SI20857A - Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov - Google Patents

Abstract

Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov je kontrolirano ravnanje z odpadki od izvora do uporabnika, ki temelji na ročnem razvrščanju. V fazi določanja podvrst predelovalci organizatorju določajo oznake podvrst, da lahko z navodili in izobraževanjem izvorom odpadkov (gospodinjstva, trgovina ...) dostavi posode (lične samostoječe vreče, neprodušno zaprta plastična vedra ali sode), nalepke z njihovo osebno oznako in nalepke z oznako (barvno, šifrirano, kodirano, oznako za sodobne računalniške čitalce ...) posameznih vrst odpadkov (steklo, plastika ...) oz. pogostejših podvrst (zeleno steklo), da lahko v lastnih prostorih (kuhinja, kopalnica ...) napolnijo, zaprejo in označijo posode. Nalepke z oznako vrste "ostali odpadki" ni. Organizator s storitvami pomaga, vendar ne dopušča napačnega ravnanja. Na mestu odlaganja dežurni oz. zaposleni kontrolira označenost posod, pomaga izvoru, zanj prevzema čiste posode in informacije. Na javnih mestih, ki imajo lastne oznake izvora, ni posod brez 24-urnega nadzora zaposlenih. Pri prevzemu manipulanti prečitajo nalepke, evidencam sporočajo podatke za zapis kartončka in samo označene posode naložijo. V skladišču skladiščnik posode opremi s kartončkom. Stehtanim posodam razvrščevalci prečitajo kartonček, na mizi razvrstijo, prečitajo in kartončke priložijo delovnemu nalogu. Razvrščevalce (najpomembnejše orodje) je potrebno preizkusiti in preko delovodij nadzirati in usmerjati. Sledi priprava posod in informacij za izvor ter priprava podvrste za odpremo. Pri odpremi oznake prečitajo in podvrste naložijo predelovalcem. Odpremljene količine so enake prevzetim, kar potrjuje, da so bile vse količine ročno razvrščene in da ni nepoznanega odpadka. Faza evidentiranja s čitanjem sprotno usmerja postopek.ŕ

Description

POSTOPEK KONTROLIRANEGA ROČNEGA RAZVRŠČANJA KOMUNALNIH ODPADKOV

Postopek se nanaša na ročno razvrščanje komunalnih odpadkov.

Problematika odpadkov je zaradi negativnih posledic na človekovo okolje in njega samega preveč zahtevna, da bi jo lahko nepremišljeno puščali stihiji.

Delno poznanje negativen vpliv deponij in sežigalnic mešanih, nepoznanih odpadkov, vendar se bodo mnogi stranski negativni učinki pokazali šele z ostalim razvojem v prihodnosti. Onesnaževanje in odpadki imajo zanimivo značilnost, da privabljajo (npr. nepravilno zavržen odpadek kar sam vabi, naj mu za družbo dodamo še druge odpadke, tako na ulici kot ob prepolnem kontejnerju) in celo rojevajo novo onesnaževanje, saj z mešanjem, združevanjem lahko pridobijo povsem druge lastnosti in učinke.

Proizvodnjo izdelkov navadno skrbno načrtujemo in kontroliramo. Nobena faza v postopku proizvodnje najenostavnejšega proizvoda se ne izogne nadzoru. Vsi dogodki se evidentirajo in na različne načine analizirajo. Predmet analize je običajno proizvod, proizvodnja in njegovo trženje. Proizvaja se za znanega uporabnika. Za analizo nabavnega in prodajnega trženja se poleg lastnih evidenc načrtno zbirajo tudi informacije iz drugih virov. Za odločitve je potrebno vedeti, kje so izvori najprimernejših, trenutno razvitih surovin in katerim željam uporabnikov je potrebno zadostiti. Proizvajalci morajo preko evidentiranja in informiranja stalno aktivno komunicirati tako z izvori kot z uporabniki in če komunikacija ni pravilna, proizvodnja proizvoda zamre.

Proizvod po zadovoljitvi želje uporabnika naenkrat postane odpadek in v tistem trenutku uporabnik, ne da bi se zavedal, postane izvor in na drugi strani proizvajalec, ki lahko odpadke predela, postane uporabnik. Težava je v tem, da izvor plača organizatorja za ravnanje z odpadki za to, da se z odpadki ne obremenjuje. V začetku so pri mali količini odpadkov in nezavedanju negativnih posledic organizatorji z lahkoto sprejemali odgovornost in kopičili odpadke. Z razvojem pa se je v reševanje problematike morala vključiti širša družba. Angažirajo se državni organi, gospodarske in obrtne zbornice, okoljevarstvena združenja, organizacije, službe in razni inštituti. Vsi delajo analize in razmišljajo o naši onesnaženi prihodnosti brez kvalitetnih podatkov za oceno dejanskega stanja in rangiranje nevarnosti odpadkov ter njihovih izvorov.

Onesnaževanje in odpadke, ki odločajo o tem, kako dolgo se bomo še rojevali na Zemlji, smo prepustili stihiji, medtem ko skrbno načrtujemo proizvodnjo tudi nepotrebnih želja.

Problem okolja ni v odpadkih, ampak v evidentiranju dogodkov pri ravnanju z odpadki. Ko vidimo odpadke, si ne smemo pred njimi zapirati oči (kot noj, ki v nevarnosti zarine glavo v zemljo) temveč jih moramo še bolj odpreti, da se pripravimo na nevarnost. Ustrezno kontrolirano ročno razvrščanje odpadkov (stroji in orodja so nam lahko samo v pomoč) z meritvami in evidentiranjem dogodkov je osnovni pogoj preživetja na Zemlji.

Že ta trenutek bi lahko s strupenimi in nevarnimi stvarmi, v kolikor bi bilo to mogoče, celo večkrat (ne samo enkrat) uničili življenje na Zemlji.

Pri obstoječem nekontroliranem ravnanju z nevarnimi stvarmi, ob povečani birokratizaciji odgovornih služb v svetu, sem presenečen, da sem še živ. Samo na osnovi dejanskih podatkov je mogoče narediti analize, uporabne za boljše ravnanje z odpadki, z nevarnostmi in za vplivanje na želje in zdravo proizvodnjo, saj nobena želja ni vredna škodljive proizvodnje.

Pri današnjem postopku ravnanja s komunalnimi odpadki organizator v fazi dostave posod izvorom ne dostavi ustreznih posod za ločeno odlaganje odpadkov v njihovih prostorih. V dogovoru z gospodinjstvi, proizvodnjo, trgovinami in ustanovami kot izvori določi mesta odlaganja in na njih običajno postavi: male kovinske (mali so manjši od 5m3), male plastične, velike kovinske (veliki so večji od 5m3) in velike plastične kontejnerje ter še presskontejnerje, kontejnerje za papir, karton, za steklo, za metalno embalažo v najrazličnejših izvedbah, oblikah, velikostih. Kontejnerji žal zavzamejo veliko prostora, niso ravno v okras okolju in so praviloma težji od odpadkov v njih. Organizator posode dostavi na mesta odlaganja brez navodil in največ posod nosi oznako »ostali odpadki«.

