.
Stanje tehnike
Mikroenkapsulacija je uveljavljen proces pri katerem se aktivno učinkovino obda z membrano oz. steno. Primarni namen je zaščita aktivnih komponent v jedru pred zunanjimi dejavniki in podaljšano sproščanje ali tarčno sproščanje le teh. Končni produkt mikroenkapsulacije predstavljajo mikrokapsule, sestavljene iz jedra, ki vsebuje vsaj eno aktivno komponento, in stene. Tipično so mikrokapsule velikosti med 10‘6 in 104 m.
Polisečninske, poliakrilatne, poliuretanske in sorodne mikrokapsule so znane ter na široko uporabljene na številnih področjih, med katerimi prevladujejo farmacevtska industrija ter industrija dišav in izdelkov za osebno nego. Procesi in tehnologije za sintezo mikrokapsul se razlikujejo, katere uporabimo je odvisno od materiala, iz katerega želimo imeti steno, od učinkovine v jedru ter končne aplikacije. V osnovi lahko tehnike mikroenkapsulacije ločimo na fizikalne in kemijske. Zavoljo enostavnosti bomo podali le kratek pregled metod povezanih z izumom, in sicer postopke sinteze mikrokapsul iz emulzij.
Pogosta je sinteza mikrokapsul iz emulzije s tako imenovano medfazno polimerizacijo. Z uporabo površinsko aktivnih snovi (PAS) se tvori stabilna emulzija iz dveh med sabo nemešljivih tekočin, pri kateri je ena faza dispergirana v drugi. Kadar se uporablja vodna in organska faza se tvorijo W/O (angl. »water in oil«) ali O/W (angl. » oil in water«) emulzije. V izumu se bomo osredotočili na O/W emulzije, ker bomo opisovali enkapsulacijo organskih aktivnih komponent. Poleg površinsko aktivnih snovi so pomembni tudi monomeri, s katerimi se tvori končna polimerna stena mikrokapsul. Značilnost medfazne polimerizacije je tvorba polimerne stene na fazni meji kapljic, kar se doseže z dodajanjem ene zvrsti monomerov v vsako fazo. Po tvorbi emulzije se sproži polimerizacijo in posamezne zvrsti monomerov na fazni meji reagirajo do končnega polimera.
Opisan postopek se pogosto uporablja za enkapsulacijo dišav, saj omogoča počasno sproščanje aktivne učinkovine in posledično dolgotrajen vonj (US20150044262A1), hkrati se zaščiti dišavo pred oksidacijo in prepreči prekomerno izhlapevanje. V intenzivnem kmetijstvu enak postopek omogoča dolgoročno delovanje pesticidov in insekticidov ter jih hkrati zaščiti pred UV-razgradnjo (EP2403333A1, US5160529A, US4956129A). V opisanih primerih se večinoma uporabljajo polisečninske ali melaminformaldehidne mikrokapsule. Zlasti uporaba zadnjih je v preteklih letih omejena, saj vsebujejo sledi formaldehida, kije toksičen.
Tehnike, ki omogočajo sintezo sorodnih mikrokapsul so suspenzijska polimerizacija in koacervacija. Suspenzijska polimerizacija se prav tako izvaja iz emulzije, le da vodna faza ne vsebuje monomerov, ampak vodotopni iniciator, ki sproži polimerizacijo na medfazni površini emulzije. Primer suspenzijske polimerizacije je sinteza poliakrilatnih mikrokapsul.
S koacervacijo se tvorijo mikrokapsule v koloidnih sistemih s fazno separacijo. V ravnotežju sta faza, ki je revna s koloidom in faza bogata s koloidnim materialom (koacervat). S spremembo parametrov kot sta pH in temperatura ali dodajanjem koagulantov se zmanjša hidratacijski ovoj pri čimer pride do obarjanja koloidov. Ovojnico se lahko še dodatno kemijsko zamreži.
Pomembno je dejstvo, da imajo mikrokapsule pridobljene z različnimi tehnikami drugačne lastnosti. Kemijske tehnike enkapsulacije, kot je medfazna in suspenzijska polimerizacija, omogočajo tvorbo veliko bolj odpornih mikrokapsul, saj je večina polimernih materialov neobčutljivih na zunanje dejavnike, hkrati pa so bolj zaprte, saj se jih lahko poljubno zamreži. Takšne kapsule se uporabljajo predvsem pri hlapnih komponentah, kot so dišave in eterična olja. V primeru fizikalnih ali fizikalno-kemijskih tehnik, kot je koacervacija, pa membrane niso tako zamrežene ter odporne, saj je v večini primerov zaželeno, da se membrane počasi razgradijo in sprostijo aktivno učinkovino. Te membrane so osnovane na naravnih polimerih kot so polisaharidi in/ali proteini. Slednje tehnike so zastopane v farmaciji in živilski industriji, kjer morajo biti materiali biokompatibilni in biorazgradljivi. Prednostno so biorazgradljive mikrokapsule po izumu sintetizirane po postopkih iz emulzij.
Z vidika trajnostnega razvoja in naravo varstva je problematika nerazgradljive mikroplastike zelo aktualna. Predvsem mikrokapsule iz zamreženih polimerov, ki so prisotne v kozmetičnih izdelkih in izdelkih za osebno nego so problematične, saj se spirajo in končajo v morjih in oceanih. Tam počasi razpadajo stoletja, v naj slabšem primeru pa se akumulirajo v živih organizmih.
Čeprav obstajajo biorazgradljive mikrokapsule iz naravnih materialov, slednje za številne aplikacije niso primerne. Zaradi nizkega deleža zamreženega materiala ne uspejo zadržati hlapnih komponent. Slabša je tudi mehanska odpornost in stabilnost v različnih detergentih in mehčalcih, ki so bazični.
Naveden tehnični problem je rešen z mikrokapsulami iz kompozitnega materiala po izumu, ki so mehansko odporne in dolgoročno stabilne v številnih bazičnih detergentih in mehčalcih, kljub nizkemu deležu zamreženega materiala. S standardnim testom za dokazovanje hitre biorazgradljivost OECD 301 test v zaprtem respirometru z merjenjem porabe kisika smo dokazali, da so mikrokapsule iz kompozitnega materiala biorazgradljive.
PODROBEN OPIS IZUMA
Predloženi izum se nanaša na enkapsulacijo tekočih organskih snovi ali raztopin, ki se ne mešajo z vodo, torej na postopek sinteze biorazgradljivih mikrokapsul v obliki vodne disperzije in na biorazgradljive mikrokapsule. Slednje so primerne predvsem za uporabo v mehčalcih, detergentih, izdelkih za osebno nego in farmacevtskih izdelkih. Izum ni omejen samo na zgornje aplikacije, ampak je primeren za enkapsulacijo poljubne aktivne učinkovine, katere lastnosti to omogočajo. Postopek po izumu omogoča ujetje širokega nabora tekočih organskih spojin v mikrokapsule iz kompozitnega materiala, ki je biorazgradljiv.
