SI23945A - Postopek in oprema za kontrolirano zbiranje in loäśevanje komunalnih odpadkov - Google Patents

Abstract

Predmet izuma sta postopek in oprema za kontrolirano zbiranje in ločevanje komunalnih odpadkov in rešujeta tehnične probleme: spodbujanja gospodinjstev k ločevanju odpadkov, poenostavljanja zbiranja in ločenega odlaganje posameznih vrst odpadkov, zagotavljanja učinkovitega in pravočasnega odvoza odpadkov, zagotavljanja sledljivosti odpadkov in zagotavljanja obračunavanja stroškov po dejansko odloženih količinah posameznih vrst odpadkov. Postopek in oprema po izumu zaobsegata: en ali več gospodinjskihvsebnikov, pripomočke za zbiranje, sortiranje in pakiranje pri gospodinjskih vsebnikih, pripomočke za tehtanje in označevanje, eden ali več skupnih vsebnikov, nadzorni center in informacijski sistem, ki povezuje vse ostale komponente sistema med seboj in na podlagi logike, vgrajene v programsko opremo za upravljanje sistema, zagotavlja njegovo učinkovito in usklajeno delovanje. Uporabnik odlaga gospodinjske odpadke v gospodinjski vsebnik, kije nameščen v njegovem prebivališču. Ko se nek razdelek vgospodinjskem vsebniku napolni, ga uporabnik odnese do skupnega vsebnika da ga izprazni. Skupni vsebnik na podlagi informacij na vsebniku ali katerikoli drugi embalaži samodejno prepozna podatke o uporabniku in vrsto odpadkov, kijih je le-ta prinesel. Podatki o teži oddanih odpadkov se zabeležijo in skupaj s podatki o uporabniku, vrsti odpadkov in datumom in časom odlaganja pošljejo informacijskemu sistemu, ki poskrbi da se transakcija oddajanja odpadkov pravilno zabeleži v podatkovni bazi na straninadzornega centra.

Description

POSTOPEK IN OPREMA ZA KONTROLIRANO ZBIRANJE IN LOČEVANJE KOMUNALNIH ODPADKOV

OPIS IZUMA

Področje tehnike

Ločeno zbiranje odpadkov; označevanje odpadkov; sledljivost odpadkov; obračunavanje komunalnih storitev za ravnanje z odpadki; predelava odpadkov.

Prikaz problema

Z naraščajočo težnjo in potrebo po ločevanju odpadkov se je tudi pri manjših enotah, kot so na primer gospodinjstva, razna društva, manjše delovne organizacije ali kakršnekoli druge manjše enote v katerih nastajajo različne vrste odpadkov, pojavila potreba po enostavnih in učinkovitih sistemih za odlaganja odpadkov. Za spodbujanje zavesti pri ravnanju z odpadki je nujno potrebno zagotoviti maksimalno kontrolo sledljivosti odlaganja odpadkov zaradi boljšega razvrščanja odloženih odpadkov in pravilnega obračuna stroškov pri upravljanju z odpadki.

Dejstvo je, da so še vedno težave pri spodbujanju gospodinjskih enot k ločevanju odpadkov ter pri poenostavitvi zbiranja in ločenega odlaganja posameznih vrst odpadkov. Običajen obračun stroškov odvoza in predelave odpadkov namreč temelji na razdelitvi skupnih stroškov na podlagi različnih razdelilnikov stroškov, ki za izračun prispevka vsakega uporabnika upoštevajo statične kategorije, kot so kvadratura nepremičnin, število članov gospodinjske enote, volumen zabojnika, frekvenca praznjenja zabojnika ipd. ter njihove različne kombinacije. Rezultat takšnega načina obračunavanja stroškov je, da gospodinjske enote niso nikakor motivirane k učinkovitem ravnanju z odpadki, saj vsak mesec plačajo približno enak znesek, ne glede na to koliko odpadkov so odložili in koliko so pri tem pazili na pravilno ločevanje.

Zaradi teženj po zmanjšanju onesnaževanja okolja se v novejšem času vedno več truda vlaga v recikliranje in preprečevanje nastajanja odpadkov, kjer imajo med drugimi zaradi svoje številčnosti pomembno mesto tudi gospodinjske enote uporabnikov. Po dosedanjih izkušnjah uvajanja sistema ločenega zbiranja odpadkov bo potrebno v prihodnje še veliko truda vložiti predvsem v bolj pravične sisteme ločenega zbiranja odpadkov in v ozaveščanje prebivalstva, kajti brez njihovega aktivnega sodelovanja prekomernega onesnaževanja okolja ne bo mogoče v zadostni meri omejiti.

Odpadki še zdaleč niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna smetišča, ampak že danes predstavljajo potencialne surovine, katerih pot se iz okolju prijaznih odlagališč vedno bolj preusmerja v tehnološko vrhunsko razvito industrijsko predelavo odpadkov v koristne surovine. Pri procesu nastajanja in preobrazbe odpadkov v ponovno uporabne surovine je potrebno, da sodelujejo prav vsi v verigi nastajanja odpadkov. Vendar se že sedaj sorazmerno dobro razvita tehnologija ločenega zbiranja odpadkov srečuje s težavami v samih gospodinjstvih in v komunalnih službah, saj je kontrola kakovosti in način plačevanja odvoza ločenih odpadkov praktično nerešen.

V prihodnje bo zelo pomembno, da se sistem ločenega zbiranja odpadkov izboljša predvsem s stališč:

zmanjšanja volumna zbranih odpadkov in s tem prevoznih stroškov, sledljivosti nastanja odpadkov in

- pravičnega obračunavanja za oddajo odpadkov.

V pričujočem izumu je razvit nov, tehnološko visoko razviti sistem, kjer se odpadki zbirajo in ločujejo neposredno pri gospodinjskih uporabnikih in omogoča komunalnim podjetjem kontrolo kakovosti odloženih odpadkov, odlagalcem pa zmanjšanje volumna in pravično obračunavanje stroškov.

Stanje tehnike

V boju za zmanjšanje onesnaževanja okolja je že opravljenih veliko raziskav in najdenih tudi veliko rešitev, ki so pripomogle k zmanjšanju onesnaženosti okolja. Različne rešitve je možno najti v patentnih spisih, strokovni literaturi, brošurah, periodičnem tisku ....

Za zbiranje odpadkov zunaj gospodinjskih enot so najbolj aktualni ekološki otoki z več ločenimi zabojniki, sistem zbiranja »od vrat do vrat«, pri katerem so najbolj pogosto uporabljeni zabojniki v neposredni bližini stanovanjskih enot, podzemni vsebniki za različne vrste odpadkov in manjši podzemni sistemi za hišne zunanje kontejnerje.

