SI25733A - Večnamensko modularno hidravlično prijemalo s sinhronim in asinhronim delovanjem - Google Patents

Abstract

Predmetni izum razkriva večnamensko hidravlično prijemalo, ki sestoji iz hidravličnega pogona (1), rotatorja (2), prilagoditvene plošče (3) in ležaja (4), kjer je na hidravlični pogon (1) vpet poljuben par prijemalnih rok (3A, 3B) ali (63A, 63B) ali dve roki (64) ali (76A, 76B). V ohišju (11) hidravličnega pogona se nahajata dva enaka hidravlična valja (16A, 16B) in krmilni del hidravličnega pogona, ki omogoča sinhrono in asinhrono delovanje hidravličnega pogona (1). Hidravlični pogon (1) je povezan shidravlično črpalko s spremenljivo iztisnino, ki je del delovnega stroja. Vsaka prijemalna roka (3A, 3B, 63A, 63B, 64, 76A, 76B) ima v zgornjem delu par vpenjalnih ušes, vpetje prijemalnih rok (3 A, 3B, 63 A, 63B, 64, 76A, 76B) na hidravlični pogon pa je izvedeno s pomočjo vpenjalnih ročic (19A, 19B). Izum razkriva tudi prijemalni roki (76A, 76B), z nožem (780A, 780B) z ukrivljenim rezilom, ki omogoča rezanje dreves. Omenjeni hidravlični pogon je mogoče izdelati v različnih velikostih, kjer velikosthidravličnega pogona določa razdalja (A) med osema štrcljev (17B) gredi (17).

Description

Večnamensko modularno hidravlično prijemalo s sinhronim in asinhronim delovanjem

Področje izuma

Izuma spada v področje hidravličnih prijemal, ki se uporabljajo za manipulacijo z raznovrstnimi predmeti, kot so drevesna debla in skale, kot tudi z materiali v razsutem stanju, za podiranje dreves, rezanja dreves in vejevja, čiščenje gozda, izkopavanje, nalaganje, rezanje in podobno.

Stanje tehnike

Hidravlična prijemala, ki so trenutno na trgu, omogočajo le sinhrono premikanje rok, kar ni optimalno za manipulacijo predmetov nepravilnih ali asimetričnih oblik. V takih primerih prihaja do slabšega prijema objekta, povečane obremenitve prijemala na nekaterih mestih in slabšega nadzora predmeta med manipulacijo. Prijemala imajo zelo pogosto tudi razmeroma izpostavljen hidravlični sistem, kar lahko vodi do poškodb med delovanjem in izlitja hidravličnega olja v delovno okolje. Prijemala na tržišču so praviloma tudi namenjena le za eno področje uporabe, kar lahko predstavlja veliko finančno breme za uporabnika, v primerih, ko se opravlja različno delo z veliko stroji.

Delovni stroji, kot na primer bagri, traktorji, tovornjaki in podobno, ki jih uporabljamo za manipulacijo z večjimi predmeti, kot so drevesna debla in skale, kot tudi z materiali v razsutem stanju, za podiranje dreves, čiščenje gozda, izkopavanje, nalaganje, rezanje in podobno imajo delovno roko, na katero je pritrjeno hidravlično prijemalo.

Hidravlična prijemala po stanju tehnike, omogočajo le sinhrono premikanje prijemalnih rok, kar povzroča težave pri manipulaciji s predmeti nepravilnih in/ali asimetričnih oblik. V takih primerih pride do slabšega prijema predmeta, posledično do povečane obremenitve prijemala na nekaterih mestih in do slabšega nadzora nad predmetom med manipulacijo, kar ima lahko za posledico padec predmeta iz prijemala.

Hidravlični pogon prijemal po stanju tehnike je odprt in torej izpostavljen okolici, kar lahko vodi do nenamerne ali namerne poškodbe in posledične okvare hidravličnega sistema, izlitja hidravličnega olja v delovno okolje, nepravilnega delovanja, itd..

Prijemala po stanju tehnike so praviloma namenjena le za eno področje uporabe, kar predstavlja problem, kadar moramo na enem delovišču opravljati različne delovne operacije z enim delovnim strojem.

Roke prijemal po stanju tehnike se v področju, kjer predmete prijemajo, obrabijo, postanejo ostre in zato poškodujejo predmete s katerimi manipuliramo.

Prav tako pa roke prijemal po stanju tehnike niso prilagojene za manipulacijo s predmeti z določeno obliko, kot so na primer kovinski profili, tračnice in podobno.

Patentna prijava US5558380A opisuje prijemalo z dvema cilindroma, pri katerem sta cilindra na eni strani vpeta v os roke in na drugi strani na ekscenter roke. Med njima je sistem z delilnikom toka hidravličnega olja, ki skrbi za sinhrono delovanje. Pomanjkljivost tega sistema je v tem, da omogoča samo sinhrono delovanje, kar se izkaže za pomanjkljivost, kadar imamo opravka z asimetričnimi predmeti. Pri takih predmetih težišče ni poravnano z osjo roke delovnega stroja, zaradi česar lahko pride do slabega prijema in/ali do težav pri prestavljanju predmeta. Druga pomanjkljivost tega sistema je v tem, da ne omogoča zaprte izvedbe ohišja hidravličnega pogona, zaradi česar so hidravlični valji in hidravlična instalacija izpostavljeni umazaniji in poškodbam. Pomanjkljivost tega sistema je tudi delilnik toka, ki pri velikih obremenitvah ne deluje, kot tudi dejstvo, daje menjava rok nemogoča.