Izum je podrobneje opisan v nadaljevanju in predstavljen na slikah, ki prikazujejo:
Slika 1 prikazuje SEM fotografijo prečnega prereza biorazgradljive mikrokapsule po izumu
Slika 2 prikazuje SEM fotografijo primerjave biorazgradljivih mikrokapsul po izumu (spodaj) in klasičnih polimernih mikrokapsul (zgoraj)
Slika 3 prikazuje SEM fotografijo morfologije biorazgradljivih mikrokapsul po izumu
Slika 4 prikazuje SEM fotografijo por biorazgradljivih mikrokapsul po izumu, ki so zapolnjene z voskom
Slika 5 prikazuje SEM fotografijo staljenega voska na nosilnem polimernem ogrodju mikrokapsule
Slika 6 prikazuje biorazgradljive mikrokapsule z voskom po izumu (zgoraj) in brez voska (spodaj) v bazi za mehčalce po 7 dneh
Slika 7 prikazuje hitri test biorazgradljivosti z respirarometrijo
Slika 8 prikazuje biorazgradljivosti v odvisnosti od časa.
Biorazgradljiva mikrokapsula po izumu je sestavljena iz
-jedrnega materiala, ki vključuje vsaj eno tekočo aktivno komponento, ki se ne meša z vodo in
- ovojnice, ki obdaja jedmi material, pri čemer je ovojnica sestavljena iz kompozitnega materiala, ki vključuje nosilno polimerno ogrodje, in vsaj enega polnila vgrajenega v pore in odloženega na površino nosilnega polimernega ogrodja, pri čemer je nosilno polimerno ogrodje izvedeno iz vsaj enega polimera in je polnilo liofilna biorazgradljiva organska spojina, ki je pri sobni temperaturi v trdnem stanju in ima temperaturo tališča nad 40°C, pri čemer je ovojnica debeline med 20-200 nm in je premer mikrokapsule od 1 do 50 pm.
Delež jedrnega materiala je od 20 ut.% do 40 ut. % v končnem produktu, ki je vodna disperzija mikrokapsul oziroma od 75 ut. % do 95 ut. % v suhi mikrokapsuli.
Delež polnila glede na nosilno polimerno ogrodje v ovojnici je med 5 do 95 ut. %, prednostno med 50 do 90 ut. %.
Ker sinteza biorazgradljivih mikrokapsul po izumu poteka po postopkih polimerizacije v emulziji, je zaželeno, da ima aktivna komponenta določene lastnosti, in sicer:
- z vodo se ne meša, pri čemer je porazdelitveni koeficient logP vseh sestavin v jedrnem materialu večji od 2;
- omogoča topnost polnila v aktivni komponenti pri povišani T in je hkrati inertna na polnilo, torej aktivna komponenta ne sme reagirati s polnilom;
- omogoča topnost vstopnih reagentov potrebnih za polimerizacijo in je hkrati inertna na vstopne reagente, torej aktivna komponenta ne sme reagirati z vstopnimi reagenti;
- obstojnost vsaj do 100 °C, saj postopek sinteze poteka pri povišani temperaturi.
Primerne aktivne komponente so izbrane izmed dišav, pigmentov, insekticidov, farmacevtskih učinkovin, fazno spremenljivih materialov, eteričnih olj, kot na primer evkaliptusovo olje, sivkino olje, vrtnično olje, baldrijanovo olje, bazilkino olje, brinovo olje, citronela, olje limonske trave, in druge, drugih olj, kot na primer palmovo olje, kokosovo olje, ricinusovo olje, sončnično olje, olivno olje, mineralno olje in fotokromnih materialov.
Aktivna komponenta je v jedrnem materialu lahko prisotna samostojno, lahko pa je aktivna komponenta raztopljena v ustreznem organskem topilu. Primerna organska topila so netopna v vodi, kar izražamo z logP vrednostjo, ki mora biti večja od 2. Topilo mora biti kompatibilno z aktivno komponento, kakor tudi z vstopnimi reaktanti, kar pomeni, da topilo ne sme reagirati ne z aktivno komponento kot tudi ne z vstopnimi reagenti.
Primerni polimeri so izbrani izmed polisečnin, poliuretanov, poliakrilatov, poliamidov, poliestrov in želatine ali drugih polimerov, ki so primerni za polimerizacije v emulziji.
Pri izbiri primernih polnil je ključnega pomena biorazgradljivost polnila in topnost polnila v različnih organskih topilih, pri čemer je zaželeno, daje topnost vsaj tolikšna, da omogoča dobro mešanje polnila z jedrnim materialom pri visokih temperaturah, in sicer višjih od 40 °C, medtem ko se polnila pri sobni temperaturi ne raztapljajo v jedrnem materialu, zato da je mogoča kristalizacija polnila v čim večji meri pri temperaturah kontroliranega ohlajanja pod 40 °C. Primemo polnilo je izbrano izmed voskov, parafinov, maščobnih kislin, polietilen glikolov z visoko temperaturno odvisnostjo topnosti. Najbolj primerna polnila so visoko kristalinični voski s temperaturo tališča nad 40 °C.
Sinteza vodne disperzije biorazgradljivih mikrokapsul po izumu iz emulzij vključuje sledeče stopnje:
a) priprava oljne faze, pri čemer se jedmi material, ki se ga enkapsulira, torej aktivna komponenta in organsko topilo, če se ga uporablja, zmeša s polnilom in z vstopnimi reaktanti primernimi za tvorbo nosilnega polimernega ogrodja ovojnice, pri temperaturi med 40 - 70 °C, pri čemer so vstopni reaktanti kemikalije, ki se mešajo z jedrnim materialom in tekom polimerizacije reagirajo in tvorijo nosilno ogrodje, izvedeno iz vsaj enega polimera;
b) priprava vodne faze na temperaturi višji od 40 °C, ki vključuje vodno raztopino biorazgradljivih površinsko aktivnih snovi;
c) priprava stabilne emulzije pri temperaturi med 40 - 70 °C, pri čemer se oljna faza emulgira v vodni fazi, pri čemer se formirajo dispergirane ali emulgirane kapljice v velikosti mikrokapsul, ki se jih formira;
d) tvorba nosilnega polimernega ogrodja ovojnice iz vsaj enega polimera, pri čemer se v stabilno emulzijo doda vodotopne reaktante, ki na fazni meji sprožijo tvorbo nosilnega polimernega ogrodja ovojnice okoli dispergiranih kapljic in s tem nastanek vodne disperzije mikrokapsul;
e) kontrolirano ohlajanje vodne disperzije mikrokapsul na temperaturo med 10 °C in 25 °C, pri čemer se polnilo izloči in vgradi v pore in odloži na površino nosilnega polimernega ogrodja ovojnice in se tvori končna vodna disperzija biorazgradljivih mikrokapsul z masnim deležem med 25 in 50 %.