V večini skupnosti je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov s skupnimi kontejnerji za različne odpadke: splošni odpadki, biomasa, papir, steklo, embalaža, kovine itd. Poleg tega v nekaterih skupnostih že poteka proces uvajanja ločenega zbiranja odpadkov z barvnimi vrečami. Cilj tega načina zbiranja je zmanjšanje količine splošnih odpadkov na komunalni deponiji. Proces zbiranja in ločevanja z barvnimi vrečami neposredno pri gospodinjskih enotah oziroma pri povzročitelju odpadkov je dobra pot k zmanjševanju količine odpadkov, vendar ima tudi svoje pomanjkljivosti, kot so npr.: večji transportni stroški zaradi odvažanja ločenih zbranih odpadkov, kontrola pravilnosti zbranih odpadkov in pravično obračunavanje le-teh. V praksi se lokalne skupnosti na različne načine trudijo implementirati načelo »onesnaževalec plača«, vendar se pri tem večinoma poslužujejo tehnološko enostavnejših rešitev, kot so na primer uvedba obveznega nakupa posebnih vrečk, štetje števila praznjenj vsebnikov v nekem časovnem obdobju, obračun po volumnu vsebnikov ipd.

Na tržišču se najde različne pripomočke za selektivno zbiranje odpadkov, kot na primer več modularne koše in posebne kuhinjske elemente za ločeno zbiranje odpadkov, naprave za obdelavo bioloških odpadkov, vgrajene ročne stiskalnike ter bolj modeme kompaktorje. Obstoječe naprave za zbiranje in/ali sortiranje in/ali pakiranje odpadkov temeljijo na domačih vsebnikih za ločeno zbiranje odpadkov. Naprave se razlikujejo po številu in velikosti vsebnikov, zasnovi in tehnologiji delovanja ter dodatnih funkcijah. Naprav za tehtanje in/ali označevanje odpadkov pri gospodinjskih enotah ni veliko, kajti običajno takšne naprave nastopajo kot del večjih sistemov.

Obstoječi patenti oziroma rešitve zajemajo različne skupne vsebnike, do katerih se zapakirani in/ali stisnjeni odpadki transportirajo po tekočem traku ali navpičnih kanalih. Če se odpadki v gospodinjstvu ne stisnejo in ne zapakirajo, imajo nekateri skupni vsebniki ob vstopu v vsebnik opcijo stiskanja in pakiranja odpadkov.

Tehnološko zahtevnejši načini ločenega zbiranja odpadkov morajo biti podprte z informacijskim sistemom, ki omogoča kontinuirano delovanje. Patentiran je informacijski sistem, ki za identifikacijo skupnih vsebnikov ne uporablja RFID čipe ali GPS koordinate. Slabost tega sistema je v tem, da se odpadki tehtajo le ob praznjenju vsebnika, kar pa ni primemo za območja, kjer si več manjših enot deli en vsebnik.

Veliko patentiranih sistemov ima predvideno tudi zaščito proti vandalizmu.

Opis nove rešitve

Predmet izuma sta postopek in oprema za kontrolirano zbiranje in ločevanje komunalnih odpadkov pri gospodinjskih enotah, pri čemer so kot gospodinjske enote mišljene manjše skupnosti ljudi, kot so na primer gospodinjstva, klubi, društva, manjši gostinski objekti, manjše organizacije ali deli večjih organizacij oziroma kakršnekoli skupine ljudi pri katerih je namen spodbuditi kontrolirano zbiranje in ločevanje odpadkov.

Postopek in oprema po izumu rešujeta tehnične probleme:

spodbujanja gospodinjskih enot oziroma manjših uporabnikov k ločevanju odpadkov,

- poenostavlja zbiranje in ločeno odlaganje posameznih vrst odpadkov, zagotavlja učinkovit in pravočasen odvoz odpadkov,

- zagotavlja sledljivost odpadkov in

- zagotavlja obračunavanje stroškov po dejansko odloženih količinah posameznih vrst odpadkov.

Postopek in oprema po izumu zaobsegata:

en ali več gospodinjskih vsebnikov pripomočke za zbiranje, sortiranje in pakiranje pri gospodinjskih enotah; pripomočke za tehtanje in označevanje • · eden ali več skupnih vsebnikov oziroma objektov za zbiranje odpadkov center za upravljanje s skupnimi vsebniki oziroma nadzorni center informacijski sistem, ki povezuje vse ostale komponente sistema med seboj in na podlagi logike, vgrajene v programsko opremo za upravljanje sistema, zagotavlja njegovo učinkovito in usklajeno delovanje.

Postopek in oprema zaobsegata celostni pristop in sodobno informacijsko podporo, ki uporabniku v praksi omogočala enostavno ločevanje odpadkov in plačevanje po dejanski količini odloženih odpadkov. Na osnovi informacijskega sistema je zagotovljena sledljivost odpadkov od oddaje odpadkov v skupni vsebnik. Informacijski sistem povezuje podatke o posameznem gospodinjskem uporabnika, ki odda odpadke, vrsti oddanih odpadkov, količini oddanih odpadkov in času oddaje odpadkov. Sledljivost odpadkov in pravilna uporaba skupnega vsebnika dodatno zagotavlja kamera, kije nameščena v skupnem vsebniku.

Gospodinjski vsebnik (GV) zaobsega naprave, ki so nameščene znotraj hiše/stanovanja ali poslovnih prostorov in ima ločene razdelke za zbiranje različnih vrst odpadkov npr. organski odpadki, embalaža, plastika, steklo, papir, in preostanek odpadkov (splošni komunalni odpadki).

Gospodinjski vsebnik lahko zaobsega tudi manjše predelke za zbiranje nekaterih specializiranih odpadkov, kot so zamaški plastenk in izrabljene baterije ter manjši preostali nevarni oziroma posebni odpadki (npr. zdravila).

Posamezni modeli gospodinjskih vsebnikov se lahko med seboj razlikujejo. Izvedba gospodinjskega vsebnika ima tako sledeče predelke: prostor za zdrobljene steklenice in drugo stekleno embalažo (kozarci), prostor za stisnjeno ostalo embalažo (pločevinke, konzerve, plastenke, kartonska embalaža za tekočine itd., prostor za organske odpadke, prostor za preostale odpadke, prostor za papir (opcijsko) in predale za posebne odpadke (baterije, zamaške, zdravila..).

V gospodinjskem vsebniku so nameščene naprave za kompaktiranje odpadkov, kot so električne ali ročne naprave za stiskanje, mletje in drobljenje odpadkov. S kompaktiranjem « * odpadkov se že v gospodinjskem vsebniku doseže zmanjšanje volumna na najmanjši možen volumen in hkrati zmanjša frekvenca praznjenja tako gospodinjskega kot skupnega vsebnika.

Obdelani odpadki se znotraj naprave shranjujejo v posebnih vsebnikih (predalih), ki so glede na vrsto odpadka lahko pralni. Znotraj teh vsebnikov se odpadki lahko dodatno shranjujejo v prilegajoče se vreče, npr. organski odpadki v biorazgradljive vreče, in sicer zaradi lažjega in čistejšega praznjenja. Na gospodinjskih vsebnikih so identifikacijske oznake, ki služijo identifikaciji vrste odpadkov, ko se le-ti odlagajo v skupnem vsebniku. V primeru uporabe vreč lahko uporabnik nanje nalepi nalepko s črtno kodo (če so to njegove vreče) oziroma je črtna koda že na vrečah, če so to vreče, specializirane za uporabo v teh vsebnikih. S temi črtnimi kodami se potem vrši identifikacija pri odlaganju v skupni vsebnik.