V patentnih prijavah US2002/0158479A1 in US2005/0158186A1 je tehnični problem izpostavljenosti hidravličnega pogona rešen tako, da je zaprt v dvodelno ohišje. V omenjenih dokumentih je tudi spremenjena izvedba prijema na način, da sila na roko ne deluje preko ročice na roki, ampak je roka vpeta na os, ki jo krmili hidravlični pogonski mehanizem, in sicer dva hidravlična rotacijska motorja, ki delujeta na sistem vijak/matica.

Menjava rok je možna, vendar na način, ki ne dovoljuje velikih obremenitev, ob tem, pa je menjava rok na terenu praktično nemogoča.

Nadaljnja pomanjkljivost opisanih tehničnih rešitev je tudi v tem, da sistem ne omogoča velikih prijemalnih sil, ki so potrebne na primer pri Škarjah za les, kot tudi v tem, da sistem omogoča le sinhrono delovanje.

V patentni prijavi DE102004028600A1 je predstavljen način vpenjanja dveh različnih rok na isto prijemalo, s čimer lahko prijemalo uporabimo za več namenov. Problem te tehnične rešitve jev tem, da ni univerzalen, ne omogoča zaprtega ohišja hidravličnega pogona in, da se po daljšem času obratovanja na mestu vpetja rok, pojavi zračnost.

Opis tehničnega problema

Tehnični problem, ki ga predmetni izum rešuje je večnamensko modularno hidravlično prijemalo, ki omogoča sinhrono in asinhrono premikanje rok, kar omogoča manipulacijo predmetov nepravilnih ali asimetričnih oblik.

Nadaljnji tehnični problem, ki ga predmetni izum rešuje je hidravlični pogon hidravličnega prijemala, ki je zaščiten pred zunanjimi vplivi, oziroma je zaprt v togo ohišje.

Nadaljnji tehnični problem, ki ga predmetni izum rešuje je večnamensko modularno hidravlično prijemalo, ki omogoča enostavno menjavo rok na delovišču in je večnamensko.

Nadaljnji tehnični problem, ki ga predmetni izum rešuje je posebna izvedba rok, ki tudi po dolgotrajni uporabi ne poškodujejo predmeta s katerim manipuliramo in/ali so prilagojene za manipulacijo s predmeti z določeno obliko, kot so na primer kovinski profili, tračnice in podobno.

Nadaljnji tehnični problem, ki ga predmetni izum rešuje je posebna izvedba rok, ki imajo pritrjena rezila, s katerimi lahko režemo drevesna debla, vejevje in podobno.

Opis izuma

Predmetni izum zastavljene tehnične probleme rešuje z uvedbo prijemala, ki omogoča sinhrono in asinhrono delovanje, katerega hidravlični pogon je izveden tako, da ga je mogoče zapreti v togo ohišje, s čimer se minimizira možnost poškodbe hidravličnih valjev in cevi ter razlitja olja v delovno okolje. Togo ohišje zmanjša obremenitev mehanskih delov z zunanjimi silami in poveča zanesljivost delovanja naprave.

4

Sinhron in asinhron način prijemanja omogočata optimalno prijemanje kateregakoli predmeta in boljši nadzor med manipulacijo z omenjenim predmetom.

Sistem vpenjanja rok na osi omogoča hitro in enostavno menjavo rok tudi na mestu obratovanja.

Kratek opis slik

Izum bo v nadaljevanju podrobno opisan in predstavljen s priloženimi slikami, ki

prikazujejo Slika 1:	osnovna izvedba večnamenskega hidravličnega prijemala, v sestavljenem stanju
Slika 2:	osnovna izvedba večnamenskega hidravličnega prijemala, v razstavljenem stanju
Slika 3A:	hidravlični pogon, pogled z zgornje, sprednje, leve strani v razstavljenem stanju
Slika 3B:	ohišje hidravličnega pogona, v delnem prerezu
Slika 4:	prikaz notranjih elementov hidravličnega pogona v razstavljenem stanju
Slika 5A:	prikaz univerzalne prijemalne roke
Slika 5B:	prikaz vpenjalnega ušesa
Slika 6A:	prikaz vpenjanja prijemalne roke - 1. korak
Slika 6B:	prikaz vpenjanja prijemalne roke - 2. korak
Slika 7:	hidravlična shema hidravličnega pogona
Slika 8A:	prikaz univerzalne prijemalne roke s slike 5A - stranski ris
Slika 8B:	prikaz univerzalne prijemalne roke s slike 5A - tloris
Slika 9A:	prikaz desne prijemalne roke z roglji
Slika 9B:	prikaz leve prijemalne roke z roglji
Slika 10:	prikaz prijemalne roke za razsut material
Slika 11:	prikaz prijemala s škarjami
Slika 12:	prikaz geometrije rezil in Škarij
Slika 13 A:	prikaz prijemala s škarjami v odprtem stanju
Slika 13B:	prikaz prijemala s škarjami v zaprtem stanju

Podroben opis izuma

Osnovna izvedba večnamenskega hidravličnega prijemala je prikazana na slikah 1 in 2.