Opcijsko sinteza vodne disperzije biorazgradljivih mikrokapsul vključuje korak f), kjer se v vodno disperzijo mikrokapsul doda stabilizator z namenom preprečitve separacije mikrokapsul in vodne faze v vodni disperziji mikrokapsul, in/ali dodatek preostanka reaktantov za dokončanje polimerizacije ali eliminacijo prebitnih reaktantov, in/ali dodatek pH regulatorjev za korigiranje pH vodne disperzije na želeno vrednost, običajno zaradi boljše stabilnosti vodne disperzije, ali lažje uporabe vodne disperzije v končnem izdelku.
Korak f) lahko sledi koraku d) torej, da se navedeni dodatki dodajo v vodno disperzijo pred kontroliranim ohlajanjem, lahko pa korak f) sledi koraku e).
Z izbiro polnila z ustrezno temperaturo tališča vplivamo na njegovo kristalizacijo med ohlajanjem. V kolikor raztopino ohladimo pod temperaturo tališča polnila, imajo polnila visoko tendenco tvorjenja kristalov {angl, self nucleating properties), kar privede do izločanja polnila iz topila oljne faze. Lastnost izkoristimo pri sintezi biorazgradljivih mikrokapsul. Po končani reakciji polimerizacije se vodna disperzija biorazgradljivih mikrokapsul počasi ohladi na temperaturo med 10 °C in 25 °C, pri čemer se polnilo izloči iz jedrnega materiala in se vgradi v pore in odloži na površino nosilnega polimernega ogrodja ovojnice, s čimer se poveča trdota kot se tudi zmanjša prepustnost mikrokapsul. Rezultat sinteze je stabilna vodna disperzija mikrokapsul z masnim deležem med 25 in 50 %.
Izbira vstopnih reaktantov, ki se jih doda v oljno fazo, in vodotopnih reaktantov, ki se jih doda v vodno fazo, je odvisna od izbire polimera, iz katerega je izvedeno nosilno polimerno ogrodje.
Za tvorbo nosilnega polimernega ogrodja iz polisečnin in poliuretanov so primerni vstopni reaktanti izbrani izmed izocianatov, in sicer aromatskih ali alifatskih izocianatov z vsaj dvema funkcionalnima skupinama. Prednostno so vstopni reaktanti izbrani izmed aromatskih ali alifatskih izocianatov, kot so toluen diizocianata (TDI), heksametilen diizocianata (HDI), izoforon diizocianata (IPDI), metilen difenil diizocianta (MDI) in njihovih oligomerov. Primerni vodotopni reaktanti so polioli in amini. Primerni polioli so polioli z vsaj dvema funkcionalnima skupinama, kot na primer etilen glikoli, pentaeritritol, sorbitol, butandiol, heksandiol, pentandiol, kaprolakton dioli. Primerni amini so dietilen triamin, etilen diamin, melamin, heksanetilen diamin, hitosan, želatina, polietilen imini, guanidin.
Za tvorbo nosilnega polimernega ogrodja iz poliakrilatov so primerni vstopni reaktanti izbrani izmed akrilatov in iniciatoijev, prednostno so vstopni reaktanti izbrani izmed večfunkcionalnih akrilatov ali metakrilatov, kot so alilmetakrilati, dimetakrilati, diakrilati, butilaminoetil metakrilat. Primerni vodotopni reaktanti so iniciatorji, kot so peroksi iniciatorji, na primer benzoil peroksid in amonijev persulfat.
Za tvorbo nosilnega polimernega ogrodja iz poliamidov ali poliestrov so primerni vstopni reaktanti izbrani izmed kislinskih kloridov, prednostno so vstopni reaktanti izbrani izmed dikloridov kot so sebakoil diklorid, adipoil diklorid, benzensulfonil diklorid. Primerni vodotopni reaktanti so dioli ali polioli za sintezo poliestrov (kot so opisani zgoraj) in diamini in ter poliamini za sintezo poliamidov (kot so opisani zgoraj).
Za tvorbo nosilnega polimernega ogrodja s koacervacijo, so primerni vstopni reaktanti želatina ali drugi primerni polimeri, kot so hitosan ali etilceluloza. Primerni vodotopni reaktanti so glutaraldehid, karbodiamid, glioksal.
Površinsko aktivne snovi preprečujejo ponovno združevanje kapljic pri pripravi stabilne emulzije. Primerne površinsko aktivne snovi so izbrane izmed anionskih, kationskih in neionskih emulgatorjev ter stabilizatorjev. Primerni anionski emulgatorji so sulfati, sulfonati, fosfati in karboksilati, kot so natrijev lauril sulfat, natrijev dodecil sulfat, natrijev stearat, akrilati. Kationski emulgatorji so lahko kvartarne amonijeve soli. Primerni neionski emulgatoiji so vsi emulgatorji s HLB vrednostjo višjo od 7. Poleg emulgatoijev lahko uporabimo še stabilizatorje vodne faze, ki so raztopljeni v vodni fazi in sterično ovirajo združevanje kapljic oljne faze. Primerni stabilizatorji so karboksimetil celuloze, polivinil alkoholi, polisorbati, polietilenimini, gum arabika, glicerol monostearata in podobni.
Za pripravo emulzije se uporabi homogenizator ali mehansko mešalo pri visokih obratih.
Na fazni meji kapljic, kjer pridejo v stik reaktanti iz oljne in vodne faze, se tvori tanka plast polimera, ki ujame del polnila in hkrati tvori nosilno polimerno ogrodje za kasnejše vgrajevanje polnila v pore nosilnega polimernega ogrodja ovojnice, to je v pore med polimernimi verigami nosilnega polimernega ogrodja in odlaganje polnila na površino nosilnega polimernega ogrodja.
Opcijsko se lahko, glede na izbiro polimera, v stopnji tvorbe nosilnega ogrodja ovojnice, torej pri polimerizaciji, doda katalizator. Na primer pri tvorbi ovojnice iz poli(sečninauretanov), kjer so v oljni fazi vstopni reagenti diizocinati in polikaprolakton polioli, v vodni fazi pa so vodotopni reagenti polioli in polifunkcionalni amini, se kot katalizator uporabi bizmutov neodekanoat ali DABCO. Pri nizki temperaturi z diizocianati reagirajo samo amini, z dodatkom katalizatorja in s segrevanjem reakcijske zmesi do 80 °C se zagotovi tudi reakcija s polioli, tako da se tvori nosilno polimerno ogrodje ovojnice iz poli(sečninauretanov).
Polimerizacija poteka pri povišani temperaturi do 150 minut, potek reakcije pa spremljamo z IR spektroskopijo.
Uporaba polnil pri pripravi oljne faze, torej pri mešanju polnil z jedrnim materialom, to je z vsaj eno aktivno komponento, ima vpliv tudi na sam potek polimerizacije. Pri nekaterih aktivnih komponentah, predvsem pri dišavah in eteričnih oljih, zaradi interakcij med reaktanti in jedrnim materialom, polimerizacija poteče slabo ali sploh ne, kar zmanjša uporabnost tehnike enkapsulacije. Kadar se takšni aktivni komponenti doda polnilo, je rezultat mikroenkapsulacije bistveno boljši. Polnilo ima dobre lastnosti za stabilizacijo emulzije in tudi enkapsulacijo, saj z njim razredčimo jedmi material in povečamo difuzijo reaktantov na medfazno mejo, kjer se tvori nosilno polimerno ogrodje ovojnice. Poleg biorazgradljivosti, stabilnosti in krhkosti mikrokapsul polnilo prispeva tudi k robustnosti same metode.