Kompaktiranje odpadkov se izvaja na različne načine z napravami, ki so vgrajene v gospodinjski vsebnik. Mletje odpadkov se vrši z vijaki polžaste oblike, mlinčki za mletje organskih odpadkov, mlinčki za biološke odpadke ali s kakršnemkoli drugim načinom. Stiskanje odpadkov se vrši z napravami z vijačnim sistemom, vijakom in batom, preko vrtečih se valjev, s stiskalnicami s hidravličnim pogonom ali s kakršnemkoli drugim načinom. Naprava za stiskanje ima lahko vsebovan tudi grelec, ki omogoča po stiskanju ohraniti embalažo v kompaktni obliki. Drobljenje odpadkov se vrši z napravami z vijačnim pogonom, z bati, z vijakom in batom, z vrtečimi se valji ali s kakršnemkoli drugim načinom.

Pripomočki za zbiranje, sortiranje in pakiranje pri gospodinjskih vsebnikih pripomorejo k enostavnejšemu ločevanju odpadkov v posamezne naprej določene frakcije, kot na primer: organske odpadke, embalažo, plastiko, steklo, papir in druge odpadke oziroma splošne komunalne odpadke. Prav tako pripomočki pripomorejo k zbiranju nekaterih specializiranih odpadkov, kot so zamaški plastenk, izrabljene baterije ter manjši preostali nevarni oziroma posebni odpadki (npr. zdravila). Pripomočki se razlikujejo po številu in velikosti vsebnikov, zasnovi in tehnologiji delovanja ter dodatnih funkcijah. Modernejše naprave so v večini avtomatizirane, omogočajo delovanje brez širjenja neprijetnih vonjav, stiskanje odpadkov, pakiranje v različne embalaže in enote (običajno v vreče), označevanje pakiranih enot (npr. s črtnimi kodami).

Pripomočki za tehtanje in označevanje predstavljajo pomemben del celotne rešitve sistema kontroliranega zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov. Pripomočki omogočajo, da vsak uporabnik plača strošek odvoza in obdelave odpadkov, ki je premo sorazmeren količini dejansko odloženih odpadkov. Takšen sistem odpira možnost nagrajevanja tistih uporabnikov, ki z ozaveščenim ravnanjem z odpadki zmanjšujejo njihovo količino in so zato tudi nagrajeni z nižjim plačilom stroškov. Podatki o odpadkih se lahko zapišejo na črtno kodo, RFID čipe, ali na druge ustrezne digitalne ali nedigitalne medije, kar omogoča poenostavljen prenos podatkov v nadzorne centre. Osnovna funkcija pripomočkov je identifikacija uporabnika in ustvarjanje logične povezave med uporabnikom, vrsto odpadkov in izmerjeno težo odpadkov. V osnovi pripomočki za tehtanje in označevanje fizično ne pakirajo in v večini primerov ne označujejo odpadkov, ker se navedeno opravi že pri gospodinjskih vsebnikih, kjer ločeni odpadki že dobijo vse potrebne podatke o vrsti odpadkov, ki so v odloženi v embalaži. Pripomočki za tehtanje in označevanje v splošnem zaobsegajo tehtnico, čitalnik in zapisovalnik. Pri tehtanju se lahko tudi izda na primer črtna koda, RFID ali kakršenkoli drugi nosilec podatkov, ki se lahko nalepi na vrečo ali vsebnik gospodinjskega vsebnika.

Cilj skupnega vsebnika oziroma objekt za zbiranje odpadkov ie čim večja prilagodljivost tako prostorskim zmožnostim konkretnega prostora kot prilagoditev količini predvidenih odpadkov. Če se odpadki pri gospodinjskih uporabnikih ne stisnejo in ne zapakirajo, imajo nekateri skupni vsebniki ob vstopu v vsebnik opcijo stiskanja in pakiranja odpadkov. Skupni vsebniki so lahko razdeljeni v več notranjih predelkov, razporejanje odpadkov pa poteka preko mehanizma. Predelki skupnega vsebnika so prilagojeni tako, da ustrezajo predelkom gospodinjskih vsebnikov. Opremljeni so z mehanizmom za lažje dvigovanje predelkov gospodinjskih vsebnikov, pri tem se vsebina iz predelkov gospodinjskih vsebnikov pretrese v ustrezne predelke skupnega vsebnika. Skupni vsebnik je del kombiniranega sistema, ki vključuje tudi ustrezen gospodinjski vsebnik in ustrezen informacijski sistem.

Zunanji vsebnik je možno razširiti tudi z napravami za obdelavo odpadkov, kot so: drobljenje stekla, hladno ali vroče stiskanje plastike ozirom plastičnih steklenic in druge plastične embalaže, stiskanje druge embalaže, pakiranje obdelanih odpadkov itd.. Tehnologija obdelave odpadkov je podobna kot je že opisana pri gospodinjskem vsebniku s to razliko, da v tem primeru njena velikost ni omejena z dimenzijami pohištva v gospodinjstvu. Tudi pri takem načinu odlaganja in obdelave odpadkov je zagotovljena sledljivost odlaganja odpadkov in njihovo pravično obračunavanje.

Vsebniki so lahko locirani nad nivojem (shranjevanje polnih vsebnikov na višini), na nivoju (npr. lopa, garaža, v objektu), pod zemljo, ali le delno pod zemljo. Prav tako so skupni vsebniki lahko nameščeni zunaj ali v notranjosti drugega objekta. Obstaja pa tudi možnost daljinskega nadzora polnosti vsebnikov. Na zbirnem mestu odpadkov se nahajajo tudi kamera za nadzor okolice, senzor gibanja in infra-LED osvetlitev za dodatno osvetlitev okolice ponoči. Kamera se lahko uporablja za nadzor odloženih odpadkov. Zbirno mesto odpadkov je koncipirano tako, da se lahko odlaga tudi nekatere posebne oziroma nevarne odpadke. Napajanje sistema je lahko preko zunanjega omrežja z rezervnim lastnim napajanjem ali za večino trenutnih lokacij samo lastno napajanje. Sistem ima možnost oskrbovanja z električno energijo iz fotonapetostnih modulov. Skupni vsebnik hkrati služi kot objekt, kjer se lahko postavijo uporabne naprave, kot so defibrilator, wi-fi točka, info-točka, SOS-gumb, bankomat, avtomat za različne artikle in podobno.

Center za upravljanje s skupnimi vsebniki oziroma nadzorni center skrbi za pravočasno odpremo odpadkov iz skupnega vsebnika oziroma objekta za zbiranje odpadkov. Center prejema informacije o obsegu posameznih vrst odpadkov. Ob pomoči informacijskega sistema se optimira čas odpreme odpadkov iz skupnega vsebnika na deponije ali v objekte za reciklažo odpadnega materiala.

Informacijski sistem rešuje naslednje probleme, s katerimi se srečujemo pri predelavi odpadkov:

- kako spodbuditi gospodinjske uporabnike oziroma manjše enote uporabnikov k ločevanju odpadkov;

- kako čim bolj poenostaviti zbiranje in ločeno odlaganje posameznih vrst odpadkov; kako poskrbeti z maksimalno sledljivost odlaganja in obračuna odpadkov;

- kako poskrbeti za učinkovit in pravočasen odvoz odpadkov.

