SI24722A - Odzračevanje hladilno zamrzovalnega aparata - Google Patents

Abstract

Predlagani izum se nanaša na hladilni in/ali zamrzovalni aparat, prednostno gospodinjski hladilni in/ali zamrzovalni aparat, obsegajoč hladilni prostor, obdan z izoliranim ohišjem, ki ga zapirajo vrata s tesnilom za tesnjenje ob robu notranjega dela vrat, pri čemer je tesnilo pritrjeno v posebej za to zasnovanem utoru, s pomočjo katerega je omogočena izravnava tlaka med hladilnim prostorom in okolico. Po predlaganem izumu je predvideno, da je vsaj eno vogalno območje (7) omenjenih vrat (2) zasnovano z vsaj parom poglobitev (8; 9), ki sta medsebojno povezani s pomočjo veznega kanala (10), pri čemer je omenjeni kanal (10) zasnovan z večjo globino od kanala (6), predvidenega za sprejem tesnila (5).

Description

Odzračevanje hladilno zamrzovalnega aparata

Predlagani izum se nanaša na hladilni in/ali zamrzovalni aparat, prednostno gospodinjski hladilni in/ali zamrzovalni aparat, obsegajoč hladilni prostor, obdan z izoliranim ohišjem, ki ga zapirajo vrata s tesnilom za tesnjenje ob robu notranjega dela vrat, pri čemer je tesnilo pritrjeno v posebej za to zasnovanem utoru, s pomočjo katerega je omogočena izravnava tlaka med hladilnim prostorom in okolico.

Pri pogostejšem odpiranju vrat hladilnega aparata pride do pojava, da je sila odpiranja vrat različna, včasih tudi moteče velika. Do povečanja sile odpiranja vrat prihaja zaradi temperaturne razlike med zunanjostjo in hladilnim prostorom hladilnika pri odprtju in zaprtju vrat hladilnega prostora, ko se le-ta začne po zaprtju vrat hladiti. V takšnem primeru ob dobrem tesnjenju vrat pride v hladilnem prostoru do podtlaka. Nasprotno pa pride v času cikla, ko hladilni kompresor ne deluje, do povečanja volumna zraka, saj je takrat lahko ob primernem tesnjenju vrat sila odpiranja majhna, kar zopet ni priporočljivo. Pri slabem tesnjenju vrat ne pride do pojava povečanja sile odpiranja vrat zaradi poddaka, vendar se zaradi pretoka zraka na mestih, kjer aparat ne tesni, začne nabirati vlaga ali led, kar je po eni strani moteče, po drugi pa predstavlja neželeno izgubo energije.

Znanih je več pristopov k reševanju zgoraj navedenih težav. Ena od znanih rešitev predlaga vgraditev ročaja, ki s pomočjo odrivnega vzvodnega mehanizma ob potegu ročaja pomaga premagati silo podtlaka in magnetno silo tesnila ob odpiranju vrat. Druga rešitev predlaga izravnavo tlaka med hladilnim prostorom in okolico, kar je mogoče doseči z vgradnjo izenačevalnega tlačnega ventila, preko katerega je hladilni prostor povezan z okolico. Na tak način je zagotovljen pretok zraka iz zunanjosti v notranjost, v nasprotni smeri pa ne, kar preprečuje iztok hladnega zraka v okolico in posledično izgubo energije. Omenjeni ventil je lahko zasnovan npr. z uležajeno kroglico v lijaku ali na drug znan način, kar pa poveča izdelovalne stroške aparata.

Nekatere rešitve predvidevajo uporabo elastične membrane, razporejene na odprtini, preko katere je hladilni prostor povezan z okolico. Elastična membrana se seveda deformira v smeri podtlaka, preprečuje pa prehajanje zraka in zato je rešitev, kar se izgube energije tiče primernejša. Slabost te rešitve je, da se na sami membrani lahko nabira vlaga, ki zmrzuje in ovira elastično deformacijo membrane. Tudi elastičnost membran se z leti zmanjšuje in material stara, tako da je delovanje membran po nekaj letih vprašljivo.

Še nadaljnja znana rešitev predvideva, da se na tesnilu izdelajo prečne odprtine, ki povezujejo hladilni prostor z okolico. Izdelava takšnega tesnila je dražja, pomanjkljivost te rešitve pa je tudi, da se v odprtinah tesnila začne nabirati vlaga, lahko tudi led in umazanija. Takšno tesnilo je znotraj profila in v okolici odprtin težko ali celo nemogoče očistiti, kar zmanjšuje funkcionalnost.