Na sliki 1, ki prikazuje prečni prerez mikrokapsule po izumu, notranji premer R2 predstavlja debelino polimerne plasti (nosilnega polimernega ogrodja), zunanji premer R1 predstavlja debelino celotne ovojnice mikrokapsule, torej z vključeno tanko plastjo polnila deponiranega na nosilno polimerno ogrodje in v pore med polimernimi verigami nosilnega polimernega ogrodja. Debelina ovojnice je v tem primeru okvirno med 110 in 120 nm.
Iz slike 2, ki prikazuje površino mikrokapsul s klasično polimerno ovojnico (zgoraj) in biorazgradljivih mikrokapsul po izumu (spodaj), je že na prvi pogled opazna razlika v površini obeh mikrokapsul. Klasične mikrokapsule so zelo robustne in inertne, biorazgradljive pa v celoti obdane s polnilom, kar dokazuje prisotnost polnila po celotni površini mikrokapsul in s tem tudi kompozitno, nerazdružljivo sestavo ovojnice in polnila. Iz slike je tudi razvidno, da se polnilo (vosek), dejansko v veliki meri izloči iz oljne faze in v njej ni prisoten v večjih količinah ter da nikakor ne reagira z aktivno učinkovino.
Na sliki 3, ki prikazuje morfologijo mikrokapsul po izumu, je viden vosek, ki kot prevleka obdaja celotno površino mikrokapsul in so mikrokapsule preko njega celo spojene v večje aglomerate.
Na sliki 4, ki prikazuje pore biorazgradljivih kapsul po izumu, je vidno, da se na območju por vosek naloži v še večji meri.
S fokusiranjem elektronskega žarka na razpoko v mikrokapsuli se je material segrel do te mere, da seje vosek utekočinil. Vosek je v tekočem stanju prepusten za elektrone in možno je opaziti polimerno ogrodje mikrokapsule pod plastjo voska. Tako je dokazano vgrajevanje voska v pore, kot tudi odlaganje voska na samo površino mikrokapsule (Slika 5). Prav tako je mogoče določiti okvirno debelino plasti voska, kije v konkretnem primeru med 50 in 60 nm.
Z opisanim postopkom je možno sintetizirati nabor biorazgradljivih mikrokapsul z različnimi lastnostmi, saj so te odvisne od sestave ovojnice in vrste ter količine uporabljenega polnila. Od uporabe je odvisno katere vrste biorazgradljivih mikrokapsul se sintetizira. V primeru enkapsulacije dišav za uporabo v mehčalcih in detergentih so zaželene krhke in bolj neprepustne biorazgradljive mikrokapsule, da se dišava sprosti šele ob drgnjenju perila. Pri klasičnih mikrokapsulah se željen efekt doseže z debelejšo in kemijsko bolj zamreženo ovojnico. Izum omogoča sintezo biorazgradljivih mikrokapsul s tanjšo ovojnico, saj krhkost in neprepustnost ovojnice zagotavlja polnilo in ne nosilno polimerno ogrodje. Pri mikrokapsulah po izumu ima ovojnica namreč bistveno nižjo stopnjo zamreženosti (med 0% do 20%) in posledično večjo stopnjo biorazgradljivosti. Ravno z uporaba polnila dosežemo, da lahko zamreženje znižamo na minimum ali celo popolnoma odstranimo. Če je zamreženje 0 %, je ob uporabi bio polimerov (kot recimo želatina) stopnja biorazgradljivosti 100%.
Izvedbeni primeri
1. Sinteza biorazgradljivih mikrokapsul v disperziji s poli(sečnina-uretan) polimernim ogrodjem
V reaktor dodamo 300 g vode, 6 g polivinil alkohola (PVA) (Celvol205) in 3.6 g karboksimetil celuloze (CMC) (Carbofix5A), vklopimo mešalo in segrejemo na 80 °C, mešamo 1 uro pri 80 °C, da se PVA in CMC raztopita. Zmes ohladimo na 40 °C. V čaši segrejemo 150 g dišave (različni proizvajalci) na 40 °C, sledi dodatek 20 g parafinskega voska s tališčem pri 44°C, 1.5 g toluen diizocianata, 1.5 g poliizocianata Desmodur N3400 in 1 g CAPA 3031. Pripravljeno mešanico dišave vlijemo v reaktor in povečamo obrate mešanja. Mešamo toliko časa, da dobimo emuzijo z željeno velikostjo kapljic med 10 in 40 pm. Ko imamo emulzijo željene velikosti dodamo 10 g zmesi sestavljene iz 5 g kationskega surfaktanta (Lupasol PS) in 5 g 10% raztopine dietilentriamina. Zmes pustimo mešati 10 min nakar dodamo 10 g 50 % vodne raztopine ksilitola/sorbitola/maltodekstrina. Sledi dodatek katalizatoija BorchiKat 315 in segrevanje na 80 °C za 2.5 h. Zmes nato ohladimo na sobno temperaturo. Dobljen produkt je vodna disperzija mikrokapsul z naslednjo sestavo: 63 ut.% vodne raztopine emulgatorjev in stabilizatorjev ter 37 ut.% mikrokapsul z jedrnim materialom in ovojnico. Delež dišave v produktu je 30 ut%, v suhi mikrokapsuli pa 84 ut.%. Delež ovojnice mikrokapsule znaša 16 ut.% v suhi mikrokapsuli.
2. Sinteza biorazgradljivih mikrokapsul v disperziji s poli(sečnina-uretan) polimernim ogrodjem in z drugačnim razmerjem surfaktantov
V reaktor dodamo 230 g vode, 6 g PVA (Celvol205) in 3,6 g CMC (Carbofix5A), vklopimo mešalo in segrejemo na 80 °C, mešamo 1 uro pri 80 °C, da se PVA in CMC raztopita. Zmes ohladimo na 40 °C. V čaši segrejemo 150 g dišave (različni proizvajalci) na 40 °C, sledi dodatek 20 g parafinskega voska s tališčem pri 44°C, 2.5 g toluen diizocianata in 2.5 g poliizocianata Desmodur N3400. Pripravljeno mešanico dišave vlijemo v reaktor in povečamo obrate mešanja. Mešamo toliko časa, da dobimo emulzijo z željeno velikostjo kapljic med 10 in 40 pm. Ko imamo emulzijo želj ene velikosti dodamo 10 g zmesi sestavljene iz 4 g kationskega surfaktanta (Lupasol PS) in 15 g 10% raztopine dietilentriamina. Zmes pustimo mešati 10 min nakar dodamo 8 g 50 % raztopine sorbitola. Sledi dodatek katalizatorja BorchiKat 315 in segrevanje na 80 °C za 2.5 h. Zmes nato ohladimo na sobno temperaturo. Dobljen produkt je vodna disperzija mikrokapsul z naslednjo sestavo: 56 ut.% vodne raztopine emulgatorjev in stabilizatoijev ter 44 ut.% mikrokapsul z jedrnim materialom in ovojnico. Delež dišave v produktu je 34 ut.%, v suhi mikrokapsuli pa 84 ut.%. Delež ovojnice mikrokapsule znaša 16 ut.% v suhi mikrokapsuli.