Z vidika informacijske infrastrukture, informacijski sistem na podlagi logike, vgrajene v programsko opremo za upravljanje sistema, skrbi za učinkovito in usklajeno delovanje :

gospodinjskega vsebnika skupnega vsebnika

- nadzornega centra - organizacijske enote v podjetju, samostojni koncesionar ali upravljalec, ki skrbi za odvoz v določenem okolišu. Na strani nadzornega centra je nameščena programska oprema za centralni nadzor nad delovanjem sistema. Programsko opremo lahko sočasno uporablja eden ali več uporabnikov - operaterjev.

Informacijski sistem obdeluje in shranjuje vsaj naslednje podatke:

podatke o količini odloženih odpadkov: običajno uporabljeni meri sta teža ali/in volumen;

podatke o vrsti odloženih odpadkov: različne vrste odpadkov imajo različen vpliv na okolje in s tem so povezani tudi stroški njihove predelave. Tako se npr. odpadki, ki jih je enostavno reciklirati obračunajo po nizki ceni; odpadki, ki se jih ne da reciklirati ali pa je strošek predelave visok pa se obračunajo po ustrezno višji ceni; odpadke, ki jih je še možno uporabiti za druge namene pa se lahko obračunajo kot »prihodek« onesnaževalca;

- podatke o pravilnosti odlaganja odpadkov;

- podatke o uporabniku.

Informacijski sistem zagotavlja zajem vseh zgoraj naštetih podatkov, nato pa po ustreznem varnem komunikacijskem kanalu te podatke posreduje podjetju za upravljanje z odpadki za pripravo obračuna. Z namenom osveščanja uporabnikov ter zagotavljanja transparentnosti poslovanja postopek in oprema omogočata dostop do uporabniškega portala, kjer vsak uporabnik po vpisu uporabniškega imena in gesla lahko pregleda podatke o vseh svojih transakcijah ter pripadajoče obračune. Kot spodbuda za čim bolj smotrno ravnanje z odpadki, so na portalu prikazani tudi določeni indikatorji uspešnosti (npr. povprečna količina oddanih odpadkov na osebo na časovno obdobje) za celotno populacijo v primerjavi z vrednostmi istih indikatorjev za posameznega uporabnika. Na ta način vsak uporabnik vidi ali morebiti odlaga nadpovprečno količino odpadkov.

Vsak skupni vsebnik ima komunikacijski kanal, preko katerega pošilja podatke informacijskemu sistemu v nadzornem centru. Takšen kanal je nujen za učinkovito delovanje sistema in implementacijo načela »onesnaževalec plača«, obenem pa ta komunikacijski kanal uporabljamo tudi za nadzorovanje stanja polnosti skupnih vsebnikov. V skupni vsebnik vgrajeni senzorji preko omenjenega komunikacijskega kanala sporočajo raven polnosti vsakega vsebnika v realnem času v nadzorni center. V primeru, da dandanes eden ali več uporabnikov odloži nadpovprečno količino odpadkov, s čimer zapolnijo vsebnik, preostalim uporabnikom ne preostane drugega, kot da čakajo na termin naslednjega praznjenja. Z novim sistemom nadzorni center v trenutku samodejno prejme obvestilo o polnosti vsebnika in tovornjak za praznjenje je lahko na poti takoj. V primeru, da skupni vsebnik zaradi nedelovanja komunikacijskega kanala ne more poslati podatkov o odloženih odpadkih v nadzorni center, se podatki o transakcijah shranjujejo v lokalni spomin in se od tam samodejno pošljejo v nadzorni center takoj, ko komunikacijski kanal začne ponovno delovati. Alternativno se lahko podatki prenesejo tudi na ročno napravo, ki jo ima pri sebi voznik tovornjaka ah serviser.

Skupni vsebnik samodejno pošilja poročilo o svojem stanju v nadzorni center v vnaprej določenih nastavljivih časovnih intervalih (npr. vsako uro) ah na podlagi eksplicitne zahteve s strani operaterja sistema. Poročilo o stanju vsebuje podatke o trenutnem nivoju polnosti prekatov za vse vrste odpadkov in lokacij i/identifikacij ski številki skupnega vsebnika. V primeru, da je od zadnjega prejetega statusnega poročila za nek skupni vmesnik minil čas, daljši od nastavljenega časovnega intervala, se sproži opozorilo operaterju o morebitnih komunikacijskih težavah na tem vsebniku. Operater nato poskrbi da servisna ekipa odpravi težavo.

Statični, terminski načrti za praznjenje vsebnikov z odpadki po posameznih območjih mesta so nadomeščeni z dinamičnimi načrti, ki so vsak trenutek prilagojeni trenutni polnosti vsebnikov in razpoložljivosti vozil za odvoz odpadkov. Vsak načrt vsebuje tudi optimalno zaporedje praznjenja, ki ga izračuna algoritem na strani nadzornega centra, in sicer na podlagi spiska vsebnikov, ki jih je potrebno izprazniti.

Informacijski sistem je v interakciji z naslednjimi akterji:

- pooblaščen uporabnik: oseba, ki ima v svojem bivališču nameščen gospodinjski vsebnik in ima s podjetjem za odvoz in predelavo odpadkov sklenjeno ustrezno pogodbo o odvozu odpadkov. Na podlagi te pogodbe uporabnik pridobi vsebnike za gospodinjski vsebnik, ki so označeni z identifikatorji, na primer z RFID čipi, ki omogočajo njihovo enolično identifikacijo;

- podjetje za odvoz in predelavo odpadkov: organizacija, ki je odgovorna za odvoz in predelavo odpadkov in za to storitev tudi izdaja račune pooblaščenim uporabnikom;

- nepooblaščen uporabnik: oseba, ki nima sklenjene pogodbe s podjetjem za odvoz in predelavo ter zaradi tega nima možnosti odlaganja odpadkov v skupni vsebnik;

- operater: zaposleni z nadzornega centra, ki je zadolžen za nadzor delovanja sistema in je obenem tudi odgovoren za posredovanje pri zapletih, do katerih lahko pride med delovanjem sistema;

- varnostna služba: ob pritisku tipke »PANIKA« na skupnem vsebniku, le-ta vzpostavi telefonsko zvezo z ustrezno pristojno službo (npr. z varnostno službo, lahko pa tudi z nadzornim centrom in potem le-ta po potrebi klic posreduje naprej ustrezni službi).