Prijemalo je sestavljeno iz hidravličnega pogona 1, ki ima spodaj montažno odprtino, zaprto s pokrovom 12, iz sklopa hidromotorja oziroma rotatorja 2, prilagoditvene plošče 3 in ležaja 4, ter dveh prijemalnih rok 3A, 3B, ki sta medsebojno enaki ali različni, odvisno od namembnosti.

Prijemalo je na delovni stroj priključeno preko priključne plošče 9, ki je vpeta na delovno roko delovnega stroja, kot je na primer bager, traktor, kamion za prevoz hlodovine in podobno.

Na sliki 3A je prikazan hidravlični pogon 1, v razstavljenem stanju in sicer z zgornje, sprednje, leve strani.

Hidravlični pogon 1 sestoji iz škatlastega ohišja 11, ki je spodaj zaprto s pokrovom ohišja 12, stranski steni ohišja pa sta izvedeno ukrivljeno. V ukrivljenih stranskih stenah ohišja se nahajata odprtini za mazanje 11 A, ki sta zaprti s čepom 1 IB. Na zgornji strani ohišja 11 se nahaja priključna plošča ohišja 14, ki je lahko okrogla ali kvadratna, z osrednjo skoznjo odprtino 14A za dovod napajalnih cevi hidravličnega sistema in množice krožno razporejenih pritrditvenih lukenj.

Ohišje 11 je preko osi x in preko osi y v bistvu simetrično. V sprednji steni 13A, ohišja 11 se nahajata dve odprtini 15A, 15B in v zadnji steni 13B ohišja 11 se nahajata dve odprtini 105A, 105B, ki sta dimenzijsko enaki odprtinama 15A, 15B in sta postavljeni paroma soosno z njima tako, daje odprtina 15A soosna odprtini 105A, odprtina 15B pa je soosna odprtini 105B.

V eni izvedenki prijemalne naprave po predmetnem izumu, se na zunanji strani sprednje stene 13A ohišja 11, se ob spodnjem robu, na enaki razdalji od odprtin 15A, 15B, nahaja naslon 10 (slika 3 A).

Opisano ohišje 11 je zvarjeno in v bistvu enodelno. Edini del ohišja 11, ki ga je mogoče odstraniti je pokrov 12, ki na spodnji strani zapira montažno odprtino in je na ohišje 11 privijačen tako, daje ohišje popolnoma zaprto in bistveno bolj togo kot pri izvedbah po stanju tehnike. Ohišje 11 hidravličnega pogona 1 po predmetnem izumu je v delnem prerezu prikazano na sliki 3B, kjer je označena tudi razdalja dl, med zunanjima ploskvama sprednje in zadnje stene 13A, 13B.

V opisanem ohišju 11 se nahaja hidravlični del pogona prijemala po predmetnem izumu, katerega značilnost je v tem, da sta hidravlična valja 16A, 16B postavljena vodoravno, kar omogoča, daje hidravlični pogon prijemala manjši in kompaktnejši.

Kot je prikazano na sliki 4 sta dva enaka hidravlična valja 16A, 16B postavljena medsebojno vzporedno in sta obrnjena v nasprotno smer. Vsak hidravlični valj 16A, 16B je na eni strani gibljivo vpet v ohišje 11 in na drugi strani v ročico 17A na odgovarjajoči ročični gredi 17. Na mestu spoja ročice 17A ročične gredi 17 in batnice valja 16A, 16B se nahaja mazalka 107, za mazanje omenjenega spoja.

Obe gredi 17 sta medsebojno vzporedno vpeti v ohišje 11 in uležajeni v sprednji in zadnji steni 13A, 13B v ležiščih v soosnih odprtinah 15A, 105A, oziroma 15B, 105B. Naslednja značilnost hidravličnega dela pogona prijemala po predmetnem izumu je, da je prenos sile iz hidravličnih valjev na roke prijemal izveden preko gredi 17 in vpenjalnih ročic 19A, 19B in ne preko ekscentričnega vpetja na roki, zaradi česar se izboljša prenos sil in zmanjša deformacije.

V sestavljenem stanju iz ohišja 11, na sprednji in na zadnji strani, štrlita po dva štrclja 17B gredi 17. Omenjeni štrclji 17B gredi 17 so izvedeni s polkrožnimi utori 17C, ki so enakomerno razporejeni po njihovem obodu, v čelni ploskvi vsakega štrclja pa se nahaja navojna odprtina 17D, ki je soosna z osjo omenjenega štrclja.

Na vsak štrcelj 17B gredi 17 je nasajena odgovarjajoča vpenjalna ročica 19A, 19B, kot je prikazano na primer na slikah 3 in 4.