3. Sinteza mikrokapsul za uporabo v detergentih
V reaktor dodamo 309,6 g vode, 6g PVA (Celvol205) in 3,6g CMC (Carbofix5A), vklopimo mešalo in segrejemo na 80 °C, mešamo 1 uro pri 80 °C, da se PVA in CMC raztopita. Zmes ohladimo na 40 °C. V čaši segrejemo 150 g dišave (različni proizvajalci) na 40 °C, sledi dodatek 30 g parafinskega voska s tališčem 42 °C, 2.5 g toluen diizocianata in 1.5 g poliizocianata Desmodur N3400. Pripravljeno mešanico dišave vlijemo v reaktor in povečamo obrate mešanja. Mešamo toliko časa, da dobimo emulzijo z željeno velikostjo kapljic med 10 in 20 pm. Ko imamo emulzijo želj ene velikosti dodamo 5 g 20% raztopine dietilentriamina. Zmes pustimo mešati 10 min nakar dodamo 1,5 g pentaeritritola v prahu in katalizator BorchiKat 315. Sledi nagrevanje reakcijske zmesi na 80 °C za 1 h, nakar dodamo 3 g ksilitola/sorbitola/maltodekstrina in nadaljujemo s segrevanjem še 1 h. Zmes nato ohladimo na sobno temperaturo. Dobljen produkt je vodna disperzija mikrokapsul z naslednjo sestavo: 65 ut.% vodne raztopine emulgatorjev in stabilizatoijev ter 35 ut.% mikrokapsul z jedrnim materialom in ovojnico. Delež dišave v produktu je 30 ut.%, v suhi mikrokapsuli pa 84 ut.%. Delež ovojnice mikrokapsule znaša 16 ut.% v suhi mikrokapsuli.
4. Sinteza biorazgradljivih mikrokapsul v disperziji z želatinskim polimernim ogrodjem in z 21 ut.% deležem jedrnega materiala
V reaktor damo 300 g vode in 12,4 g želatine, mešamo in segrejemo na 50 °C. Dolijemo posebej pripravljeno raztopino dišave (150 g) in parafinskega voska s tališčem 44 °C (10 g), ki smo jo predhodno segreli na 50 °C. Obrate mešanja povečamo ali uporabimo mešalo z visokimi obrati, da nastanejo homogene kapljice oljne faze, velikosti 10-20 pm. Dolijemo 8 g karboksimetil celuloze. Nato po kapljicah dodajamo 10 ut. % raztopino ocetne kisline do pH=4,0. Mešamo 1 uro ter počasi hladimo do 10 °C, po 15 minutah pa ponovno segrejemo na 20 °C. Dodamo 1,9 g 50 ut. % vodne raztopine glutaraldehida in mešamo še 45 minut. Dobljeni produkt je vodna disperzija mikrokapsul z naslednjo sestavo: 74 ut.% vode ter 26 ut.% mikrokapsul. Delež dišave v produktu je 21 ut.%, delež dišave v suhi mikrokapsuli je 88 ut.%. Delež ovojnice v suhi kapsuli znaša 12 ut. %.
Mikrokapsule po izumu ohranjajo vse bistvene lastnosti klasičnih mikrokapsul, oziroma se lastnosti, kot so na primer stabilnost mikrokapsul v mehčalcih in vrednotenje enkapsulacije aktivne komponente, bistveno ne spremenijo, hkrati pa so biorazgradljive.
Analize mikrokapsul
Postopek določitve stabilnosti mikrokapsul v mehčalcih:
V standardno bazo za mehčalce brez dišave primešamo 1 ut. % disperzije mikrokapsul in jih damo na temperaturo 40 °C za pospešeno staranje. Vzorec mehčalca z mikrokapsulami se pogleda pod mikroskopom 1. dan in nato vsakih 7 dni do izteka 4 tednov. Glede na mikroskopsko sliko se poda ocena stabilnosti mikrokapsul, pri čemer ocena 5 pomeni, da so mikrokapsule polne, brez udrtin in vidnih poškodb, ocena 1 pa pomeni, da so mikrokapsule povsem prazne, brez jedra in popolnoma poškodovane.
Rezultati so podani v tabeli 1. Vzorci od 1 do 4 se nanašajo na mikrokapsule po izumu sintetizirane po postopkih opisanih v izvedbenih primerih. Pri klasičnih polimernih mikrokapsulah je bila ovojnica sestavljena samo iz nosilnega ogrodja, in sicer iz zamreženega poli(urea-uretana).
Tabela 1
Vzorec Ocena stabilnosti
1. dan 7. dan 14. dan 1 mesec
klasične 5 5 4 3
1 5 5 5 4
2 5 5 4 4
3 5 4 4 4
4 5 4 3 3
Kot je razvidno iz tabele mikrokapsule po izumu ohranjajo visoko stopnjo stabilnosti, kije primerljiva s klasičnimi mikrokapsulami.
Najpomembnejši kazalnik kakovosti enkapsulacije je končna aplikacija. Za vrednotenje enkapsulacije dišave se uporablja angl. Scratch andsniff tehnika, pri kateri se nanese vodno disperzijo mikrokapsul na želj eno površino in se jo posuši. V primeru uspele enkapsulacije se močan vonj pojavi ob drgnjenju površine.
Za določanje kvalitete mikrokapsul v smislu intenzitete dišave smo uporabili bazo za mehčalce brez dišave, v katero smo primešali 1 ut% disperzije mikrokapsul. Brisače smo oprali v pralnem stroju pri 40 °C in po sušenju ocenili intenzivnost vonja po drgnenju brisače. Rezutat podamo z oceno od 1 do 5, kjer 5 pomeni največja zaznana intenziteta vonja.
Rezultati so podani v tabeli 2. Vzorci od 1 do 4 se nanašajo na mikrokapsule po izumu sintetizirane po postopkih opisanih v izvedbenih primerih. Pri klasičnih polimernih mikrokapsulah je bila ovojnica sestavljena samo iz nosilnega ogrodja, in sicer iz zamreženega poli(urea-uretana).
Tabela 2
Vzorec Intenzivnost
klasične 5
1 5
2 5
3 3
4 3
Kot je razvidno iz tabele mikrokapsule po izumu ohranjajo intenzivnost, kije primerljiva s klasičnimi mikrokapsulami.
Za dodatno potrditev, da mikrokapsule po izumu kljub bistveno tanjši debelini polimernega ogrodja v primerjavi s klasičnimi mikrokapsulami, dobro zadržujejo jedmi material, smo vzporedno sintetizirali dva tipa mikrokapsul s primerljivo debelino ovojnice, in sicer klasičnih polimernih z visoko stopnjo zamreženja in biorazgradljivih mikrokapsul po izumu. Pri klasičnih polimernih mikrokapsulah je bila ovojnica sestavljena samo iz nosilnega ogrodja, in sicer iz zamreženega poli(urea-uretana), pri čemer je bila debelina ovojnice okvirno med 100 in 150 nm, mikrokapsule po izumu pa so bile sintetizirane po postopku opisanem v izvedbenem primeru lz debelino ovojnice 110-120 nm. Iz gravimetrične analize pri 50 °C je opazno, da pri mikrokapsulah po izumu pada masa veliko počasneje in se ustali prej kot pri analognih mikrokapsulah brez polnila, kar potijuje, daje ovojnica po izumu manj porozna oziroma manj propustna za dišavo.