Pri dualnem sistemu pa je v uporabi organizatorja še posebna pvc vreča, imenovana »rumena vreča«, namenjena vsem različnim vrstam odpadkov za ponovno predelavo, ki so posebej opredeljeni v navodilih, a žal ni namenjena eni sami vrsti odpadkov.

Vreča se ne odvaža z običajnimi specialnimi komunalnimi vozili, temveč z običajnimi tovornimi vozili in se v skladišču organizatorja uniči na tekočem traku in se presortira skupaj z drugimi vrstami odpadkov.

Pvc vrečke so trenutno najnaprednejša rešitev, saj jih lahko namestimo v stanovanja in posamezne poslovne prostore, vendar imajo vrsto pomanjkljivosti, ki ovirajo njihovo učinkovito uporabo:

a) niso gospodinjstvu oz. pisarni prijazne za ločeno postavljanje v prostore - niso lične, smostoječe (trdne) in ustreznih dimenzij

b) niso različno obarvane za različne vrste odpadkov - torej ne predvidevajo ločenega odlaganja posameznih vrst odpadkov

c) ne označujejo izvora odpadkov, ker jih ne zanima njihova kvaliteta odlaganja odpadkov

d) niso povratne, ker predvidevajo poenostavljeno pretresanje odpadkov na trak z uničenjem vrečke.

V fazi odlaganja odpadkov v prostoru izvora je odločitev glede odlaganja povsem prepuščena izvoru - tako glede izbora posod kot tudi glede razvrščanja odpadkov.

Organizator v tej fazi ne označuje izvorov in ne vpliva na njihovo ravnanje; dopušča nepravilno ravnanje, ne opozarja na drugačne možnosti, ker jih običajno niti ne pozna.

Takšen primer je uničevanje zaupne dokumentacije (razrez dokumentov na trakove s posebnimi uničevalci) in razrez knjig (uničevanje neustreznih oz. neprodanih knjig). Nepoučeni uničevalci ne ločijo dveh vrst odpadkov in skupaj razrežejo oz. razcefrajo papir, plastiko oz. plastificiran papir, metalni del fasciklov oz. vezave knjige in vezalno lepilo. Tako zrezane mešanice ni več mogoče ločiti in je za ponovno predelavo neuporabna - tako na področju papirja kot plastike. Površno delo tako surovino spremeni v odpadek.

V prostorih izvorov izvori pretežno uporabljajo zelo različne posode (pvc vrečke, vedra...), po njihovem izboru najprimernejše za odlaganje in prenos.

V fazi prenosa na mesto odlaganja izvori ponavadi različne odpadke: metalno embalažo, plastiko, steklo, papir, organske odpadke, strupene odpadke, povratno embalažo, baterije in akumulatorje, manjše kovinske odpadke, manjše lesene odpadke, tekstilne odpadke ipd. iz omenjenih različnih posod pretresejo v na mestih odlaganja nameščene kontejnerje oz. jih v njih zavržejo kar z vrečkami. V najboljšem primeru so nameščeni različni kontejnerji za več različnih vrst odpadkov. Tudi za odlaganje organskih odpadkov so predvideni kontejnerji, vendar niso praviloma ločeni. Pravilnosti odlaganja odpadkov ne kontrolira nihče in tako so kontejnerji običajno prepolni, smrdeči, odpadki so zavrženi tudi ob njih. Tudi s strani organizatorja poslani kontrolorji na terenu ne morejo ugotoviti nepravilnosti odlaganja, saj ne pretresajo vsebine kontejnerja. Praviloma več izvorov pretresa oz. odlaga v iste kontejnerje tako, da ni mogoče evidentirati kvantitete, kvalitete niti pravilnosti odlaganja odpadkov posameznih izvorov. Odpadki posameznih izvorov niso v ločenih posodah in posode niso označene, da bi bilo mogoče pozneje pri razvrščanju opredeliti njihovo razvrščanje.

V fazi prevzema posod na mestu odlaganja in prevoza vozniki odpadke s pomočjo manipulantov oz. avtomatike pretresajo v posebna komunalna vozila z nadgrajenim presskontejnerjem, ki jih stisnejo oz. jih s kotejnerji naložijo na prav tako posebna vozila. Pretresenih posod ne evidentirajo niti po mestih odlaganja, kaj šele po posameznih izvorih. Tudi na naloženih kontejnerjih ni oznak mesta odlaganja oz. izvora. Posebna vozila z nadgrajenim presskontejnerjem so na drugi strani že tretja posoda, v katero so bili isti odpadki pretreseni. Poseg v odpadke stiskanje nedvomno zelo popestri.

Dostop specialnih vozil je v primeru slabih vremenskih razmer oviran, hkrati uporaba specialnih vozil ovira promet v naseljih. Njihovo počasno pretresanje oz. nalaganje dodatno povzroča hrup, onesnaževanje ozračja, a prevoz v skladišče organizatorja poveča cestni promet v njihovi bližini.

Na drugi strani vožnja odpadkov, praviloma v od njih težjih kontejnerjih, dodatno obremenjuje cestišča in preko večje porabe goriva dodatno onesnažuje ozračje.

V fazi prevzema v skladišču organizatorja se odpadki brez evidentiranja izvorov oz. mest odlaganja, njihovih količin in pogosto celo brez tehtanja prevzamejo. Pravega količinskega prevzema ni.

V fazi razvrščanja odpadkov se ti ponovno pretresejo v posodo, imenovano tekoči trak.

Vse do sedaj omenjene posode so praviloma velike, tako da se v njih že po prvem pretresanju izgubi sled za posameznim izvorom. Velikost, zaradi pretresanja in mešanja odpadkov, zmanjša preglednost razvrščanja. Odpadki so po naporni menjavi že zelo spremenjeni, iztrošeni in prepojeni z najrazličnejšimi vonjavami in s prevelikimi napori se s težavo manjši del odpadkov izloči za reciklažne uporabnike.