Vpenjalna ročica 19A, 19B ima na strani, kije obrnjena proti ohišju 11 izvedeno pušo 19C, skozi njo pa poteka utoma odprtina, ki ima po obodu polkrožne utore 19D, ki po obliki in razporeditvi odgovarjajo utorom 17C na Šircljih 17B gredi 17.

Vpenjalna ročica 19A, 19B je na strani, ki je obrnjena od ohišja 11 izvedena v obliki nepravilne prirobnice 109A, 109B, z debelino el, ki ima na sprednji strani navojno odprtino 19E, 19F za mazalko (ni prikazana), katere osje vzporedna osi utome odprtine, na obodu pa ima omenjena prirobnica odprtino 19G, 19H za fiksiranje prijemalne roke. Omenjena prirobnica 109A, 109B ima spodnjem delu vpenjalni utor 110A, 11 OB, za vpetje somika 32 prijemalne roke 3A, 3B (slika 5).

Kot je razvidno iz priloženih slik, sta vpenjalni ročici 19A in 19B medsebojno zrcalni.

V sestavljenem stanju puša 19C vpenjalne ročice 19A, 19B poteka skozi vsaj eno podložko 20 in naprej v odgovarjajočo odprtino 15A, 15B, 105A, 105B ohišja 11, kjer je vrtljivo vležajena. Omenjena puša 19C z utomo odprtino nasede na štrcelj 17B gredi 17, ob tem pa so polkrožni utori 17C strelja 17B in polkrožni utori 19D utome odprtine vpenjalne ročice 19A, 19B medsebojno poravnani tako, da vsak par polkrožnih utorov 17C in 19D tvori okroglo odprtino. V prednostni izvedbi predmetnega izuma, prikazani na priloženih slikah, je tako nastalih okroglih odprtin 7.

V omenjene okrogle odprtine so vstavljeni konusni zatiči 21, s čemer je zagotovljen prenos sile z gredi 17 na vpenjale ročice 19A, 19B.

Neželeno izpadanje konusnih zatičev 21 je onemogočeno z elastično podložko 22 in pokrovom 23, ki sta fiksirana z vijakom 24, ki je privit v navojno odprtino 17D štrclja 17B gredi 17.

Omenjene vpenjalne ročice 19A, 19B so oblikovane tako, da omogočajo menjavo rok neposredno na terenu, kjer se prijemalo uporablja.

Opisani hidravlični pogon je možno izvesti v različnih velikostih, v odvisnosti od delovnega stroja, ki ga bo uporabljal.

Na sliki 5A je prikazana izvedba univerzalne prijemalne roke 3A, ki ima v zgornjem delu par vpenjalnih ušes 31 na medsebojni razdalji d, ki je večja od razdalje dl med zunanjima ploskvama sprednje in zadnje stene 13A, 13B, ohišja 11.

Kot je prikazano na sliki 5B ima uho 31 vpenjalno votlino 301, s širino e, ki je ob straneh omejena z vzporednima stranskima stenama 301 A, 301B z enako in konstantno debelino, zadaj pa z zadnjo steno 301C, ki je na omenjeni stranski steni 301A, 301B pravokotna, ima v zgornjem delu v bistvu enakomerno debelino in proti spodnjemu delu poševno prehaja v dno 30ID votline 301. Med stranskima stenama 301 A, 301B je nameščen prečni vpenjalni somik 32. V zgornjem delu zadnje stene 301C je navojna odprtina 33.

Širina e vpenjalne votline 301 je večja od debeline el prirobnice 109A, 109B, vpenjalne ročice 19 A, 19B.

Na slikah 6A in 6B je vpenjalno uho prijemalne roke 3A prikazano v delnem prerezu.

Prvi korak vpenjanja desne prijemalne roke 3A je prikazan na sliki 6A. S pomočjo ustreznega hidravličnega valja 16A, 16B in ročice 17A zavrtimo gred 17 v smeri, ki je nasprotna smeri urinega kazalca (gledano s sprednje strani) tako, da vpenjalna utora 110A, 110B vpenjalnih ročic 19A, 19B postavimo v najbolj odprt položaj. Nato ohišje s hidravličnim pogonom približamo zgornjemu delu prijemala 3A tako, da vpenjalna utora 110A, 11 OB vpenjalnih ročic 19A, 19B vtaknemo v vpenjalni ušesi 31 in ju nataknemo na vpenjalna somika 32 prijemalne roke 3A.

Drugi korak vpenjanja desne prijemalne roke 3A je shematsko prikazan na sliki 6B Gred 17 in s tem vpenjalni ročici 19A, 19B zavrtimo v smeri urinega kazalca tako, da se poravnata navoj ni odprtini 33 na vpenjalnih ušesih in odprtina 19G oziroma 19H na vpenjalni ročici 19A, 19B.

V navojno odprtino 33 privijemo navojni zatič 34, ki je na koncu koničen tako, da naleže v odprtino 19G oziroma 19H na vpenjalni ročici 19A, 19B.