Rezultate so potrdili tudi testi dolgotrajne stabilnosti v bazi za mehčalce. Mikrokapsule brez polnila zelo slabo zadržujejo jedmi material in so v roku 7 dni že povsem prazne (Slika 6), v nasprotju mikrokapsule s polnilom vsebujejo velik delež jedrnega materiala še po 28 dneh.
Hitri testi biorazgradljivosti z respiratorimetrijo
Izvedli so se primeijalni, respirometrični testi v reagenčnih steklenicah po protokolu Standardnih metod 5210 BIOCHEMICAL OXYGEN DEMAND (BOD) (2017). Testi so potekali v mineralnem substratu: 250 ml deionizirane vode z dodanimi hranili:
1. BPK1 (fosfatni pufer)
KH2PO4 8,5 mg/1
K2HPO4 21,75 mg/1
Na2HPO4x7H2O 33,4 mg/1
NH4C11,7 mg/1
2. BPK2 (magnezijev sulfat) MgSO4x7H2O 22,5 mg/1
3. BPK3 (kalcijev klorid)
CaC12 27,5 mg/1
4. BPK4 (železov klorid)
FeC13x6H2O 0,25 mg/1
V klasičnem respirometričnem testu je kot pozitivna kontrola uporabljena GGA (300 mg/1) mešanica glukoze in glutaminske kisline. Kot inokulum je bila uporabljena mešanica algnobakterijske kulture iz laboratorija.
Potek testa
Mikrokapsule v disperziji smo predhodno mehansko poškodovali v mlinu, odparili dišavo in ostanek vzorca prenesli v vodo. Količina uporabljen disperzije mikrokapsul je bila preračunana tako, daje volumen dodane disperzije ustrezal 100 mg polimernega vzorca, in sicer smo uporabili:
Disperzijo mikrokapsul pripravljenih po postopku opisanemu v primeru 1 : 0,12 mL
Inokulum: 10 mL
- D(H2O): 238,88 mL
- BPK: 0,25 pL.
Iz hitrih testov biorazgradljivosti z respirometrijo (slika 7) je razvidno, da mikrokapsule z biorazgradljivim polnilom (kapsule z voskom) razpadajo zelo hitro v primerjavi s standardnimi kapsulami. Hitrost biorazgradnje je večja od pozitivne kontrole vzorca z glukozo (GGA).
Test biorazgradljivosti po OECD 301
Za potrditev biorazgradljivosti se je na vzorcu pripravljenem po postopku opisanemu v primeru 1 izvedel test za hitro biorazgradljivost OECD 301 - Ready biodegradability, manometric respirometry (Določanje lahke biorazgradljivost: 0ECD3O1 v zaprtem respirometru z merjenjem porabe kisika). Test je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) uvrstila na seznam primernih metod za testiranje biorazgradljivosti mikroplastike.
a) Potek testa
Priprava vzorca mikrokapsul je potekala tako, da smo vzorec disperzije mikrokapsul iz primera 1 filtrirali in sprali vodo, da smo odstranili vodotopne komponente (emulgatoije, nezreagirane reaktante). Sledilo je sušenje mikrokapsul na 80 °C, s čimer smo odstranili tudi aktivno komponento iz jedra. Preostanek mikrokapsul je bila samo membrana, ki smo jo nadalje uporabili za test biorazgradljivosti.
Za test smo uporabili aktivno blato iz komunalne čistilne naprave. Blato smo zajeli dan pred testom biorazgradljivosti, ga najmanj 5-krat sprali z vodovodno vodo in mu določili koncentracijo (mgMLVSS/L) s filtracijo 20 mL suspenzije aktivnega blata čez filter papir črni trak. Nato smo blato postavili v termostatiran prostor (22 ± 2 °C), kjer smo ga mešali in prezračevali do uporabe v testu.
Izvedeni test je eden izmed izbirnih testov za določanje lahke biorazgradljivosti (0. nivo večstopenjske sheme testiranja biorazgradljivosti kemikalij in pripravkov). Temelji na merjenju porabe kisika v zaprtem respirometru, kjer smo merili biorazgradnjo posredno preko porabe kisika pri konstantni temperaturi 20 ± 1 °C 40 dni. Koncentracija aktivnega blata v testu je bila 30 mg/L. pH pred testom ni bilo potrebno uravnavati, ker je bil pH testne mešanice 7,8 ± 0,0 (dovoljeno območje je med 6-8). Vzporedno smo izvedli še test z referenčno snovjo (natrijev acetat), s čemer smo potrdili aktivnost mikroorganizmov in regularne pogoje za biorazgradnjo ves čas testa. Vzorcu smo določili tudi abiotsko razgradnjo tako, da v mešanico nismo dodali aktivnega blata, obenem smo mešanico še kemijsko sterilizirali z dodatkom HgC12. Koncentracija vzorca v testu je je bila 0,18 vol% (KPK = 100 mg/L). Z enako koncentracijo vzorca smo izmerili tudi abiotsko razgradnjo. Vsak test smo izvedli v 2 paralelkah.
Vzporedno smo z enako koncentracijo vzorca izvedli še test z dodano aliltiosečnino - ATU (4 mL/L) kot inhibitorjem nitrifikacije. Tako je bila izmerjena poraba kisika dokazano posledica (bio)razgradnje vzorca in ne nitrifikacije.
b) Rezultati testa
Določili smo povprečno vrednost kemijske potrebe po kisiku (KPK). pH vzorca je bil 7,5 ± 0,1.
Ponovitev
KPK (mg/L)
Povprečje
53.925
63.481
57.318
50.076
56.200
Vzporedno smo merili porabo kisika v slepem vzorcu, testu z referenčno snovjo (natrijev acetat), vzorcu ter v abiotskem vzorcu. Preverili smo tudi porabo kisika v slepem vzorcu in vzorcu z dodano ATU, da bi se prepričali, da v vzorcu ne poteka tudi nitrifikacija (oksidacija amonija, kar ni (bio)razgradnja vzorca) in posledično poraba kisika. Začetne rednosti pH zmesi so bile v okviru vrednosti (7,7 ±0,1), priporočenih v standardu in zato pH vzorca ni vplival na biorazgradnjo. Rezultati, prikazani na sliki 8, so pokazali, da se referenčna snov dobro razgrajuje. Že po 5 dnevih seje razgradilo več kot 60%. S tem smo potrdili aktivnost mikroorganizmov in ustreznost izvedbe testa ter veljavnost rezultatov. Tudi vzorec se je v testu dobro razgrajeval. V 40 dnevih testa je prišlo do več kot 80% razgradnje vzorca (85 ± 3%). Ta delež razgradnje je vzorec dosegel že 17. dan testa, po 3-dnevni zakasnitveni (lag) fazi. Dobro razgradnjo vzorca smo potrdili tudi v vzorcu z dodano ATU (dodano za preprečitev nitrifikacije in posledično porabe kisika), saj smo v tem primeru dosegli popolno razgradnjo vzorca (99 ± 2%). Ker je razgradnja v vzorcu z dodano ATU primerljiva s tisto v vzorcu brez dodane ATU in je od nje višja, lahko sklepamo, da je razlika med obema krivuljama posledica eksperimentalne napake oziroma principa testa ter da v vzorcu ni potekla nitrifikacija in je izmerjen delež razgradnje pravilen, torej 85%. Iz grafa je razvidno, daje potekla minimalna abiotska razgradnja (6 ± 0%) ter daje razgradnja v naj večji meri posledica delovanja mikroorganizmov.