Pooblaščen uporabnik odlaga gospodinjske odpadke v gospodinjski vsebnik, kije nameščen v njegovem prebivališču. Ko se nek razdelek v gospodinjskem vsebniku napolni, ga uporabnik odnese do skupnega vsebnika da ga izprazni. Skupni vsebnik na podlagi informacij na vsebniku ali katerikoli drugi embalaži samodejno prepozna podatke o uporabniku in vrsto odpadkov, ki jih je le-ta prinesel. Na podlagi te informacije skupni vsebnik sprosti pokrov prekata za ustrezno vrsto odpadkov in omogoči praznjenje razdelka gospodinjskega vsebnika. Podatki o teži oddanih odpadkov se zabeležijo in skupaj s podatki o uporabniku, vrsti odpadkov in datumom in časom odlaganja pošljejo informacijskemu sistemu, ki poskrbi da se transakcija oddajanja odpadkov pravilno zabeleži v podatkovni bazi na strani nadzornega centra. Na podlagi transakcij, zabeleženih v podatkovni bazi, podjetje za odvoz in predelavo odpadkov izda obračun stroškov. Postopek in oprema zahtevata identifikacijo uporabnika, ki oddaja smeti v skupni vsebnik. Zato naj bi gospodinjstva uporabljala namenske oziroma v sistemu podprte vsebnike gospodinjskega vsebnika določenih dimenzij in opremljene z identifikacijskimi oznakami, prednostno s RFID čipom. Skupni vsebnik ob tehtanju prebere identifikacijske oznake gospodinjskega vsebnika. S tem skupni vsebnik določi identiteto uporabnika, jo preveri v sistemu in v primeru veljavne pogodbe za odlaganje odpadkov, uporabniku dovoli odložiti smeti V primeru, da gospodinjstvo (uporabnik) zaradi subjektivnih razlogov ne želi uporabljati priporočenih vsebnikov, lahko uporablja tudi svoje, dokler so le-ti

ustreznih dimenzij. V tem primeru skupni vsebnik predvideva tudi čitalnik identifikacije, ki jo uporabnik mora namestiti na predvideno mesto na lastnem vsebniku gospodinjskega vsebnika in se s tem polnopravno vključi v sistem.

V primeru poškodbe identifikacijske oznake vgrajene na ohišje razdelka gospodinjskega vsebnika ali kakršnokoli drugo embalažo, se lahko pripeti, da skupni vsebnik pooblaščenega uporabnika ne bo prepoznal in ne bo dovolil oddajanja odpadkov. Poleg identifikacijske oznake na vsebniku ali kakršnikoli drugi embalaži (večje udobje) zato obstajajo še alternativni identifikacijski mehanizmi, na primer z geslom preko tipkovnice na skupnem vsebniku (kot imajo tipkovnice potopni stebrički) ali s kartico, ki se vtakne v režo. Kartica je nujna v vsakem primeru, ker je dokument, ki dokazuje, da je nekdo upravičen uporabnik. Možna je tudi alternativna oziroma dodatna varianta s ključem in ročnim odpiranjem v sili. Samodejno prepoznavanje je možno samo v primeru, ko ima skupni vsebnik dovolj energije za delovanje. V primeru izpada vira energije, identifikacija na podlagi identifikacijske oznake, prednostno RFID čipa ne bo delovala. Možna rešitev je, da ima vsak uporabnik ključ, s katerim lahko odpre pokrov vsebnika in odloži smeti oziroma ključ s katerim ima dostop do skupnega vsebnika. Po ponovnem zagonu naprave naprava preko vgrajene tehtnice (v kolikor je ta vgrajena na dnu) primerja novo težo smeti s staro težo ter nov nivo s starim nivojem in poroča nadzornemu centru. Odlaganje smeti je lahko v tem primeru brezplačno, lahko pa se enakomerno razdeli med vse uporabnike.

Skupni vsebnik za normalno delovanje potrebuje električno napajanje. Električno napajanje je tako moč zagotoviti iz električnega omrežja, sončnih panelov, akumulatorskih baterij ali kakega drugega vira energije oziroma kombinacije navedenih. V primeru priklopa na električno omrežje lahko skupni vsebnik vsebuje tudi akumulatorsko baterijo, ki zagotavlja krajšo avtonomijo sistema v primeru izpada primarnega vira električne energije. Podobno velja za ostale kombinacije razpoložljivih virov električne energije. Skupni vsebniki so lahko izvedeni tudi tako, da se v primeru popolnega izpada električne energije pokrovi kontejnerjev samodejno odklenejo in omogočijo uporabnikom nemoteno praznjenje vsebnikov gospodinjskega vsebnika.

Postopek in oprema za kontrolirano zbiranje in ločevanje komunalnih odpadkov pri gospodinjstvih poleg osnovne funkcionalnosti zbiranja odpadkov omogočata tudi dve varnostni funkciji, ki sta zelo uporabni še zlasti v nemirnih urbanih okoljih, in sicer:

- možnost daljinskega nadzora okolice preko vgrajene varnostne kamere; možnost uporabe tipke za klic v sili.

Namen vgrajenih varnostnih kamer je preprečevanje vandalizma nad skupnim vsebnikom, izvajanje videonadzora v okolici vsebnika in izvajanje kontrole pravilnosti odloženih odpadkov. Podatki o odloženih odpadkih so povezani s slikami na videokameri. Na ta način je omogočena kontrola pravilnega odlaganja odpadkov. Snemanje preko varnostne kamere se aktivira na naslednje načine:

samodejno na podlagi gibanja, ki ga zazna senzor gibanja povezan s kamero; na zahtevo operaterja iz centralnega nadzornega centra; ob pritisku na tipko za klic v sili.

Vsi posnetki ostanejo v spominu dokler jim veljavnost ne poteče. Rok veljavnosti je poljuben in ga nastavi operater sistema (npr. 24 ur). Po poteku roka veljavnosti se posnetek izbriše. Posnetki se prenesejo v nadzorni center na zahtevo operaterja sistema ali pa samodejno. Pošiljanje video prenosa v nadzorni center se sproži samodejno, v primeru, ko je bila pritisnjena tipka »PANIKA« ali ko je sistem zaznal morebiten poskus vandalizma. Po pritisku na tipko »PANIKA«, bo skupni vsebnik vzpostavil govorno komunikacijo s številko za nujne primere (npr. 113) in omogočil osebi, ki je pritisnila tipko »PANIKA«, pogovor s pristojno službo. Snemanje okolice po pritisku tipke »PANIKA« traja najmanj ves čas trajanja pogovora.

V primeru, da operater izvaja poostren nadzor nad pravilnostjo odlaganja odpadkov, je moč sistem nastaviti tako, da se posnetki vseh odlaganj odpadkov samodejno prenesejo v nadzorni center. Posnetki se zabeležijo vsakemu postopku odlaganja odpadkov.