Postopek vpenjanja leve vpenjalne roke 3B je analogen.

V omenjenem ohišju 11 se nahaja tudi krmilni del hidravličnega pogona, ki je konfiguriran tako, da hidravlični pogon deluje v skladu s hidravlično shemo prikazano na sliki 7 in omogoča sinhrono in/ali asinhrono delovanje prijemala, kar bo opisano v nadaljevanju.

Na sliki 7 je prikazana hidravlična shema prijemala po predmetnem izumu.

Celoten hidravlični sistem napaja hidravlična črpalka in/ali hidravlična črpalka s spremenljivo iztisnino, ki je del delovnega stroja in na priloženih slikah ni prikazana. Take hidravlične črpalke so v tehniki poznane, zato je tu bolj podrobno ne opisujemo.

Hidravlični pogon, je s hidravlično črpalko delovnega stroja povezan preko priključkov AO in BO.

Rotator 2, ki omogoča vrtenje prijemala okoli navpične osi je s hidravlično črpalko delovnega stroja povezan preko priključkov AR in BR. Hitrost vrtenja rotatorja 2 je nastavljiva s črpalko s spremenljivo iztisnino.

Kot je opisano zgoraj, za premikanje rok skrbita dva dvosmerna hidravlična valja 16A, 16B. Ko batnica potuje iz valja (delovni gib), je površina bata na katero deluje hidravlični tlak večja, v primerjavi s površino na katero deluje hidravlični tlak ob vračanju batnice v valj (povratni gib). Posledično je tudi sila delovnega giba večja od sile povratnega giba. Bat deli notranjost hidravličnega valja na dve komori in sicer na spodnjo, tlačno komoro in komoro na strani batnice.

V ohišju hidravličnega valja, pred tlačno komoro vsakega hidravličnega valja 16A, 16B, je nameščen krmiljen protipovratni ventil 202A, 202B, ki onemogoča neželeno iztekanje hidravlične tekočine iz tlačne komoro po opravljenem delovnem gibu (prijemu) in s tem zagotavlja, da se batnica pod obremenitvijo ne poseda. S tem je zagotovljena varnost in nadzor nad prijemalno roko.

Pri zapiranju rok batnici opravljata delovni gib in bata iztiskata hidravlično tekočino iz komore na strani batnice hidravličnega valja 16A, 16B v izstopna hidravlična voda, kjer sta nameščena sekvenčna ventila 203A, 203B, ki zagotavljata, da se bat hidravličnega valja 16A, 16B začne premikati šele, ko tlak v komori na strani batnice hidravličnega valja 16A, 16B doseže vnaprej nastavljen tlak p_a, pb, sekvenčnega ventila 203 A, 203B.

V prednostni izvedbi, je vrednost prednastavljenega tlaka p_a, Pb, enaka.

Pri odpiranju rok batnici opravljata povratni gib, pri katerem hidravlična tekočina na poti v komoro hidravličnega valja na strani batnice, obide sekvenčna ventila 203A, 203B skozi protipovratna ventila z vzmetjo 204A, 204B in istočasno preko krmilnih vodov xl, x2 odpre krmiljena protipovratna ventila 202A, 202B, s čemer je omogočeno iztekanje hidravlične tekočine iz tlačne komore valja.

Opisani hidravlični sistema omogoča delovanje prijemala po predmetnem izumu sinhrono ali asinhrono.

Tak način delovanja omogoča, daje prijemalo vedno v najboljšem možnem kontaktu s predmetom, ki ga drži. Sinhroni način delovanja je najbolje uporabljen za razsuti tovor, kopanje ali prestavljanje simetričnih predmetov, medtem ko je asinhroni način primernejši za uporabo, ko je dostop do predmeta otežen in/ali je predmet asimetričen oziroma za uporabo, ko potrebujemo gibanje le ene roke, kot na primer pri Škarjah za rezanje dreves, kot bo predstavljeno v nadaljevanju.

Hidravličnega sistema z omenjenim hidromotorjem, oziroma rotatorjem 2, omogoča tudi rotacijo prijemala okoli vertikalne osi, s čimer je gibljivost roke in posledično manipulacija predmetov, najboljša.

Ležaj, vrtilnega sklopa naprava je izbran tako, da prenaša visoke radialne sile, zaradi česar lahko prijemalo deluje tudi v horizontalni legi, brez nevarnosti prekomernega upogibanja roke oziroma konstrukcije delovnega stroja.

Prijemalo po predmetnem izumu omogoča uporabo različnih rok, v odvisnosti od namena uporabe.

Na slikah 8A in 8B je prikazana univerzalna desna prijemalna roka 3A, prikazana na sliki 5 A, v pogledu s strani, kije enaka levi prijemalni roki 3B (slika 1, 2).

Značilnost prijemalne roke 3A, 3B sta vpenjalni ušesi 31.