Claims (15)

  1. Patentni zahtevki
    1. Biorazgradljiva mikrokapsula osnovana na kompozitnem materialu, označena s tem, da je sestavljena iz:
    -jedrnega materiala, ki vključuje vsaj eno tekočo aktivno komponento, ki se ne meša z vodo, in
    - ovojnice, ki obdaja jedmi material, pri čemer je ovojnica sestavljena iz kompozitnega materiala, ki vključuje nosilno polimerno ogrodje, in vsaj enega polnila vgrajenega v pore in odloženega na površino nosilnega polimernega ogrodja, pri čemer je nosilno polimerno ogrodje izvedeno iz vsaj enega polimera in je polnilo liofilna biorazgradljiva organska spojina, ki je pri sobni temperaturi v trdnem stanju in ima temperaturo tališča nad 40°C, pri čemer je premer mikrokapsule od 1 do 50 pm, debelina ovojnice je med 20-200 nm.
  2. 2. Biorazgradljiva mikrokapsula po zahtevku 1, označena s tem, daje delež polnila glede na nosilno polimerno ogrodje v ovojnici med 5 do 95 ut. %, prednostno med 50 in 90 ut. %.
  3. 3. Biorazgradljiva mikrokapsula po zahtevkih 1 in 2, označena s tem, da je aktivna komponenta izbrana izmed dišav, pigmentov, insekticidov, farmacevtskih učinkovin, fazno spremenljivih materialov, eteričnih olj, kot na primer evkaliptusovo olje, sivkino olje, vrtnično olje, baldrijanovo olje, bazilkino olje, brinovo olje, citronela, olje limonske trave, in druge, drugih olj, kot na primer palmovo olje, kokosovo olje, ricinusovo olje, sončnično olje, olivno olje, mineralno olje in fotokromnih materialov.
  4. 4. Biorazgradljiva mikrokapsula po zahtevkih 1 in 2, označena s tem, da je aktivna komponenta v jedrnem materialu prisotna samostojno ali je aktivna komponenta raztopljena v organskem topilu, pri čemer je organsko topilo netopno v vodi in kemijsko ne reagira z aktivno komponento in z vstopnimi reaktanti.
  5. 5. Biorazgradljiva mikrokapsula po zahtevkih 1 in 2, označena s tem, daje polimer izbran izmed polisečnin, poliuretanov, poliakrilatov, poliamidov, poliestrov in želatine ali drugih polimerov, ki so primerni za polimerizacije v emulziji.
  6. 6. Biorazgradljiva mikrokapsula po zahtevkih 1 in 2, označena s tem, daje polnilo izbrano izmed voskov, parafinov, maščobnih kislin, polietilen glikolov z visoko temperaturno odvisnostjo topnosti.
  7. 7. Biorazgradljiva mikrokapsula po zahtevku 6, označena s tem, da so polnila prednostno visoko kristalinični voski s temperaturo tališča nad 40 °C.
  8. 8. Postopek sinteze vodne disperzije biorazgradljivih mikrokapsul po zahtevkih od 1 do 7 iz emulzij vključuje sledeče stopnje:
    a) priprava oljne faze, pri čemer se jedmi material, ki se ga enkapsulira, zmeša s polnilom in z vstopnimi reaktanti primernimi za tvorbo nosilnega polimernega ogrodja ovojnice, pri temperaturi med 40 - 70 °C, pri čemer so vstopni reaktanti kemikalije, ki se mešajo z jedrnim materialom in tekom polimerizacije reagirajo in tvorijo nosilno ogrodje, izvedeno iz vsaj enega polimera;
    b) priprava vodne faze na temperaturi višji od 40°C, ki vključuje vodno raztopino biorazgradljivih površinsko aktivnih snovi;
    c) priprava stabilne emulzije pri temperaturi med 40 - 70 °C, pri čemer se oljna faza emulgira v vodni fazi, pri čemer se formirajo dispergirane ali emulgirane kapljice v velikosti mikrokapsul, ki se jih formira;
    d) tvorba nosilnega polimernega ogrodja ovojnice iz vsaj enega polimera, pri čemer se v stabilno emulzijo doda vodotopne reaktante, ki na fazni meji sprožijo tvorbo nosilnega polimernega ogrodja ovojnice okoli dispergiranih kapljic in s tem nastanek vodne disperzije mikrokapsul;
    e) kontrolirano ohlajanje vodne disperzije mikrokapsul na temperaturo med 10 °C in 25 °C, pri čemer se polnilo izloči in vgradi v pore in odloži na površino nosilnega polimernega ogrodja ovojnice in se tvori končna vodna disperzija biorazgradljivih mikrokapsul z masnim deležem med 25 in 50 %.
  9. 9. Postopek sinteze po zahtevku 8, označen s tem, postopek opcijsko vključuje korak f), kjer se v vodno disperzijo mikrokapsul doda stabilizator z namenom preprečitve separacije mikrokapsul, in/ali dodatek preostanka reaktantov za dokončanje polimerizacije ali eliminacijo prebitnih reaktantov, in/ali dodatek pH regulatorjev, pri čemer korak f) sledi koraku d) torej, da se navedeni dodatki dodajo v vodno disperzijo pred kontroliranim ohlajanjem, ali pa korak f) sledi koraku e).
  10. 10. Postopek sinteze po zahtevkih 8 in 9, označen s tem, da so za tvorbo nosilnega polimernega ogrodja iz polisečnin in poliuretanov vstopni reaktanti izbrani izmed aromatskih ali alifatskih izocianatov z vsaj dvema funkcionalnima skupinama, in so vodotopni reaktanti izbrani izmed poliolov z vsaj dvema funkcionalnima skupinama in aminov.
  11. 11. Postopek sinteze po zahtevkih 8 in 9, označen s tem, da so za tvorbo nosilnega polimernega ogrodja iz poliakrilatov vstopni reaktanti izbrani večfunkcionalnih akrilatov ali metakrilatov in so vodotopni reaktanti peroksi iniciatorji, na primer benzoil peroksid in amonijev persulfat.
  12. 12. Postopek sinteze po zahtevkih 8 in 9, označen s tem, da so za tvorbo nosilnega polimernega ogrodja iz poliamidov ali poliestrov vstopni reaktanti izbrani izmed kislinskih dikloridov in so vodotopni reaktanti izbrani izmed diolov ali poliolov za sintezo poliestrov in diaminov in poliaminov za sintezo poliamidov.
  13. 13. Postopek sinteze po zahtevkih 8 in 9, označen s tem, da so za tvorbo nosilnega polimernega ogrodja s koacervacijo vstopni reaktanti izbrani izmed želatine, hitosana ali etilceluloze in so vodotopni reaktanti izbrani izmed glutaraldehidov, karbodiamidov ali glioksala.
  14. 14. Postopek sinteze po zahtevkih od 8 do 13, označen s tem, da so površinsko aktivne snovi izbrane izmed anionskih, kationskih in neionskih emulgatorjev ter stabilizatorjev, pri čemer so anionski emulgatorji izbrani izmed sulfatov, sulfonatov, akrilatov, fosfatov in karboksilatov, kationski emulgatorji so kvartarne amonijeve soli, neionski emulgatorji so vsi emulgatoiji s HLB vrednostjo višjo od 7, stabilizatorji so izbrani izmed karboksimetil celuloze, polivinil alkoholov, polisorbatov, polietileniminov, gum arabike in glicerol monostearata.
  15. 15. Postopek sinteze po zahtevkih od 8 do 14, označen s tem, da se opcijsko, glede na izbiro polimera, v stopnji tvorbe nosilnega ogrodja ovojnice, torej pri polimerizaciji, doda katalizator.
SI202000236A 2020-12-14 2020-12-14 Biorazgradljive mikrokapsule osnovane na kompozitnem materialu in postopek sinteze SI26119A (sl)