Sortacija se vrši oz. tekoči trak prevaža odpadke, ne glede na ustrezno pripravljenost sorterjev, kot da bi bili odpadki pokvarljivi. Takšna sortacija z velikega traku je zaradi stresanja velikih količin različnih vrst odpadkov na pomikajoči se trak tehnično in psihološko neuspešna, ker:

- velika, pomikajoča se masa raznovrstnih odpadkov ne omogoča popolnega razvrščanja, ker ene vrste odpadkov nekaj časa ni na traku, nato pa je je preveč, da bi jo lahko, zadolženi za razvrščanje te vrste na podvrste, pobrali s traku pred koncem traku in nato obratno pri vzporedno potujočih vrstah (popolno razvrščanje na traku je prezahtevno, saj premikanje zahteva povsem prilagodljivo organizacijo dela, nadčloveško motoriko in mentalne sposobnosti zaradi neenakomerne porazdeljenosti različnih vrst odpadkov na traku, da bi se s traku pobrali vsi odpadki);

- zaposleni niso ves čas polno zaposleni, saj čakajo na svoje podvrste odpadkov in trak jim vsiljuje svoj ritem, kar ne motivira kreativne produktivnosti;

- nima pravičnega merila kvantitete in kvalitete sortacije (stresanje na premikajoči trak ustvarja prerazlične pogoje in zahtevnost sortacije), kar prav tako ne stimulira kvalitetnega dela;

- delo je po pravilu umazano, smrdeče, nedostojno in vzbuja odpor;

- zaradi prezahtevnega popolnega razvrščanja vseh vrst odpadkov na pomikajočem se traku, se, logično, ne zahteva razvrščanje vse mase, ampak se iz mase samo izločijo posamezni elementi, medtem ko ostalo nadaljuje tračno pot do konca;

- neizločeni odpadki so popolna neznanka - tako glede izvora kot kvalitete, le količine se običajno merijo;

- okolju boljša, vendar bolj zamudna, bi bila krožna sortirna pot, kjer je s traku potrebno ustrezno pobrati vse elemente;

- tračno razvrščanje elementov seje kot nenaravno preveč oddaljilo od naravnega razvrščanja iz manjše posode, v katero so bili elementi zavrženi oz. odloženi (čim bolj se elementi oddaljijo od posode, v kateri nastajajo; čim več posod zamenjajo; s čim več elementi se združijo in pomešajo, tem bolj nerazdružljivi postanejo oz. več časa in naporov je potrebno za njihovo razvrščanje).

Tehnologija razvrščanja komunalnih odpadkov danes torej ne temelji na ročnem razvrščanju, ker pretežni del odpadkov nima stika s človeškimi rokami in nekontrolirano potuje po traku. Orodja razvrščajo odpadke in razvrščevalec je samo nepomemben člen v organizacijski shemi dela z odpadki: ni pomembno kako, koliko odpadkov izloči in koliko odpadkov nadaljuje tračno pot. Ne meri se njegova učinkovitost in slabega se ne izloči iz postopka, kakor je to značilno za vsak stroj (vsakemu stroju se izmeri njegova kapaciteta oz. sposobnost, ki se pozneje kontrolira). Najbolj dovršen stroj za razvrščanje je torej samo postranski element tehnologije razvrščanja odpadkov.

V fazi priprave odpadkov za odpremo in začasno skladiščenje stiskalnice pretežno stiskajo nepoznane mešane odpadke (to je najbolj nevarno, saj tračno pot lahko tako neovirano nadaljujejo v, na otip neprijetni jedilni embalaži, embalirani nuklearni odpadki, biološki strupi ipd.). Ta pretežni del odpadkov običajno za stalno ostane stisnjen (ali ne) na deponiji oz. je nanjo pripeljan iz sortirnic dualnega sistema. Mešane bale se pogosto začasno skladiščijo samo zaradi odvoza na tehnološko zahtevne sežigalnice mešanih odpadkov za razbremenitev deponije.

Drobilnice na drugi strani ponavadi drobijo steklo, kolikor gaje izločenega iz ostalih komunalnih odpadkov, ločeno po podvrstah (zeleno, rjavo in belo), saj je steklo zaradi enostavnega ločevanja v nerazbiti obliki ena bolje izkoriščenih vrst odpadkov za reciklažo. Številno pretresanje in občasno celo stiskanje komunalnih odpadkov pripomore k razbitosti stekla. Steklo se zdrobljeno v posodah skupaj z redkimi ostalimi balami oz. posodami izločenih podvrst odpadkov samo začasno skladišči do odpreme v obrate predelave, kompostirnice, organizacije za ravnanje s strupenimi odpadki, začasne deponije in ostalim uporabnikom.

Tudi iz skladišča organizatorja dualnega sistema, kjer se pretežno sortirajo odpadki za ponovno predelavo, se začasno skladiščijo odpadki za odvoz v obrate predelave, organizacije za ravnanje s strupenimi odpadki, začasne deponije in ostale uporabnike.

Faza evidentiranja ne predvideva sprotnih evidenc, vezanih na izvore odpadkov, na odpadke, zato se do konca postopka ne izvajajo nobene meritve (delovni nalogi, v kolikor se sploh pišejo, ne vsebujejo podatkov o izvorih, vrstah odpadkov in nimajo nobenih prilog s temi podatki). Običajno se za razvrščevalce samo evidentira čas prihoda in čas odhoda z dela.

Iz evidenc ni mogoče razbrati niti pravih skupnih količin odpadkov, kaj šele količin njihovih posameznih vrst oz. podvrst. Kvaliteta izvorov ni poznana in tako je komunikacija z njimi neosebna. Pretežno obsega samo skromna poročila, navodila in obvestilo o višini njihovih obveznostih.

Tako organizatorji nimajo nobenega vpliva na obnašanje izvorov: ne kontrolirajo in ne usmerjajo njihovega ravnanja.

Brez poznavanja trenutnih in bodočih struktur odpadkov, pa tudi komunikacija z uporabniki ni konstruktivna.

Procesa ravnanja z odpadki se ne prilagaja navodilom uporabnikov.

Komunalne odpadke, najlažje razvrstljivi segment okoljevarstva, je s pravilnim postopkom, brez večjih organizacijskih in delovnih naporov, mogoče elegantno obvladovati (mi ga prepuščamo popolni stihiji). Ti odpadki se ob pravilnem ravnanju lahko ponovno predelajo v isti proizvod. Proizvodi pa so embalirani v materiale, ki jih je najlažje ponovno predelati v isto embalažo.

-1010

V fazi dostave posod pri postopku kontroliranega ročnega razvrščanja odpadkov vsak izvor, ki je zaključena enota (stroškovno mesto), pred začetkom odvoza odpadkov prejme svojo osebno oznako (šifro, kodo...). Označevanje omogoča ugotavljanje izvorov, ki nepravilno odlagajo posamezne vrste odpadkov.