Naslednja značilnost prijemalne roke 3 A, 3B je prijemni rob 80, kije izveden izbočeno in je z utori 90, ki so v zadnjem delu krožno razširjeni, razdeljen v segmente 91, ki se ob stiku s predmetom, s katerim manipuliramo prilagodijo stični površini. Taka izvedba prijemnega robu prijemalne roke 3A, 3B zagotavlja optimalen oprijem predmeta s katerim manipuliramo, posledično pa prijemni rob na ta način najbolj zanesljivo pridrži predmet manipulacije.

Naslednja značilnost prijemalne roke 3A, 3B je zobčasto izveden stranski prijemni rob 92, kjer so vdolbine med zobmi 92A, 92B, 92C različne velikosti.

Taka izvedba stranskega prijemnega robu 92 omogoča čvrst prijem predmetov, ki imajo v bistvu simetričen profil, kot so na primer leseni, kovinski, plastični predmeti. Zaradi opisane izvedbe prijemalne roke je za zanesljiv oprijem potrebna bistveno manjša prijemna sila, v primerjavi s prijemalno roko s prijemnim robom brez ozobljenja.

Na sliki 9A je prikazana desna prijemalna roka 63A, na sliki 9B pa je prikazana leva prijemalna roka 63B.

Značilnost prijemalnih rok 63A, 63B je par vpenjalnih ušes 31 v zgornjem delu omenjenih rok 63A, 63B, na medsebojni razdalji dl, prikazani na sliki 5.

Naslednja značilnost prijemalnih rok 63A, 63B je v tem, da sta izvedeni v obliki rogljev, kjer ima desna prijemalna roka 63 A tri roglje 630A, leva prijemalna roka 63B pa dva roglja 630B, kjer je razporeditev rogljev 630A, 630B na nasprotnih prijemalni rokah 63A, 63B mimobežna in ob zapiranju rok roglja 630B roke 63B potujeta v vrzeli med roglji 630A nasprotne roke 63A.

Srednji rogelj 630A, prijemalne roke 63 A ima v zgornjem delu nameščen odbojnik 630C, ki zagotavlja boljši prijem predmeta oziroma materiala, s katerim manipuliramo. Prijemalni roki 63A, 63B sta primerni za manipulacijo z ruševinami, skalami, vejevjem in podobno.

Na sliki 10 je prikazana prijemalna roka 64 za manipulacijo razsutega materiala. Prijemalo tvorita dve enaki prijemalni roki 64. Značilnost prijemalne roke 64 sta vpenjalni ušesi 31 na medsebojni razdalji dl.

Na sliki 11 sta prikazani prijemalni roki 76A, 76B prijemala s škarjami, namenjenega predvsem za uporabo pri rezanju dreves, vejevja, korenin in podobno, pri čiščenju gozda, oziroma pri puljenju drevesnih korenin, in sicer v asinhronem načinu delovanja. Prijemalni roki 76A, 76B sta izvedeni obliki ukrivljenih reber 760A, 760B, 760C, 760D, ki imajo v zgornjem delu vpenjalna ušesa 31, kjer ju povezuje prečnik 770A, 770B, ojačen z nosilno pločevino 770C, 77D.

Prijemalni roki 76A in 76B imata različno širino, in sicer je zunanja širina fl prijemalne roke 76B manjša od razdalje Fl med stranskima rebroma 760A in 760B prijemalne roke 76A, kar omogoča, da ob zapiranju, prijemalni roki 76A in 76B medsebojno ne trčita. Prijemalna roka 76A ima na rebru 760A pritrjen nož 780A z ukrivljenim rezilom, prijemalna roka 76B pa ima na rebru 760B pritrjen nož 780B z ukrivljenim rezilom, kjer je nož 780A večji od noža 780B.

Vsaka izmed opisanih prijemalnih rok ima par vpenjalnih ušes 31 na enaki medsebojni razdalji dl, prikazani na sliki 5A.

Na sliki 12 sta prikazani prijemalni roki 76A, 76B, pritrjeni na hidravlični pogon 1. Roka 76A ima pritrjeno rezilo v obliki loka 780A z radijem Rl, roka 76B ima pritrjeno rezilo 780B v obliki loka z radijem R2. Središče radija Rl je v točki Sl, središče radija

R2 pa je v točki S2. Med zapiranjem - odpiranjem, se roki 76A. 76B vrtita okoli osi Šircljev (17B) gredi (17).

Kot je omenjeno zgoraj je hidravlični pogon 1 možno izvesti v različnih velikostih, v odvisnosti od delovnega stroja, ki ga bo uporabljal, kjer velikost hidravličnega pogona 1 določa razdalja A med osmi Šircljev (17B) gredi (17).

Pri konstrukciji Škarij, glede na velikost hidravličnega pogona, izhajamo iz omenjene razdalje A, ostale razdalje Rl, R2, B in C pa določimo na naslednji način: Rl =od 0,69-Ado 0,85 A;

R2 = od 0,53 A do 0,65 A;

B = od 0,81 A do 0,99A;

C = od 0,61 A do 0,75 · A.

V prednostni izvedbi so razdalje Rl, R2, B in C naslednje:

Rl =0,773 A;

R2 = 0,59A;

B = 0,903 A;

C = 0,68A.