Priority Applications (5)

Application Number Priority Date Filing Date Title
SI202000236A SI26119A (sl) 2020-12-14 2020-12-14 Biorazgradljive mikrokapsule osnovane na kompozitnem materialu in postopek sinteze
EP21709503.3A EP4259323A1 (en) 2020-12-14 2021-01-11 Biodegradable microcapsules based on composite material and synthesis process
PCT/SI2021/050001 WO2022132056A1 (en) 2020-12-14 2021-01-11 Biodegradable microcapsules based on composite material and synthesis process
US18/267,442 US20240050916A1 (en) 2020-12-14 2021-01-11 Biodegradable microcapsules based on composite material and synthesis process
CN202180092690.6A CN117279710A (zh) 2020-12-14 2021-01-11 基于复合材料的可生物降解微胶囊和合成方法

Applications Claiming Priority (1)

Application Number Priority Date Filing Date Title
SI202000236A SI26119A (sl) 2020-12-14 2020-12-14 Biorazgradljive mikrokapsule osnovane na kompozitnem materialu in postopek sinteze

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI26119A true SI26119A (sl) 2022-06-30

Family

ID=74853700

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI202000236A SI26119A (sl) 2020-12-14 2020-12-14 Biorazgradljive mikrokapsule osnovane na kompozitnem materialu in postopek sinteze

Country Status (5)

Country Link
US (1) US20240050916A1 (sl)
EP (1) EP4259323A1 (sl)
CN (1) CN117279710A (sl)
SI (1) SI26119A (sl)
WO (1) WO2022132056A1 (sl)

Families Citing this family (1)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
CN115141394B (zh) * 2022-07-12 2023-06-27 中国人民解放军海军工程大学 一种利用碳纳米管介电微胶囊制备聚氨酯复合膜的方法

Family Cites Families (7)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
NZ286779A (en) * 1996-06-10 1997-02-24 Bracco Research Sa Solid microcapsules with a gaseous core encapsulated in a biodegradable membrane (made from water insoluble, solid lipids); use as ultrasonic contrast agents
JP2008520783A (ja) * 2004-11-16 2008-06-19 ユニベルシテ・ド・リエージュ ヒドロゲルマトリックスおよびマイクロキャリアを含む活性物質供給システム
CN104334032B (zh) * 2012-05-24 2017-09-15 弗门尼舍有限公司 混合凝聚胶囊
EP2951256B1 (en) * 2013-02-01 2019-12-18 Carolyn M. Dry Adhesive beads
KR101779846B1 (ko) * 2015-08-31 2017-10-10 주식회사 티케이케미칼 나노다공성을 갖는 서방성 미분말과 그 제조방법
EP3799953A4 (en) * 2018-07-03 2021-07-21 LG Household & Health Care Ltd. ORGANIC / INORGANIC HYBRID MICROCAPSULE PREPARATION PROCESS
CN108624388A (zh) * 2018-07-19 2018-10-09 佛山陵朝新材料有限公司 一种冠形盖切边防锈油的制备方法

Also Published As

Publication number Publication date
EP4259323A1 (en) 2023-10-18
US20240050916A1 (en) 2024-02-15
CN117279710A (zh) 2023-12-22
WO2022132056A1 (en) 2022-06-23

Similar Documents

Publication Publication Date Title
JP7482796B2 (ja) 有機・無機ハイブリッドマイクロカプセルの製造方法
US20230028683A1 (en) Biodegradable microcapsule systems
DE3037309C2 (sl)
WO2020195132A1 (ja) 香料マイクロカプセル、香料マイクロカプセル組成物、柔軟剤及び洗剤
CA2167346C (en) Microcapsules having walls made of polyisocyanate/guanidine reaction products
KR20170003945A (ko) 마이크로캡슐의 제조 방법
US20140066357A1 (en) Heat-stable microencapsulated fragrance oils
SI26119A (sl) Biorazgradljive mikrokapsule osnovane na kompozitnem materialu in postopek sinteze
WO2019174978A1 (en) Improvements in or relating to organic compounds
KR20200004152A (ko) 유무기 하이브리드 마이크로캡슐의 제조방법
US20130313734A1 (en) Method of preventing agglomeration during microencapsulation of fragrance oils
CA3192738A1 (en) Amine modified polysaccharide urethane/urea microcapsules
WO1996025457A1 (en) Gel network containing a reactive material
JP6986070B2 (ja) 有機化合物におけるまたは関連する改良
CN112567012A (zh) 包含增白剂的液体织物处理组合物
JP2021053594A (ja) マイクロカプセル、マイクロカプセル組成物及びその製造方法、並びに、柔軟剤及び洗剤
JP5139764B2 (ja) 蓄熱材マイクロカプセル
CA1079585A (en) Microcapsule with a liquid or solid core and a polycarbodiimide shell
JPH09234360A (ja) ビウレツトポリイソシアネート類とグアニジン類の反応生成物で出来ている壁を有するミクロカプセル
JP2021178949A (ja) マイクロカプセル
Mohamad Control Release of Encapsulation Citronella Oil by Complex Coacervation in Simulated Clean Floor Solution
JP3711798B2 (ja) 感圧記録紙
JPS6336819B2 (sl)
WO2023002028A1 (en) Environmentally friendly microcapsules and a method for the production thereof
CN113019272A (zh) 香精胶囊及其制备方法和洗护用品

Legal Events

Date Code Title Description
OO00 Grant of patent

Effective date: 20220705