Organizator, ki uporablja iste posode za odlaganje v prostoru izvora, prenos na mesto odlaganja, prevoz in razvrščanje komunalnih odpadkov, dostavi za odlaganje v prostoru izvora transportne vreče. Lične vreče za odlaganje različnih vrst metalne embalaže, plastike, stekla, papirja, strupenih, povratne embalaže, baterij in akumulatorjev, manjših kovinskih, manjših lesenih, tekstilnih odpadkov so različno obarvane, imajo ustrezen žepek za shranitev evidenčnih kartončkov in določen poseben prostor za oznako izvora (šifro, kodo...) in za oznako podvrste (z barvno nalepko, kodo, drugačnim računalniškim zapisom...). Barve ločijo pretežne vrste odpadkov (metalna embalaža, plastika, steklo, papir...), medtem ko ostale vrste in morebitne pogostejše podvrste lahko ločimo s posebnimi barvnimi nalepkami na nevtralni vreči, npr. v večjih količinah pojavljajoče se zelene steklenice pri izvoru. V kolikor uporabljamo sodobnejše računalniške zapisovalce in čitalce, se nalepke uporabljajo tudi na barvnih vrečah in ne samo na nevtralnih. V nobenem primeru pa ni oznake vrste oz. še manj podvrste »ostali odpadki«. Vreče so iz najtrše plastične tkanine, krojene oglato, dovolj trdne, da zagotavljajo samostabilnost in imajo pričvrščeno oprtnico (za lažji prenos z roko oz. na rami in druge vrste manipulacije). Na vrhu se zavežejo, da ne pride do raztresa. Dimenzije vreče za gospodinjstva in poslovne prostore se gibljejo od 0,03 do 0,06 m3 zaradi ličnega, nemotečega izgleda v prostoru in ne pretežkega prenosa. Manjše od 0,03 m3 ne smejo biti zaradi prevelike izgube časa za odvezo vanj e pri razvrščanju. Standardna dimenzija vreč za odlaganje posameznih vrst odpadkov je 30x30x40 cm, vreče za odlaganje

-1111 posameznih podvrst v industriji so 90x90x100 cm, vendar lahko organizator uporablja tudi druge dimenzije, v kolikor se s časom izkažejo za bolj primerne. Posebna plastična vedra - neprodušno zaprte posode z držalom v velikosti 10 litrov - organizator dostavi za delo z organskimi odpadki. Organizator torej posodo za zajem odpadkov prilagodi potrebam olajšanega ločenega odlaganja posameznih vrst odpadkov v prostorih izvorov odpadkov in poznejšega učinkovitega ročnega razvrščanja.

Organizator poleg dostave ustreznih posod (ustrezno število čistih, dezinfekciranih vreč vseh barv in veder), zagotavljanja kvalitetnih nalepk za barvno in posebno označevanje (s šiframi, kodami...) podvrst in nalepk z oznakami izvora (s šiframi, kodami...), izvore izobrazi za poznavanje posameznih vrst in značilnejših podvrst ter o enostavnosti njihovega pravilnega odlaganja. V primeru zahtevnejših odlaganj na izvoru ponudi svojo storitev, npr. uničevalce zaupne dokumentacije in neuporabnih knjig poučijo o različnih vrstah odpadkov, da pred uničevanjem pravilno razvrstijo materiale (papir, mapice iz natronskega papirja, plastične mapice, plastične folije, fascikle...) in šele pravilno ločene materiale razrežejo. Pravilno uničevanje odpadnega papirja (v fasciklih je običajno lep, malo potiskan brezlesni pisarniški papir, kije odlična surovina za ponovno predelavo papirja in izločanje papirja iz fascikla in mapic je bistveno lažje in hitrejše opravilo od vlaganja papirja v fascikel, zato za hkratno uničevanje plastike s papirjem ni nobenega opravičila, vendar, Če je to za izvore prezahtevno, organizator namesto njih pravilno opravi storitev in ne dopusti nepravilnega odlaganja). Podoben primer, vezan na reciklažo papirja, je razrez knjig (organizator ne dopušča uničevanja z razrezom čez sredino v izogib prometa z neustrezno knjigo oz., da jih zbiralci papirja s cefralniki zdrobijo, saj knjige tako zaradi trdih ali celo plastičnih platnic in lepila na hrbtiščih končajo kot slab dodatek

-1212 oz. kot odpadek, kljub temu da knjiga, z izjemo platnic in hrbtišč, pretežno vsebuje prvovrstne papirje za ponovno predelavo papirja). Površno oz. nepravilno delo surovine spremeni v odpadek (tudi v primeru, da več vrst odpadkov uspemo predelati v nov proizvod, na koncu dobimo novo vrsto odpadka in tako razmnožujemo odpadke), zato organizator ponudi celo lastno uslugo, da lahko zahteva pravilno ravnanje izvorov s komunalnimi odpadki.

V fazi odlaganja odpadkov v prostorih izvora organizator, kot poznavalec ravnanja z odpadki, izvaja svojo uslugo povsod, kjer je izvorom prezahtevno pravilno odložiti odpadek oz. kjer je potrebno že v fazi odlaganja odpadkov na izvoru odpadke ločevati na podvrste. Tako ima izvor v vsakem trenutku možnost vsak odpadek zavreči v ustrezno vrečo v bližini oz. poklicati organizatorja na pomoč, vendar ne sme ravnati v nasprotju z navodili. Proizvodnja, trgovina, ustanove, gospodinjstva v večstanovanjskih zgradbah in naseljih in gospodinjstva samostojnih hiš lahko po navodilih organizatorja odpadke odlagajo ločeno, s priporočilom, da (za olajšanje odlaganja) vreče za različne odpadke namestijo celo v različne prostore gospodinjstev oz. poslovnih prostorov, glede na vir določenega odpadka. Pri gospodinjstvih npr. vrečko za metalno embalažo postavijo v kuhinjo, za plastiko v kopalnico, za steklo v shrambo ali klet, za papir v dnevno sobo ali sobo, za ostale vrste ločeno v klet ali poseben prostor, vedro za organske odpadke pa kot posebno posodo v kuhinjo. Izvori lahko torej v posebne vreče ločeno odložijo metalno embalažo, plastiko, steklo, papir, strupene odpadke, povratno embalažo, baterije in akumulatorje, manjše kovinske, manjše lesene, tekstilne odpadke ipd., kljub temu da so običajno za zadnjih šest vrst odpadkov predvideni drugi izvajalci. Taki izvajalci so lahko začasne deponije, ki poskrbijo za premet s kovinskimi, lesenimi, tekstilnimi, gradbenimi, kosovnimi ipd. odpadki. Začasne deponije, v kolikor so formirane, poskušajo pridobiti uporabnike

-1313 rabljenih materialov, zato jih temu primemo obdelajo in le v primeru, da rabljenih materialov ni mogoče tržiti, jih odpeljejo ustreznim uporabnikom. V primeru, da začasne deponije niso formirane, organizator postopka kontroliranega ročnega razvrščanja odpadkov organizira tudi to storitev. Na drugi strani so za promet s povratno embalažo, akumulatorji in baterijami že po svoji vlogi običajno zadolženi posredniki oz. trgovci; v kolikor tudi temu ni tako, to opravilo prevzame organizator, ki v nobenem primeru ne dopušča nepravilnega odlaganja.