Na slikah 13A in 13B sta prikazani prijemni roki 76A, 76B, pritrjeni na hidravlični pogon 1 in sicer v popolnoma odprtem položaju (slika 13A) in v popolnoma zaprtem položaju (slika 13B).

Kot je s slik 13A in 13B razvidno, prijemalna roka 76B iz popolnoma odprtega položaja do popolnoma zaprtega položaja opiše kot βΐ + β2, prijemalna roka 76A pa iz popolnoma odprtega položaja do popolnoma zaprtega položaja opiše kot al + a2.

Kot βΐ + β2 znaša od 110° do 120°, v prednostni izvedbi znaša 116°.

Kot al + a2 znaša od 100° do 110°, v prednostni izvedbi znaša 104°.

Predmetni izum je opisan in na priloženih slikah prikazan s pomočjo konkretnih izvedbenih primerov, ki pa samega izuma v nobenem primeru ne omejujejo. Možne so tudi razne izvedenke opisanega izuma, ki pa bodo v stroki izkušenim takoj jasne.

iastopnik: kj-Inventa

Claims (10)

1. Patentni zahtevki

   1. Večnamensko hidravlično prijemalo, ki sestoji iz hidravličnega pogona (1), rotatorja (2), prilagoditvene plošče (3) in ležaja (4) značilno po tem, da;

   - je na hidravlični pogon vpet poljuben par prijemalnih rok (3A, 3B) ali (63A, 63B) ali dve roki (64) ali (76A, 76B);

   se hidravlični pogon (1) nahaja v škatlastem ohišju (11), ki je spodaj zaprto s pokrovom ohišja (12) in ima ukrivljeno izvedeni stranski steni, v katerih se nahajata odprtini za mazanje (11A), ki sta zaprti s čepom (1 IB);

   se v omenjenem ohišju (11) nahaja krmilni del hidravličnega pogona, ki omogoča sinhrono in/ali asinhrono delovanje hidravličnega pogona (1);

   - je hidravlični pogon (1) povezan s hidravlično črpalko;

   se na zgornji strani ohišja (11) nahaja priključna plošča ohišja (14), ki ima osrednjo skoznjo odprtino (14A) množico krožno razporejenih pritrditvenih lukenj;

   se v sprednji in zadnji steni (13A, 31B) ohišje (11) nahajata po dve, dimenzijsko enaki odprtini (15A, 15B in 105A, 105B), kjer so odprtine (15A, 105A in 15B, 105B) paroma soosne;

   se v ohišju (11) nahajata dva enaka hidravlična valja (16A, 16B), ki sta postavljena vzporedno in obrnjena v nasprotno smer, kjer je vsak hidravlični valj (16A, 16B) na eni strani vpet v ohišje (11) na drugi strani pa v ročico (17A) na odgovarjajoči ročični gredi (17);

   sta gredi (17) medsebojno vzporedni in sta uležajeni v sprednji in zadnji steni (13A, 13B) ohišja (11), v omenjenih soosnih odprtinah (15A, 105A oziroma 15B, 105B);

   da iz ohišja (11) v sestavljenem stanju na sprednji in na zadnji strani, štrlita po dva štrclja (17B) gredi (17), ki imata po obodu enakomerno razporejene polkrožne utore (17C) in, da se v čelni ploskvi vsakega štrclja nahaja navojna odprtina (17D);

   da je na vsak štrcelj (17B) gredi (17) nasajena odgovarjajoča vpenjalna ročica (19A, 19B), ki ima na strani, ki je obrnjena proti ohišju (11) izvedeno pušo (19C), skozi njo pa poteka utoma odprtina, ki ima po obodu polkrožne utore (19D), ki po obliki in razporeditvi odgovarjajo utorom (17C) na štrcljih (17B) gredi (17), na strani,ki je obrnjena od ohišja (11) je vpenjalna ročica (19A, 19B) izvedena v obliki nepravilne prirobnice (109A, 109B) z debelino el, ki ima na obodu odprtino (19G, 19H) za fiksiranje prijemalne roke, v spodnjem delu pa vpenjalni utor (110A, 110B), za vpetje somika (32) ušesa (31) prijemalne roke;

   da sta omenjeni vpenjalni ročici (19A, 19B) medsebojno zrcalni in, daje radialni prenos sile med vpenjalno ročico (19A, 19B) in štrcelj (17B) gredi (17) zagotovljen s pomočjo konusnih zatičev (21), vstavljenih v odprtine, ki jih tvorijo polkrožni utori (17C) in polkrožni utori (19D), kjer je izpadanje konusnih zatičev (21) je onemogočeno z elastično podložko (22) in pokrovom (23), ki sta fiksirana z vijakom (24), ki je privit v navojno odprtino (17D) štrclja (17B).
2. 2. Večnamensko hidravlično prijemalo po zahtevku 1, značilno po tem, da je krmilni del hidravličnega pogona konfiguriran tako, da hidravlični pogon (1) deluje v skladu s hidravlično shemo prikazano na sliki 7 in po tem, da je omenjena hidravlična črpalka hidravlična črpalka s spremenljivo iztisnino in, da je črpalka s spremenljivo iztisnino del delovnega stroja.
3. 3. Večnamensko hidravlično prijemalo po zahtevku 2, značilno po tem, da:

   se v ohišju hidravličnega valja (16A, 16B), pred tlačno komoro hidravličnega valja, nahaja krmiljen protipovratni ventil (202A, 202B);

   se v izstopnem hidravličnem vodu na strani batnice hidravličnega valja (16A, 16B) nahaja sekvenčni ventil (203A, 203B).