Ena od znanih rešitev, ki je primerljivo najenostavnejša, predvideva, da se na notranji površini vrat z izdelavo prečne poglobitve pod tesnilom naredi direkten prehod iz zunanjosti v notranjost. S tem je izenačevanje tlaka enostavno doseženo, vendar ima rešitev lahko nekaj slabosti, še posebej pri pokončno postavljenih hladilnih aparatih. Če se direkten prehod razporedi pod tesnilom na zgornji rob vrat, je ob primernem tesnjenju aparata to najugodneje, ker ne pride do odtekanja hladnega zraka iz aparata, izenačevanje tlaka pa je zagotovljeno. Večino pokončnih aparatov ima v spodnjem delu vgrajene tudi manjše odprtine za iztekanje nastalega kondenzata. V tem primeru je razporeditev direktnega prehoda zgoraj neprimerna, saj je s tem omogočen stalen pretok zraka iz okolice v notranjost hladilnega prostora. Zato je primerneje, da se direkten prehod razporedi v spodnjem delu vrat na stranskih vertikalah ali na spodnjem robu vrat. Največja slabost direktnega prehoda je vsekakor ta, da pri slabšanju tesnjenja vrat tekom življenjske dobe aparata, direkten prehod nima viskoznega upora pretoka zraka in omogoča dodaten stalen neoviran iztok hladnega zraka in s tem posledično izgubo energije ter nabiranje vlage in kondenzata na spodnjem zunanjem delu aparata, kar je za uporabnika moteče.

V dokumentu FR2445916 je razkrita rešitev, ki predvideva prehod zraka po daljši poti pod tesnilom. Pri tem je utor pod tesnilom zasnovan tako, da vstopna odprtina poteka prečno na tesnilo, nato zrak potuje po poglobitvi pod tesnilom po vzdolžni osi tesnila in prehaja v notranjost preko prečno na tesnilo zasnovanega izhoda, ki je znatno oddaljen od prečnega vhoda. Za preprečitev iztoka hladilnega zraka je potrebno doseči večji viskozni upor, zato je kanal indirektnega prehoda pod tesnilom relativno dolg, prednostno po celotni širini aparata. Predolg kanal pa predstavlja pomanjkljivost, saj se v dolgem utoru nabira vlaga, ki zmrzuje in dviguje tesnilo ter zamaši prehod, zaradi česar je potrebno vgraditi dodane grelne elemente.

Nadalje je v dokumentu US5228314 razkrita rešitev, ki sicer obravnava postopek hlajenja hrane na način uporabe kombinacije predhodnega hlajenja hladilnega vsebnika in umetno ustvarjenega podtlaka v njem. Z integriranjem primernih premerov kanalov indirektnega prehoda pod pokrovom se da doseči dovolj velik viskozni upor pri možnem pretoku hladnega zraka. Tako se lahko tlak med notranjostjo ohlajenega vsebnika in okolico izenači, pretok zraka pa je v večji meri zaradi primerne dolžine utorov in viskoznega upora zaradi velike razlike gostot notranjega hladnega in zunanjega toplega zraka onemogočen.

Naloga izuma je ustvariti hladilni in/ali zamrzovalni aparat, prednostno gospodinjski hladilni in/ali zamrzovalni aparat, pri katerem so odpravljene pomanjkljivosti znanih rešitev.

Zastavljena naloga je po predlaganem izumu rešena tako, da je indirektni prehod v utoru pod tesnilom zasnovan na področju spodnjega levega in spodnjega desnega vogala tesnila, gledano aparat s sprednje strani. Podolgovata odprtina, ki povezuje omenjeni indirektni prehod z okolico, je zasnovana na notranjem spodnjem robnem odseku ohišja vrat s poglobitvijo ob spodnjem robu tesnila. Podolgovata odprtina, ki povezuje omenjeni indirektni prehod s hladilnim prostorom aparata, je zasnovana na notranjem navpičnem levem oziroma desnem robu vrat, s poglobitvijo ob navpičnem notranjem robu tesnila na levi oziroma desni strani vrat. Obe podolgovati odprtini sta od vogala tesnila odmaknjeni v smislu potrebnega podaljševanja indirektnega prehoda za dosego dovolj velike viskozne upornosti pretoka zraka v indirektnem prehodnem kanalu pod tesnilom.

Z optimiziranjem dolžine in prereza omenjenega indirektnega prehodnega kanala se lahko pri različnih volumnih aparatov doseže želen učinek zmanjšanja sile zaradi nastalega podtlaka kot posledice pogostejšega odpiranja vrat. Ena od prednosti takšne izvedbe leži v tem, da se sočasno z izenačevanjem tlaka preko dveh vogalnih indirektnih prehodov doseže ugoden podvojen prerez za pretok zraka pri odpiranju vrat, sočasno pa se obdrži relativno visoko viskozno upornost pretoka zraka v obeh indirektnih prehodih.