Z vključitvijo organizatorja v problematično odlaganje odpadkov ni več razloga za nepravilnosti. Izvori vse vrste odpadkov odložijo v ustrezne vreče, s tem da vreča za vrsto »ostali odpadki« ne obstaja! Vsako vrečo posamezni izvor označi s svojo lastno oznako (šifro, kodo...) in po potrebi oznako vrste oz. podvrste.

V fazi prenosa na mesto odlaganja izvori v dogovoru z organizatorjem določijo mesta odlaganja, na katera bodo odlagali polne vreče po vrstah ločenih odpadkov, kjer ni več prepolnih, smrdečih kontejnerjev. Določene vonjave so izolirane v zaprtih vrečah in se ne mešajo z drugimi. Stanovalci zagotavljajo nadzor nad mestom odlaganja, saj neoznačenih vreč organizator ne bo prevzel oz. jih bo prevzel pod posebnim režimom.

Na mestih odlaganja, kjer odpadke odlaga več izvorov, izvori določijo dežurnega za prevzem posod (dezinfekciranih čistih vreč oz. veder) in za posredovanje informacij organizatorja v zamenjavo za predajo označenih posod. Izvor vedno prejme isto število vreč enake barve, kot jih je predal. Na javnih mestih so vsa mesta odlaganja, npr. otoki na trgovskih ulicah, trgi, parki pod stalnim nadzorom. Tam zaposleni izvorov oz. organizatorja 24 ur dnevno skrbijo za čistočo ulice, pravilno odlaganje odpadkov in prevzem ustreznih posod in informacij organizatorja v zamenjavo za predajo označenih

-1414 posod z odpadki. Trgovske in bolj frekventne ulice imajo svojo oznako izvora (šifro, kodo..Na ulicah, trgih, parkih ipd. ni postavljena niti ena posoda brez fizičnega nadzora, ki ga izvajajo zaposleni izvora ali organizatorja.

Izvori lahko na mesta odlaganja predajo vreče, vedra, sode ali sortirane bale podvrst odpadkov (proizvodnje, trgovine, ustanove), saj lahko večja mesta odlaganja z zaposlenimi posedujejo stiskalnico za odpadke. Organizator večjim izvorom nudi svoje zaposlene za uposabljanje ljudi na izvorih za samostojno pravilno ravnanje z odpadki oz. zaposleni organizatorja za izvor stalno izvajajo storitev. Organizator lahko svoje zbirno skladišče postavi že za 200.000 prebivalcev, v kolikor so razdalje med mesti odlaganja velike, saj ne potrebuje več kot 5.000 m2 ravne površine in v dogovoru z izvori lažje organizira in načrtuje letni plan (po dnevih in vrstah odpadkov) odvozov z mest odlaganja. Tako zagotovi sproten odvoz odpadkov (lepši izgled, manj smradu in bolj higienično odlaganje odpadkov).

V fazi prevzema posod na mestu odlaganja organizator angažira vsa tovorna in ne specialna vozila. Pri odvozih je zelo prilagodljiv, saj lične lahke vreče lahko prevaža vsako tovorno vozilo, mogoče pa jih je spraviti tudi v osebni avtomobil. Širok izbor vozil zagotavlja reden odvoz tudi v najhujših razmerah (npr. vremenskih) in ta vozila z ustreznim številom manipulantov s hitrostjo in neopaznostjo nalaganja bistveno manj ovirajo promet v naseljih, hkrati pa se vozila lahko pri delu tudi ustrezno umaknejo z vozišča. Na drugi strani skrajšanje časa manipulacije zmanjša porabo goriva in onesnaževanje ozračja. Voznik oz. njegovi manipulanti ob prevzemu na mestu odlaganja prečitajo oznake izvorov in evidentirajo čas, manipulanta, število posod posameznih vrst oz. podvrst po izvoru (ročno, vizualno, računalniško, s kodiranjem oz. z uporabo najsodobnejših orodij za čitanje in evidentiranje).

-1515

Podatke zapišejo v delovni nalog. Voznik vpiše oznako mesta odlaganja, kilometre, čas prihoda, čas odhoda, medtem ko ima že od začetka vožnje zapisan datum, vozilo, ime voznika in njegovih manipulantov. Manipulant, po odčitanju in evidentiranju, posode ločeno nalaga v vozilo. Vsebine posod pri nalaganju in med prevozom ne pretresa, ne meša in ne stiska! Polno vozilo po nalaganju po najkrajši poti vozniki odpeljejo na skladišče organizatorja.

Pri uporabi sodobnih računalniških orodij, povezanih s centralnim računalnikom, se že pri odčitavanju takoj evidentira, kje je kateri voznik v določenem času in od katerega izvora je manipulant prevzel katero vrsto odpadka. Sodobne tehnike že sedaj omogočajo celo vizualno spremljanje dogodkov, vendar, v kolikor vozila niso sodobno opremljena, lahko manipulanti med vožnjo voznika evidentirane podatke sporočijo po mobilnem telefonu evidencam, kijih vnesejo v centralni računalnik. Tako je skladiščnik na skladišču organizatorja že ob nalaganju manipulantov oz. med prevozom seznanjen, kaj bo polno vozilo pripeljalo. Že pred prihodom vozila ima natisnjene evidenčne kartončke, ki so že opremljeni s poznanimi podatki o datumu, šifri izvora in šifri vrste oz. podvrste odpadka. Kartonček je zapisan s pisavo za obdelavo z najsodobnejšimi čitalci in računalniki ali natisnjen z najenostavnejšim tiskalnikom.

V fazi prevzema v skladišču skladiščnik ob prihodu vozila odčita in potrdi prevzem vsake posamezne, že s strani manipulantov odčitane, posode (male vreče, velike vreče, bale podvrste, izjemoma bale vrste, soda ali vedra) in ji primemo pritrdi kartonček (vreči kartonček vtakne v poseben žepek), dodatno opremljen z novimi podatki, ki jih zapiše v računalnik. Na kodiranem evidenčnem kartončku so dodatno predvidena mesta za zapis številke vreče oz. bale, teže, časa prevzema in za podpis skladiščnika. Na zadnji strani

-1616 kartončka je prostor za zapis ugotovitev razvrščevalcev: za zapis oz. odtis časa začetka in konca razvrščanja, oznako sprejemljivosti razvrščanja izvora (da,ne), zapis kratkega komentarja razvrščanja izvora, zapis oznak pridobljenih podvrst oz. vrst s pripadajočimi količinami in zapisa oznake (V) v primeru pojava nove, neznane vrste oz. podvrste odpadka.