   se bat hidravličnega valja (16A, 16B ) začne premikati šele, ko tlak v komori na strani batnice hidravličnega valja (16A, 16B) doseže vnaprej nastavljen tlak p_a, pb, kjer je vrednost prednastavljenega tlaka p_a, pb, prednostno enaka.
4. 4. Prijemalna roka (3A, 3B), značilna po tem, da ima v zgornjem delu par vpenjalnih ušes (31) na medsebojni razdalji d, ki je večja od razdalje dl med zunanjima ploskvama sprednje in zadnje stene (13A, 13B) ohišja (11), kjer ima vsako vpenjalno uho (31) vpenjalno votlino (301) s širino e, ki je ob straneh omejena z vzporednima stranskima stenama (301A, 301B), zadaj pa z zadnjo steno (301C), ki ima v zgornjem delu navojno odprtino (33) in v spodnjemu delu poševno prehaja v dno (301D) votline (301), kjer je med stranskima stenama (301 A, 301B) nameščen prečni vpenjalni somik (32) in kjer je širina vpenjalne votline e večja od debeline el prirobnic (109A, 109B).
5. 5. Prijemalna roka (3A, 3B) po zahtevku 3, značilna po tem, da ima:

   - prijemni rob (80) izveden izbočeno in z utori (90) razdeljen v segmente (91), ki se ob stiku s predmetom, s katerim manipuliramo prilagodijo stični površini, in zobčasto izveden stranski prijemni rob (92), kjer so vdolbine med zobmi (92A, 92B, 92C) različne velikosti.
6. 6. Prijemalni roki (63A, 63B) značilni po tem, da sta izvedeni v obliki rogljev, kjer ima roka (63A) tri roglje (630A), roka (63B) pa ima dva roglja (630B), kjer je razporeditev rogljev (630A, 630B) na nasprotnih prijemalnih rokah (63A, 63B) mimobežna in ob zapiranju rok roglja (630B) roke (63B) potujeta v vrzeli med roglji (630A) nasprotne roke (63A) in po tem, da imata roki (63A, 63B) v zgornjem delu par vpenjalnih ušes (31) na medsebojni razdalji dl.
7. 7. Prijemalni roki (76A, 76B) značilni po tem, da sta izvedeni obliki ukrivljenih reber (760A, 760B in 760C, 760D), s povezovalnim prečnikom (770, 77B) in imata v zgornjem delu par vpenjalnih ušes (31) na medsebojni razdalji dl;

   - imata različno širino, kjer je zunanja širina fl prijemalne roke (76B) manjša od razdalje Fl med stranskima rebroma (760A in 760B) prijemalne roke (76A);

   ima prijemalna roka (76A) na rebru (760A) pritrjen nož (780A) z rezilom v obliki loka z radijem R1 in središčem v točki Sl, ki se od osi Strelja (17B) najbližje gredi (17) nahaja na razdalji C;

   ima prijemalna roka (76B) na rebru (760B) pritrjen nož (780B) z rezilom v obliki loka z radijem R2 in središčem v točki S2, ki se od osi štrclja (17B) najbližje gredi (17) nahaja na razdalji B.
8. 8. Hidravlični pogon (1) večnamenskega hidravličnega prijemala, po kateremkoli zahtevku od 1 do 3, značilen po tem, da gaje mogoče izdelati v različnih velikostih, kjer velikost hidravličnega pogona določa razdalja (A) med osema Šircljev (17B) gredi (17).
9. 9. Prijemalni roki (76A, 76B), po zahtevku 7, značilni po tem, da glede na velikost hidravličnega pogona (1), ki ga določa razdalja A, velikost radijev R1 in R2 ter razdalj C in B, določimo z uporabo naslednjih enačb:

   R1 = od 0,69 A do 0,85 A, prednostno R1 = 0,773-A;

   R2 = od 0,53 A do 0,65 A, prednostno R2 = 0,59· A;

   B = od 0,81 A do 0,99 A, prednostno B = 0,903 A;

   C = od 0,61 A do 0,75 A, prednostno C = 0,68 A.
10. 10. Prijemalni roki (76A, 76B), po zahtevku 7 ali 9, značilni po tem, da prijemalna roka 76B iz popolnoma odprtega položaja do popolnoma zaprtega položaja opiše kot βΐ + β2 in, da prijemalna roka 76A iz popolnoma odprtega položaja do popolnoma zaprtega položaja opiše kot al + a2, kjer velja:

    βΐ + β2 = od 110° do 120°, prednostno βΐ + β2 = 116°; in al + α2 = od 100° do 110°, prednostno al + a2 = 104°.