Naslednja od prednosti predlaganega izuma je toga lega tesnila, pod katerim je zasnovan prehod. Zaradi kotne oblike v vogalu in stalnega naseda tesnila na enega od robov je tesnilo oz. položaj le-tega veliko bolj stabilen in ne more priti do naključnega premikanja.

Nadaljnja prednost takšne izvedbe odzračevanja leži v tem, da se doseže gibanje zraka v področjih spodnjih prednjih vogalov hladilnega prostora, kjer se zrak običajno ne giblje. To ugodno vpliva na nastanek in sušenje kondenzata in na konstantno razporeditev temperature v tem področju.

Še nadaljnja prednost tovrstne izvedbe leži tudi v tem, da kadar se kondenzat pojavi v prehodnem kanalu, kondenzat zaradi lastne teže steče po kanalu navzdol v smeri proti odprtini, ki povezuje prehod z okolico. V področju izteka indirektnega prehoda v okolico se nato kondenzat zaradi višje temperature zraka posuši. Ob zelo pogostem odpiranju vrat in visoki relativni vlažnosti okoliškega zraka se lahko ustvari večja količina kondenzata v indirektnem prehodnem kanalu. Kondenzat zaradi vertikalne postavitve kanala lahko steče v zunanjost aparata. Zaradi lastne teže je omogočeno samodejno odvajanje kondenzata iz prehodnega kanala, s čimer je preprečena zamašitev kanala in morebitno nastajanje ledu na vstopni odprtini, sočasno pa se obdrži indirektni prehodni kanal.

Zaradi inventivne postavitve vhodno izhodnih odprtin, je možno z dodatnimi oblikovnimi detajli preprečiti vstop morebitnega kondenzata v prehodni kanal. Iztekanje kondenzata, ki nastane v prehodnem kanalu, v okolico aparata, se da preprečiti z dodatnimi oblikovnimi značilnostmi tako, da se kondenzat osuši pred izlitjem v okolico aparata.

Izum je v nadaljevanju podrobneje opisan na osnovi neomejujočega izvedbenega primera in s sklicevanjem na priloženo skico, kjer kaže sl. 1 hladilno zamrzovalni stroj v tridimenzionalnem pogledu, sl. 2 delni pogled na prerez II-II s sl. 1, sl. 3 del vrat hladilno zamrzovalnega aparata v tridimenzionalnem pogledu z notranje strani, sl. 4 prerez po črti IV-IV s sl. 3, sl. 5 prerez po črti V-V s sl. 3, sl. 6 prerez po črti VI-VI s sl. 3, sl. 7 prerez po črti VII-VII s sl. 3,

Izum je v nadaljevanju opisan na prednostnem izvedbenem primeru pokončnega hladilnega aparata, čeprav je bistvo izuma mogoče uporabiti tudi pri drugih hladilno zamrzovalnih aparatih, na primer pri zamrzovalni skrinji.

Hladilno zamrzovalni aparat obsega telo 1 s hladilnim in/ali zamrzovalnim predelkom, v katerem se hrani dobrine in ki se ga da zapreti z vrati 2. Vrata 2 so s svojo notranjo steno 3 pritisnjena k pripadajoči steni 4 telesa 1, pri čemer je med steno 3 vrat 2 in steno 4 telesa 1 razporejeno tesnilo 5, ki tesni hladilni in/ali zamrzovalni predelek proti okoliškemu zraku. Omenjeno tesnilo 5 je prednostno razporejeno v kanalu 6, ki je obrnjen proti omenjeni steni 4 telesa 1 in zasnovan po celotnem obodu omenjene stene 3 vrat 2.

Vsaj eno vogalno območje 7 omenjenih vrat 2 je zasnovano z vsaj parom poglobitev 8; 9, ki sta medsebojno povezani s pomočjo veznega kanala 10. Pri tem je po predlaganem izumu predvideno, da je omenjeni kanal 10 globlji od kanala 6, predvidenega za sprejem tesnila 5. Dalje je po izumu predvideno, da je vsakokratna poglobitev 8; 9 zasnovana tako, da preseka omenjeni kanal 6 oz. se kanal 6 izliva v vsakokratno poglobitev 8; 9. Po prednostnem izvedbenem primeru je predvideno, da je na primer prva poglobitev 8 zasnovana v vodoravnem odseku vrat 2, medtem ko je druga poglobitev 9 zasnovana v navpičnem odseku vrat 2. Pri predstavljenem izvedbenem primeru je omenjena poglobitev 8; 9, gledano v ravnini vrat 2, zasnovana kot pravokotnik. Mogoče je tudi, da je vsaj ena od sten 11, 12, 13 vsaj ene poglobitve 8; 9 zasnovana pod kotom glede na vzdolžni in/ali prečni potek kanala 6, tako da je prostorsko nagnjena v smeri proti notranjosti hladilnega predelka. Omenjena poglobitev 8; 9, gledano v ravnini vrat 2, lahko v splošnem zavzema obliko paralelograma, na primer romba, romboida, trapeza in podobno. Na tak način se doseže, da kondenzat, ki se nabira v območju nad poglobitvijo 9 v navpičnem odseku vrat 2 in v območju vstopa v poglobitev 9, ne teče neposredno v omenjeni vezni kanal 10, temveč steče po nagnjeni spodnji stranski steni 11 nazaj v hladilni predelek in navzdol do vzdolžnega roba tesnila 5 na spodnjem vodoravnem robu vrat 2, kjer tesnilo 5 tesni po celotni širini vrat 2. Zaradi tega kondenzat ne more iztekati pod tesnilom 5 v okolico, čeprav je v tem območju vezni kanal 10 povezan z okolico.