Pri uporabi sodobnih računalniških rešitev se novi podatki zapišejo že ob čitanju s čitalno enoto oz. skladiščnikovim govornim sporočilom, vendar novitete vplivajo samo na hitrost informacije, njeno enostavno podajanje in njeno preglednost, nikakor pa ne morejo vplivati na njeno kvaliteto, saj je ta odvisna od navodil organizatorja in izvedbe skladiščnika.

S kartončki opremljene posode gredo na tehtanje, kjer se teže poleg zapisa v centralni računalnik zapišejo tudi na kartonček. Skladiščnik na podvrste očitno pravilno razvrščenim stehtanim balam ob prevzemu v začasno skladiščenje natisne označeno komercialno etiketo, ki vsebuje podatke s prve strani kodiranega kartončka za uporabnika in jo, glede na podvrsto stisnjenega odpadka, usmeri na ustrezno mesto. Balirajo se samo na ustrezne podvrste razvrščeni odpadki. Nepravilno na podvrste razvrščene bale in bale posameznih vrst odpadkov se prevzemajo samo v dogovoru z organizatorjem!

V fazi razvrščanja odpadkov organizator razvrščanje podvrst prilagodi potrebam predelovalcev tudi zunaj državnih meja, saj ima z njimi stalno komunikacijo. Država oz. združba samo v korist okoljevarstva določi škodljive uporabnike (npr. sežigalnice nekontroliranih odpadkov, deponije) in razvrščanje se prilagodi za ostale uporabnike, saj nov postopek razvrščanja komunalnih odpadkov temelji na okolju najbolj varnem, pa tudi tehnično in praktično najbolj učinkovitem novem ročnem razvrščanju. Najpomembnejša elementa novega ročnega načina razvrščanja sta: razvrščanje majhnih količin

-1717 (0,03 - 0,06 m3) ene vrste odpadkov na podvrste, kar omogoča neprimerno večjo preglednost in odpadki se med razvrščanjem samostojno ne premikajo. Način razvrščanja pri odlaganju odpadkov je malo zahteven, saj odpadek hitro, enostavno zavržemo v posodo in ni prehudo, če pomislimo, v katero. In podobno tudi razvrščanje ene vrste odpadkov iz majhnih posod na podvrste ni zamudno, zahtevno dejanje. Zaradi dobre preglednosti je čas razvrščanja skoraj enak času odlaganja na izvoru. Odpadki se namreč pri manipulaciji iz prostora izvora do mesta za razvrščanje niso spremenili, saj jih nismo pretresali, mešali z drugimi odpadki ali celo stiskali. Ročno razvrščanje izvajajo usposobljeni ljudje. Pred začetkom dela se, kot strojem, izmerijo njihove sposobnosti. Po začetku dela se ves čas spremlja njihovo delo in se jih v primeru napake izloči iz postopka oz. prestavi na manj odgovorno mesto.

Na pravilnem delu razvrščevalcev temelji ves postopek, zato je njihov izbor še toliko bolj odgovoren, saj so najpomembnejše orodje v procesu. Razvrščevalci torej prevzamejo stehtane pripeljane vreče, prečitajo s priloženih kartončkov že poznane podatke in sprotno, med razvrščanjem s pretresanjem na ravno mizo, zapišejo nove podatke: pravilnost razvrščanja, količine podvrst, vzorce... Posamezno vrsto odpadkov razporedijo na določene podvrste in v kolikor naletijo na novo vrsto oz. podvrsto odpadka, vzorec v posebni vrečki predajo delovodji. V kolikor so posamezne podvrste označene s strani proizvajalcev, jih prečita za natančnejše in hitrejše evidentiranje razvrščanja (pri papirju označevanje podvrst ni mogoče). Posamezne podvrste se sproti tehtajo in jih številčno opredelijo za vsako razvrščeno vrečo, opremljeno s kartončkom. Ko končajo z razvrščanjem posode, imajo na kartončku že zapisane vse nove podatke.

Iz ene vrste odpadkov stisnjene bale sprejmejo razvrščevalci te vrste odpadkov, prečitajo kartonček, razbalirajo balo, razvrstijo odpadke na

-1818 podvrste, spravijo kartončke z zapisanimi novimi podatki na zadnji strani in posamezne podvrste usmerijo na baliranje.

Razvrščevalci pretežno razvrščajo metalno embalažo, steklo, plastiko in papir, medtem ko organske odpadke ob pretresanju samo pregledajo glede pravilnosti razvrščanja na izvoru, strupene odpadke samo usmerijo pristojnim organizacijam in tudi morebitne ostale vrste odpadkov samo napotijo ustreznim uporabnikom.

Razvrščevalci organskih odpadkov kartončke na vedrih prečitajo, prekontrolirajo pravilno odlaganje na označenem izvoru, vedra izpraznijo v večje sode, dezinfekcirajo in parno očistijo za ponovno uporabo. Pri vsakem opravilu na kartonček sproti dodajajo nove podatke. Večje posode z organskimi odpadki, opremljene s kartončki, usmerijo na začasno skladiščenje.

Pri plastiki, steklu in metalni embalaži lahko etikete in neizpraznjenost povzročajo določene težave, ki jih je potrebno glede na količine ustrezno reševati s pranjem ipd., medtem ko je razvrščanje na njihove podvrste enostavno; nasprotno je za relativno čist papir, ki ga ni treba prati, bolj zahtevno razločevanje podvrst (na ugotovljene nepravilnosti izvora, npr. neizpraznjenost, organizator takoj reagira z opozorilom izvoru, medtem ko na tehnološko preveč nalepljene komercialne etikete opozori trgovca, proizvajalca oz . ustrezno službo).

Razvrščevalci omenjenih vrst torej na različnih mestih izvajajo: enostavno (razvrščanje lahko ločljivega papir iz tiskam, ločevanje ostalih vrst na podvrste); zahtevnejše (razvrščanje težje ločljivega papirja iz tiskam oz. arhiva v fasciklih, mapicah, folijah na papirne podvrste in pranje oz. čiščenje ostalih vrst odpadkov) in zelo zahtevno razvrščanje (razrez knjig, uničevanje zaupne dokumentacije oz, ostranjevanje etiket, ločevanje dveh zlepljenih vrst ipd. pri ostalih vrstah).

-1919

Pri organizaciji kontrole oz. razvrščanja je najbolj pomembno, da se razvrščevalec največ enkrat dotakne odpadka preden pade v stiskalnico (drobilnico).

Razvrščanje posameznih vrst in organizacijo dela ves čas usmerja in nadzoruje delovodja, zadolžen za posamezno vrsto odpadka.

Vsaka vrsta odpadka se razvršča na drugem mestu.

Iz kartončkov razvrščevalec na koncu delovnika izpiše delovni nalog, kateremu jih kot prilogo tudi priloži. Tako opremljene delovne naloge preda delovodji (prisotna je tudi stalna oz. občasna vmesna kontrola dela razvrščevalcev s pregledom kartončkov, njihovih računalniških zapisov oz. celo preko video nadzora). Pregledane delovne naloge delovodja preda v evidence za računalniško obdelavo, kontrolo oz. arhiviranje.