Opisana postopek in oprema sta zasnovana modularno, kar pomeni, da je mogoče opremo oziroma postopek z osnovno funkcionalnostjo kasneje dograditi z dodatnimi možnostmi, kot so npr. dodaten vsebnik za določen tip smeti, video nadzor itd. Prav tako se postopek in oprema lahko razširita z dodatnimi elementi, ki omogočajo boljšo sledljivost odloženih odpadkov, kot na primer:

z vpeljavo posebnih vrečk, ki nosijo enolično oznako uporabnika s snemanjem odlaganja odpadkov; z vpeljavo dodatnega označevanja odloženih odpadkov

Postopek in oprema za kontrolirano zbiranje in ločevanje komunalnih odpadkov pri gospodinjskih uporabnikih s svojo zasnovo omogočata sledljivost odpadkov in zagotavljata podatke za sestavo obračuna stroškov po dejansko odloženih količinah posameznih vrst odpadkov. Glavni elementi zagotavljanja sledljivosti so:

pravilno odlaganje odpadkov v posamezne vsebnike gospodinjskih vsebnikov; možno obveščanje uporabnika o polnosti vsebnika gospodinjskega vsebnika; zagotavljanje dostopa vsakega uporabnika sistema do skupnih vsebnikov;

- tehtanje odložene količine odpadkov;

- kontrolirano odpiranje ustreznega skupnega vsebnika glede na vrsto odpadkov v vsebniku gospodinjskega vsebnika;

snemanje oziroma videonadzor vsakega odlaganja odpadkov;

- ustrezno označevanje oziroma zapisovanje odložene količine, vrste odpadkov ter identifikacijske številke uporabnika;

neposredni prenos podatkov o odloženih odpadkov (numerični, slikovni in video) v nadzorni sistem;

- takojšnja kontrola podatkov o ustreznosti odložene vrste odpadkov;

obračun stroškov oziroma prihodkov na posameznega uporabnika sistema glede na odloženo količino in vrsto odpadkov.

Za delovanje postopka kontroliranega zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov pri gospodinjskih enotah je ključna centralna koordinacija akcij ter komunikacijskih kanalov med posameznimi akterji.

Postopek za kontrolirano zbiranje in ločevanje komunalnih odpadkov pri gospodinjskih enotah je informacijska nadgradnja klasičnega sistema za ločeno zbiranje in odvoz gospodinjskih odpadkov. To pomeni dvoje, in sicer:

• ·

- v primeru morebitnega izpada nadzornega centra, odvoz odpadkov še vedno funkcionira na »klasičen način«, nadzorni center je lahko avtonomen akter, torej ni nujno, da je del organizacije, ki opravlja storitev odvoza odpadkov.

Postopek in oprema opisana v izumu predvidevata možnost priklopa zunanjega avtorizacijskega modula. Tak modul omogoča identifikacijo uporabnika brez uporabe identifikacijskih oznak, kot na primer RFID čipa ali črtne kode gospodinjskega vmesnika. Alternativen avtorizacij ski modul je lahko izveden v obliki tipkovnice, preko katere uporabnik, ki se iz določenega razloga ne more identificirati z identifikacijskim zapisom, kot na primer RFID čipom ali črtno kodo, vnese svojo PIN kodo in se na ta način predstavi sistemu. Pri alternativni avtorizaciji so možne naslednje variante:

uporabnik vnese svoj PIN in če je le-ta pravilen, sistem po tehtanju odpre vsebnik, namenjen splošnim t.j. ne ločenim odpadkom;

- uporabnik vnese svoj PIN ter na koncu še dodatno številko, ki predstavlja kodo vrste odpadkov (npr.: 0 - splošni, 1 - steklo, 2 - embalaža, itn.). Po opravljenem tehtanju sistem odpre vsebnik odpadkov, ki ustreza dodatni številki;

- uporabnik vnese svoj PIN ter po vnosu še pritisne posebno tipko, s katero pove katero vrsto odpadkov odlaga. Ta rešitev predvideva posebno tipkovnico, ki bo imela poleg numeričnega dela še vrsto posebnih tipk za izbor vrste odpadkov - za vsako vrsto odpadkov po eno tipko. Po opravljenem tehtanju sistem odpre vsebnik odpadkov, ki ustreza pritisnjeni tipki.

Avtorizacij ski modul omogoča namesto tipkovnice uporabo različnih avtorizacij skih mehanizmov kot npr. avtorizacijo z magnetno kartico in kakšen drug avtorizacij ski sistem. Edini pogoj je, da ga je moč priklopiti na zaporedno ali ethemet vodilo in da sta rezultat avtorizacije koda uporabnika in podatek o vrsti odloženih smeti.

Programska oprema nadzornega centra je informacijski sistem, ki zbira, hrani, obdeluje in distribuira podatke iz celotnega sistema za kontrolirano zbiranje in ločevanje komunalnih odpadkov pri gospodinjskih enotah.

Informacijski sistem je sestavljen iz naslednjih komponent:

nadzorni uporabniški vmesnik, ki omogoča operaterjem v nadzornem centru dostop do vseh nadzornih funkcionalnosti sistema;

- vmesnik za zunanje uporabnike, ki omogoča pooblaščenim uporabnikom dostop do njihovega osebnega portala, kjer lahko pregledujejo svojo porabo, osebne podatke, statistične podatke, komunicirajo s podjetjem za predelavo odpadkov, prijavljajo sume zlorab itd.;

- strežnik, ki obdeluje zahteve, prejete s strani uporabniških vmesnikov, skupnih vsebnikov in skrbi za shranjevanje podatkov o poslovnih dogodkih v skladu s poslovno logiko in nastavitvami v podatkovno bazo in datotečni sistem. Časovno in dogodkovno proženje omogoča nastavitev pošiljanja e-mailov ali SMS-jev v primeru določenega dogodka. To je lahko realizirano kot kopica skript, od katerih ima vsaka svoj vmesnik do sistema za pošiljanje SMS-jev, alternativno pa je lahko na voljo tudi WebServices (SOAP) WSDL contract, ki ga implementira sistem za proženje obveščevalnih dogodkov preko web servisov;

- podatkovna baza, v katero strežnik shranjuje podatke o vseh transakcijah odlaganja odpadkov, vodi evidenco uporabnikov, vodi inventar skupnih vsebnikov in njihovih konfiguracij (Število razdelkov posamezne vrste, oprema, ki je na voljo itd.) ter metapodatke za video posnetke;

datotečni sistem, kamor strežnik shranjuje vse ostale podatke, ki ne sodijo v podatkovno bazo kot so npr. video posnetki, digitalizirani dokumenti, slike ipd.;

- podporni sistemi, ki skrbijo za podporne funkcije kot so npr. planiranje odvoza podatkov.

Uporabniki dostopajo do sistema na dva načina, odvisno od vrste uporabnika. Uporabniki informacijskega sistema so pogodbeni uporabniki in zaposleni v nadzornem centru.

Skupni vsebnik uporablja tako posredno kot neposredno komunikacijo z nadzornim centrom. Ob normalnem delovanju skupnega vsebnika izkorišča zvezen komunikacijski kanal kot je na primer ipSec VPN tunel preko vzpostavljene internetne povezave. Taka povezava omogoča tako prenos podatkov iz skupnega vsebnika v nadzorni center kakor tudi inicializacijo komunikacije s strani nadzornega centra.