Kondenzat, ki ob pogostem odpiranju vrat 2 nastaja pod tesnilom 5 v navpičnem odseku 10' veznega kanala 10 teče v spodnji vodoravni odsek 10 veznega kanala 10 in dalje proti poglobitvi 8. Ker je temperatura zraka v tem območju že višja, se začne kondenzat sušiti. Ob morebitni večji količini nastalega kondenzata je smiselna uvedba dodatnih oblikovnih značilnosti v smislu integriranja vsebnikov na notranji površini vrat, ki zadržijo večjo količino kondenzata, da lahko le-ta izhlapi, še preden steče v okolico v področje dna aparata in na tla, na katerih aparat stoji. Eden od mogočih načinov je, da se poglobitev 8 dodatno poglobi in z negativnim kotom stranic ustvari vsebnik, ki ujame določeno količino kondenzata, da lahko le-ta izhlapi, preden se izlije v okolico aparata. Izbiroma se lahko tudi dodatno narebri dno in stene vodoravnega odseka 10 veznega kanala 10, s čimer se del kondenzata še dodamo zadrži.

Seveda so možne tudi druge izvedbe z veznim kanalom, ki so na osnovi opisanega izuma povsem očitne povprečnemu strokovnjaku na tem področju. Ena od mogočih izvedb predvideva, da sta poglobitvi vsakokratno zasnovani na navpičnem odseku tesnila na levi in/ali na desni strani vrat in prednostno na spodnji polovici vrat.

Claims (8)

1. Patentni zahtevki

   1. Hladilni in/ali zamrzovalni aparat, prednostno gospodinjski hladilni in/ali zamrzovalni aparat, obsegajoč hladilni prostor, obdan z izoliranim ohišjem, ki ga

   5 zapirajo vrata s tesnilom za tesnjenje ob robu notranjega dela vrat, pri čemer je tesnilo pritrjeno v posebej za to zasnovanem utoru, s pomočjo katerega je omogočena izravnava tlaka med hladilnim prostorom in okolico, značilen po tem, da je vsaj eno vogalno območje (7) omenjenih vrat (2) zasnovano z vsaj parom poglobitev (8; 9), ki sta medsebojno povezani s pomočjo veznega kanala (10), pri io čemer je omenjeni kanal (10) zasnovan z večjo globino od kanala (6), predvidenega za sprejem tesnila (5).
2. 2. Hladilni in/ali zamrzovalni aparat po zahtevku 1, značilen po tem, da vsakokratna poglobitev (8; 9) seka omenjeni kanal (6) oz. se kanal (6) izliva v vsakokratno

   15 poglobitev (8; 9).
3. 3. Hladilni in/ali zamrzovalni aparat po zahtevkih 1 in 2, značilen po tem, da je prva poglobitev (8) zasnovana v vodoravnem odseku vrat (2), medtem ko je druga poglobitev (9) zasnovana v navpičnem odseku vrat (2).
4. 4. Hladilni in/ali zamrzovalni aparat po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da omenjena poglobitev (8; 9), gledano v ravnini vrat (2), zavzema obliko paralelograma, na primer romba, romboida, trapeza in podobno.

   25
5. 5. Hladilni in/ali zamrzovalni aparat po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da je vsaj ena od sten (11, 12, 13) vsaj ene poglobitve (8; 9) zasnovana pod kotom glede na vzdolžni in/ali prečni potek kanala (
6. 6), tako da je prostorsko nagnjena v smeri proti notranjosti hladilnega predelka.

   30 6, Hladilni in/ali zamrzovalni aparat po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da je na notranji površini vrat (2) integriran vsebnik za sprejem kondenzata.
7. 7. Hladilni in/ali zamrzovalni aparat po zahtevku 6, značilen po tem, da poglobitev (8) obsega negativen kot stranic.
8. 8. Hladilni in/ali zamrzovalni aparat po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da so dno in stene vodoravnega odseka (10) veznega kanala (10) narebreni.