Fazi razvrščanja odpadkov sledi faza čiščenja in skladiščenja posod. Vreče čistilci na čistilnem mestu ustrezno dezinfekcirajo in očistijo za ponovno zamenjavo na mestu odlaganja pri izvorih. Neustrezne se seveda izločijo, vendar je za vsako že na kartončku evidentirano kje, kdo in zakaj jo je poškodoval. Pri normalni manipulaciji poškodbe niso mogoče, možna je samo obraba s pogosto uporabo. Čiste posode predajo v skladišče posod, kjer skladiščnik voznikom preda ustrezno število posameznih posod in sporočila za posamezne izvore v ovojnicah, kijih računalniško zapiše oz. označi, komu so bila sporočila in vreče predane.

V fazi priprave odpadkov za odpremo in začasno skladiščenje se šele uporabijo velike posode, imenovane tekoči trakovi, ki so normalno podobno kot stiskalnice namenje samo za delo s pravilno, na podvrste razvrščenimi odpadki.

-2020

Odpadki po razvrščanju in kontroli pristanejo v avtomatski stiskalnici (steklo v drobilnici). Organizator zagotovi, da se stiskalnice (drobilnice) nahajajo v nižjem nadstropju, saj tako ni potrebno uporabljati tekočih trakov. Strojevodja oz. baler stehta balo in zapiše v računalnik oz. računalnik samostojno evidentira že znane podatke; številko bale, datum, podvrsto odpadka oz. surovine, čas nastanka bale, težo bale in ime balerja. Počaka na izpis komercialne etikete, ki je opremljena s podatki za uporabnike, jo nalepi na balo in balo usmeri na ustrezno mesto za začasno skladiščenje.

Skladišče bal mora biti velikosti dveh železniških vagonov za vsako podvrsto odpadka. Zahtevana velikost je seveda odvisna od organizacije nadaljne predelave. Prostorje pokrit ali se skladišči samo pod nadstreškom.

V fazi odpreme odpremnik bale in posode z zdrobljenim steklom opremljene s komercialnimi etiketami, ki jih zapiše v računalnik oz. prečita s čitalci, naloži za prevoz v obrate predelave. Podobno naloži ostale odpadke za druge uporabnike v dogovorjenih posodah, prav tako opremljenih s komercialnimi etiketami. Npr. organski odpadki so namenjeni v kompostimice, strupeni odpadki zahtevajo poseben pristop, ki ga izvajajo samo za to usposobljene in registrirane organizacije - organizacije za ravnanje z odpadki, ki morajo tudi podati navodila za njihovo razvrščanje; zajete na izvoru napačno odložene odpadke (kovinske, gumjaste, lesene, gradbene, tekstilne, baterije, povratno embalažo) ustrezno preusmerijo na začasne deponije oz. druge registrirane uporabnike. Smotrno je, da organizacijo odvozov organskih odpadkov prepusti kompostirnicam, v kolikor je mogoče, medtem ko odvoz strupenih odpadkov logično lahko prevzame organizator, zaradi njihovega nekontinuiranega nastanka pri gospodinjstvih oz. manjših izvorih tovrstnih odpadkov. V računalnik so zapisane vse številke odpremljenih bal oz. ostalih posod. Vozniku preda računalniško izpisano odpremnico.

-2121

Faza evidentiranja se s čitanjem izvaja sprotno ob nastanku vsakega dogodka. Za delovanje postopka kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov organizator dosledno izvaja evidentiranje in analiziranje dogodkov za pravočasne posege na udeležence, saj nepravilno izvajanje ene same faze procesa lahko ogrozi njegovo pravilno delovanje. Ročno ali preko uporabe najsodobnejše računalniške opreme vodi naslednje evidence:

a) šifrant označenih mest odlaganja in izvorov z natančnimi podatki o lokaciji izvora (naziv, področje, naslov, tel/fax, e-mail...), težavnosti dostopa, velikosti, orodjih, številu posod, kvaliteti ločenega odlaganja...

b) šifrant posod, vrst in podvrst odpadkov

c) Šifrant zaposlenih, vozil

d) šifrant ostalih del zaposlenih

e) obrazci delovnih nalogov za voznike, razvrščevalce, kakor tudi prevzemni, balirni in odpremni list

f) priloga - kartonček.

Organizatorju uporaba označevanja (šifriranje, kodiranje...) s sodobnimi oblikami čitanja in zapisa omogoča večjo prepoznavnost, bistveno hitrejši potek postopka in sproten nadzor dogodkov, ki omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti in večjo prilagodljivost.

Rezultati računalniške obdelave služijo za:

a) izbor orodij v vseh fazah

b) ugotavljanje kvalitete odlaganja odpadkov po vrstah na izvorih za njih opozorila, nagrade, kazni v fazi odlaganja odpadkov v prostoru izvora

c) spremljanje količin vhoda posameznih vrst in podvrst odpadkov za:

-2222

-ugotavljanje kvantitete in kvalitete odpadkov na vseh posameznih izvorih

-analizo posameznih vrst z vidika njihove primerljivosti in zamenljivosti

-analizo najboljših in naj slabših odpadkov s strani uporabnikov

d) zajem vzorcev odpadkov, ki ne sodijo v obstoječe podvrste odpadkov, za opozarjanje izvorov in proizvajalcev uporabnikov

e) ugotavljanje količin izhoda posameznih vrst in podvrst po posameznih uporabnikih za ugotavljanje pravilnosti delovanja postopka in komunikacijo z uporabniki

V fazi določanja podvrst in pisanja navodil za izvore ter razvrščevalce posameznih vrst, ki predstavlja začetek in konec postopka, prejme organizator od proizvajalcev oz predelovalcev različnih materialov oz. vrst odpadkov oznake posameznih podvrst z navodili za njihovo pravilno pripravo, pakiranje in označevanje. Predelovalci težijo k predelavi odpadnih proizvodov v iste proizvode (npr. časopisni papir predelajo ponovno v časopisni papir), zato za lažjo pot odpadne podvrste do predelave podvrste za organizatorja še dodatno označijo na proizvodu. S pomočjo posebne oznake razvrščevalci posameznih vrst odpadkov s primemo sodobno računalniško opremo v skladišču organizatorja zaradi boljše prepoznavnosti hitreje vrste razvrstjo na podvrste in evidentirajo njihovo razvrstitev. Proizvajalci že v razvojni fazi proizvoda določijo oznako podvrste odpadka za predelavo. Oznaka podvrste je pogoj za začetek redne serijske proizvodnje posameznega proizvoda. Organizator na podlagi navodil predelovalcev pripravi navodila in izobraževanje za izvore in razvrščevalce posameznih vrst odpadkov.