Običajno je internetna povezava realizirana preko stalnega brezžičnega priklopa na internet z uporabo tehnologij kot so WiFi omrežje ali GSM UMTS povezava, možna pa je uporaba drugih, široko razširjenih internetnih povezav. V primeru, ko skupni vsebnik ni priključen na električno omrežje in je torej količina razpoložljive električne energije omejena, sistem predvideva energetsko varčen način delovanja. Komunikacijo v tem načinu vzpostavlja skupni vsebnik ob zagonu prožilcev kot je interakcija z okolico (npr. tehtanje odpadkov) ali GSM prožilni klic oziroma poslan SMS iz nadzornega centra. Takšno vzpostavljanje in prekinjanje povezave je za operaterja v nadzornem centru in končne uporabnike skupnega vsebnika pregledno - za to skrbi programska oprema. Kadar je sistem v varčnem načinu delovanja, se sistem samodejno zaustavi oziroma postavi v stanje nizke porabe in prekine internetno povezavo do nadzornega centra. Povezavo ponovno vzpostavi na podlagi dražljaja, ki je bodisi dražljaj iz okolice ali pa prožilni klic, prejet s strani nadzornega centra.

Poleg neposredne komunikacije skupnega vsebnika z nadzornim centrom preko internetne povezave je mogoča tudi posredna komunikacija z uporabo »vmesnega člena«. Takšno komunikacijo skupni vsebnik uporablja v izjemnih primerih, ko internetna komunikacija odpove. V ta namen ima vsak tovornjak za odvoz odpadkov vgrajeno komunikacijsko enoto, ki jo pri praznjenju skupnega vsebnika le-ta prepozna in nanjo prenese zbrane podatke ter video posnetke. Tako prenesene podatke v internem pomnilniku označi z ustrezno zastavico. Ko tovornjak prispe v bazo, se podatki shranjeni v komunikacijski enoti tovornjaka prenesejo v nadzorni center. Informacijski sistem nadzornega centra poskrbi, da ne pride do podvojenih podatkov v primeru, da je v vmesnem času skupni vsebnik že uspešno prenesel podatke v nadzorni center.

Podrobneje je bistvo izuma pojasnjeno v nadaljevanju z opisom izvedbenega primera in priložene skice, pri čemer je skica del pričujoče patentne prijave in je na skici prikazano:

Skica 1 prikazuje gospodinjski vsebnik 1, skupni vsebnik 2, nadzorni center 3, informacijski sistem znotraj skupnega vsebnika 4, informacijski sistem znotraj nadzornega centra 5, varnostna kamera 6, varnostna služba 7.

« · • «· · · · * » * · • · · « · ·· ·· ·· ···· ···

Skica 2 prikazuje skupni vsebnik 2, nadzorni center 3, varnostna kamera 6, varnostna služba 7, pooblaščen uporabnik sistema 8, nepooblaščen uporabnik sistema 9, prostor za praznjenje gospodinjskih vsebnikov 10, tipka za klic v sili 11, dnevnik praznjenj gospodinjskih vsebnikov 12, podatki o uporabniškem računu in povezani podatki 13.

Skica 3 prikazuje nadzorni center 3, nadzorni uporabniški vmesnik 14, vmesnik za zunanje uporabnike 15, podatkovno bazo 16, datotečni sistem 17, podporne sisteme 18, strežnik 19 in alarmni sistem 20.

Izvedbeni primer:

Gospodinjski vsebnik 1 je nabor vsebnikov za ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov , kije v izvedbenem primeru nameščen v stanovanju v večstanovanjski zgradbi ali manjši stanovanjski četrti.. V posebej prilagojene posode se ločeno zbirajo organski odpadki, embalaža, plastika, steklo, papir in preostali odpadki oziroma splošni komunalni odpadki. Vsaka posoda je opremljena z ustrezno identifikacijo, ki ima shranjene podatke o uporabniku gospodinjskega vsebnika in o vrsti odpadkov, ki jim je posoda namenjena.

Ko se posamezna embalažna posoda napolni, jo odnese stanovalec do skupnega vsebnika 2 do katerega ima dostop. V skupnem vsebniku se količina odpadkov stehta, hkrati pa se v informacijski sistem avtomatsko zabeležijo podatki o uporabniku gospodinjskega vsebnika, vrsti in količini odpadkov. Podatki se avtomatsko prenesejo v nadzorni center 3 za upravljanje s skupnimi vsebniki, ki ima kontrolo nad posameznimi vrstami odpadkov v skupnem vsebniku 2 in skrbi, da se posamezni odpadki pravočasno odpremijo na deponijo ali v obrat za predelavo odpadnega materiala. Za povezavo med vsemi navedenimi sestavnimi deli sistema skrbi informacijski sistem, ki skrbi za usklajeno delovanje posameznih modulov sistema (gospodinjski vsebnik 1, skupni vsebnik 2, nadzorni center 3), ki jih zaobsegata postopek in oprema po izumu. Informacijski sistem znotraj skupnega vsebnika 4 posreduje podatke informacijskemu sistemu znotraj nadzornega centra 5. Na skupnem vsebniku 2 je nameščena varnostna kamera 6 za nadzorovanje skupnega vsebnika, ki posreduje podatke varnostni službi 7 in nadzornemu centru 3.

Na skici 2 so prikazana pooblastila pooblaščenega uporabnika sistema 8 in nepooblaščenega uporabnika sistema 9. V skupnem vsebniku 2 lahko pooblaščeni uporabnik v prostor za praznjenje gospodinjskih vsebnikov izprazni svoje odpadke. Dostop do tipke klic v sili 11 imata tako pooblaščen, kot nepooblaščen uporabnik. Ob pritisku tipke klic v sili 11 se hkrati sproži varnostna kamera 6. Slika iz varnostne kamere 6 in signal, ki ga sproži pritisk tipke klic v sili 11 se takoj preneseta v varnostno službo 7. V nadzornem centru 3 ima pooblaščen uporabnik sistema 8 dostop do dnevnika praznjenj gospodinjskih vsebnikov 12 in do podatkov o uporabniškem računu in povezanih podatkov 13 ob uporabi uporabniškega vmesnika preko podprtega medija. Podprti medij je lahko na primer splet ali interaktivna televizija.

Informacijski sistem v nadzornem centru 3 izvedbenem primeru zaobsega nadzorni uporabniški vmesnik 14, vmesnik za zunanje uporabnike 15, podatkovno bazo 16, datotečni sistem 17, podporne sisteme 18, strežnik 19 in alarmni sistem 20.

Razumljivo je, daje mogoče opisano rešitev izvesti tudi v drugačni oblikovni izvedenki, ki ne spreminja bistva izuma.

Claims (42)

1. Postopek kontroliranega zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov označen s tem, da povezuje vsaj en gospodinjski vsebnik, vsaj eden skupni vsebnik, nadzorni center in informacijski sistem, ki med seboj povezuje gospodinjske vsebnike, skupne vsebnike in nadzorni center in na podlagi logike vgrajene v programsko opremo za upravljanje sistema zagotavlja njegovo učinkovito in usklajeno delovanje in sledljivost odpadkov na osnovi identifikacije gospodinjskega vsebnika in omogočenega dostopa samo do ustreznih skupnih vsebnikov oziroma delov skupnih vsebnikov, od oddaje odpadkov v skupni vsebnik.

2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da se kompaktiranje odpadkov izvrši v gospodinjskem vsebniku.

3. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da se kompaktiranje odpadkov izvrši v skupnem vsebniku.

4. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označen s tem, da se stiskanje odpadkov izvrši v gospodinjskem vsebniku.

5. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 4, označen s tem, da se mletje odpadkov izvrši v gospodinjskem vsebniku.

6. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 5, označen s tem, da se drobljenje odpadkov izvrši v gospodinjskem vsebniku.

7. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3 in 5 do 6, označen s tem, da se stiskanje odpadkov izvrši v skupnem vsebniku.

8. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 4 in 6 do 7, označen s tem, da se mletje odpadkov izvrši v skupnem vsebniku.

9. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 5 in 7 do 8, označen s tem, da se drobljenje odpadkov izvrši v skupnem vsebniku.

10. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 9, označen s tem, da se podatki o odpadkih zapišejo na črtno kodo, RFID čipe, ali na druge ustrezne digitalne ali nedigitalne medije.

11. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 10, označen s tem, da je daljinsko nadzorovana polnost skupnih vsebnikov.

12. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 11, označen s tem, da nadzorni center skrbi za pravočasno odpremo odpadkov iz skupnega vsebnika na osnovi podatkov o polnosti skupnega vsebnika.

13. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 12, označen s tem, da se ob pomoči informacijskega sistema optimira čas odpreme odpadkov na osnovi polnosti vsebnikov in razpoložljivosti vozil iz skupnega vsebnika na deponije ali v objekte za reciklažo odpadnega materiala.

14. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 13, označen s tem, da informacijski sistem obdeluje in shranjuje vsaj podatke o količini odloženih odpadkov, podatke o vrsti odloženih odpadkov, podatke o pravilnosti odlaganja odpadkov in podatke o uporabniku.

15. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 14, označen s tem, da informacijski sistem zagotavlja zajem podatkov in posreduje te podatke podjetju za upravljanje z odpadki po varnem komunikacijskem kanalu.

16. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 15, označen s tem, daje uporabniku omogočen dostop do uporabniškega portala, kjer uporabnik po identifikaciji lahko pregleda podatke o vseh svojih transakcijah ter pripadajoče obračune.

17. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 16, označen s tem, daje uporabniku omogočen dostop do uporabniškega portala, kjer uporabnik po vpisu uporabniškega imena in gesla lahko pregleda podatke o vseh svojih transakcijah ter pripadajoče obračune.

18. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 17, označen s tem, da skupni vsebnik samodejno pošilja poročilo o svojem stanju v nadzorni center v vnaprej določenih nastavljivih časovnih intervalih.

19. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, označen s tem, da skupni vsebnik pošilja poročilo o svojem stanju v nadzorni center na podlagi eksplicitne zahteve s strani operaterja sistema.

20. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 19, označen s tem, da se statični terminski načrti za praznjenje vsebnikov z odpadki po posameznih območjih nadomestijo z dinamičnimi načrti, ki so vsak trenutek prilagojeni trenutni polnosti vsebnikov in razpoložljivosti vozil za odvoz odpadkov.

21. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 20, označen s tem, daje informacijski sistem v interakciji s pooblaščenim uporabnikom, podjetjem za odvoz in predelavo odpadkov, nepooblaščenim uporabnikom, operaterjem in varnostno službo.

22. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 21, označen s tem, da skupni vsebnik ob tehtanju prebere identifikacijske oznake gospodinjskega vsebnika in s tem določi identiteto uporabnika, jo preveri v sistemu in v primeru veljavne pogodbe za odlaganje odpadkov, uporabniku omogoči odložiti smeti.

23. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 22, označen s tem, da se v primeru izpada električne energije pokrovi kontejnerjev v skupnem vsebniku samodejno odklenejo in omogočijo uporabnikom nemoteno praznjenje vsebnikov gospodinjskega vsebnika.

24. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 23, označen s tem, da je komunikacija med skupnim vsebnikom in nadzornim centrom izvedena preko vmesnega člena, tako da ima vsak tovornjak za odvoz odpadkov vgrajeno komunikacijsko enoto, ki jo pri praznjenju skupnega vsebnika le-ta prepozna in nanjo prenese zbrane podatke.

• · » • ·

25. Oprema za kontrolirano zbiranje in ločevanje komunalnih odpadkov označena s tem, da zaobsega vsaj en gospodinjski vsebnik, vsaj eden skupni vsebnik, nadzorni center in informacijski sistem, ki med seboj povezuje gospodinjske vsebnike, skupne vsebnike in nadzorni center in na podlagi logike, vgrajene v programsko opremo za upravljanje sistema zagotavlja njegovo učinkovito in usklajeno delovanje in sledljivost odpadkov na osnovi identifikacije na gospodinjskem vsebniku in omogočenega dostopa samo do ustreznih skupnih vsebnikov oziroma delov skupnih vsebnikov, od oddaje odpadkov v skupni vsebnik.

26. Oprema po zahtevku 25, označena s tem, da je v skupnem vsebniku nameščena kamera, ki snema odlaganje odpadkov.

27. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 26, označena s tem, da zaobsega pripomočke za zbiranje odpadkov pri gospodinjskem vsebniku.

28. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 27, označena s tem, da zaobsega pripomočke za sortiranje odpadkov pri gospodinjskem vsebniku.

29. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 28, označena s tem, da zaobsega pripomočke za pakiranje odpadkov pri gospodinjskem vsebniku.

30. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 26 in 28 do 29, označena s tem, da zaobsega pripomočke za zbiranje odpadkov pri skupnem vsebniku.

31. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 27 in 29 do 30, označena s tem, da zaobsega pripomočke za sortiranje odpadkov pri skupnem vsebniku.

32. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 28 in 30 do 31, označena s tem, da zaobsega pripomočke za pakiranje odpadkov pri skupnem vsebniku.

33. oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 32, označena s tem, da skupni vsebnik zaobsega pripomočke za tehtanje.

34. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 33, označena s tem, da skupni vsebnik zaobsega pripomočke za označevanje.

35. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 34, označena s tem, da pripomočki za tehtanje in označevanje zaobsegajo tehtnico, čitalnik in zapisovalnik.

36. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 35, označena s tem, da so na skupnem vsebniku nameščeni: kamera za nadzor okolice, senzor gibanja in infra-LED osvetlitev za dodatno osvetlitev okolice ponoči.

37. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 36, označena s tem, da so na skupni vsebnik postavijo uporabne naprave, kot so defibrilator, wi-fi točka, info-točka, SOSgumb, bankomat in/ali avtomat za različne artikle.

38. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 37, označena s tem, da je na skupnem vsebniku nameščena tipka za klic v sili.

39. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 38, označena s tem, da informacijski sistem zaobsega nadzorni uporabniški vmesnik, vmesnik za zunanje uporabnike, strežnik, podatkovno baza, datotečni sistem in podporne sisteme.

40. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 39, označena s tem, da se podatki o odpadkih zapišejo na črtno kodo, RFID čipe, ali na druge ustrezne digitalne ali nedigitalne medije, kar zagotavlja poenostavljen prenos podatkov v nadzorne centre.

41. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 40, označena s tem, da zagotavlja daljinski nadzor polnosti skupnih vsebnikov.

42. Oprema po kateremkoli od zahtevkov 25 do 41, označena s tem, da je zasnovana modularno in omogoča naknadne dograditve z dodatnimi možnostmi.