Claims (14)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov »značilen po tem«, da v fazi določanja podvrst, pisanja navodil za izvore in razvrščevalce posameznih vrst predelovalci različnih materialov oz. vrst odpadkov (steklo) organizatorju določijo oznake podvrst (zeleno steklo), v fazi dostave posod organizator z navodili in izobraževanjem izvorom (gospodinjstva, trgovine...) dostavi lične posode (samostoječe vreče in neprodušno zaprta plastična vedra, sode), nalepke z njihovo osebno oznako ter nalepke z oznako (barvne, šifrirane, kodirane, oznake za sodobne računalniške čitalce...) posameznih vrst oz. pogostejših podvrst odpadkov, da lahko enostavno v lastnih prostorih (kuhinja, kopalnica...) napolnijo, zaprejo in označijo posode posameznih vrst odpadkov; v fazi odlaganja odpadkov je pomembno, da ni oznake za vrsto »ostali odpadki«, da, v kolikor je že na izvoru potrebno razvrščanje na podvrste, organizator namesto izvorov opravi razvrščanje v njihovih prostorih in ne dopušča ravnanja v nasprotju z navodili; v fazi prenosa na mesto odlaganja dežurni (pri več izvornem odlaganju) ali s strani organizatorja oz. izvora zaposleni razvrščevalec (pri odlaganju na javnih površinah) kontrolira označenost posod oz. pravilnost v na mestu odlaganja nameščene posode, razvršča, stiska, predaja samo označene posode in prevzema enake, čiste, prazne, z informacijami organizatorja za izvore, ob tem, da na javnih mestih, ki imajo lastne oznake izvora, ni posod brez 24-umega nadzora zaposlenih; v fazi prevzema posod na mestu odlaganja manipulanti prečitajo podatke na posodi, označene posode naložijo, vendar bale iz posameznih vrst odpadkov prevzamejo samo v dogovoru z organizatorjem in podatke med vožnjo telefonsko sporočijo v evidence oz. se avtomatično računalniško prenesejo za zapis kartončka že

   -2424 pred prevzemom v skladišču; v fazi prevzema skladiščnik prečita in potrdi prevzem vsake posode, jo takoj opremi s kartončkom ter usmeri na tehtanje; v fazi razvrščanja jih stehtane prevzamejo razvrščevalci posameznih vrst odpadkov, prečitajo kartonček, stresejo vso majhno vsebino na mizo, razvrstijo in prečitajo posamezne podvrste ter podatke zapišejo na kartonček, ki ga na koncu delavnika priložijo delovnemu nalogu za pregled delovodji, ki razvrščevalca (najpomembnejše orodje) v postopku, pred delom preizkusi in nato ves čas nadzira in usmerja; po fazi razvrščanja nastopi faza čiščenja in skladiščenja posod za dostavo izvorom skupaj z informacijo ter navodili organizatorja, medtem ko gredo podvrste na fazo priprave za odpremo, kjer jih formirajo v ustrezno obliko in pravilno označijo ter začasno skladiščijo, da v fazi odpreme oznake prečitajo in podvrste naložijo za predelovalce in na koncu faza evidentiranja s čitanjem sprotno usmerja postopek.
2. 2. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 1. »značilen po tem«, da organizator izvorom odpadkov za ločeno odlaganje posameznih vrst odpadkov zagotovi zadostno število raznobarvnih, ličnih, samostoječih, povratnih, v dimenzijah 0,03-0,06 m3 zapirljivih vreč, opremljenih z žepki za kartončke, nosilnim pasom za lažji prenos na mesta odlaganja, ob tem da poleg nevtralnih tudi raznobarvne vreče, ki že označujejo posamezne vrste odpadkov, še dodatno označi z nalepkami za sodobne računalniške čitalce.
3. 3. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 2. » značilen po tem«, da organizator večjim izvorom, ki ločujejo odpadke celo na podvrste, lahko preda vreče v dimenziji 90x90x100 cm oz. 0,81 m3, za razliko od drugače za razvrščanje najprimernejše dimenzije 30x30x40 cm oz. 0,036 m3, medtem ko za organske odpadke uporabljajo 10literska, neprodušno zaprta vedra pri manjših in sode pri večjih; dodatno lahko večjim izvorom z zaposlenimi razvrščevalci v najem ali odkup ponudi

   -2525 orodja za delo z odpadki (stiskalnice za nekovinske odpadke, uničevalce, rezalce, mline, drobilce).
4. 4. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 1. »značilen po tem«, da organizator vsakemu izvoru preda nalepke z njegovo lastno oznako, nalepke z oznakami vseh obstoječih vrst in podvrst odpadkov po klasifikaciji predelovalcev, med katerimi ni oznake za vrsto oz. še manj za podvrsto »ostali odpadki«, navodila za ravnanje, ponudbo izobraževanja in ponudbo njegovih storitev v primeru potrebnosti ločevanja odpadkov na podvrste že pri izvoru (uničevanje zaupne dokumentacije).
5. 5. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 1. »značilen po tem«, da dežurni na mestu odlaganja skrbi samo za pravilno primopredajo posod, medtem ko zaposleni razvrščevalec na javnem mestu poleg usmerjanja odlaganja odpadkov, razvrščanja, priprave odpadkov za odvoz z označevanjem z oznako javnega mesta in oznako podvrste, dodatno skrbi tudi za čistočo ulice oz. javnega mesta, saj nikjer v celem naselju ni nenadziranih posod za odlaganje odpadkov in jih morajo ljudje odnesti na nadzirana mesta odlaganja oz. domov.
6. 6. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 1. »značilen po tem«, da voznik oz. njegovi manipulanti ob čitanju oznake izvorov evidentirajo (ročno, vizualno, računalniško z uporabo najsodobnejših zapisovalcev in Čitalcev); čas, manipulanta, število posod posameznih vrst oz. podvrst po izvoru in podatke zapišejo v delovni nalog, medtem ko voznik vpiše: oznako mesta odlaganja, kilometre, čas prihoda, čas odhoda, a že od začetka vožnje ima: zapisan datum, vozilo, ime voznika in njegovih manipulantov - vsebine posod pri nalaganju in med prevozom se ne pretresa, ne meša in ne stiska!
7. 7. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 1. »značilen po tem«, da skladiščnik v skladišču vsako z nalepkami

   -2626 označeno vrečo, vedro, sod ali balo opremi z označenim kartončkom z naslednjimi podatki:

   • številka vreče oz. bale v dnevu • dan • koda oz. oznaka izvora • vrsta oz. podvrsta odpadka • teža • podpis skladiščnika • na zadnji strani kartončka kontrolorji:

   a) označijo sprejemljivo razvrščanje izvora (da,ne)

   b) napišejo kratek komentar razvrščanja izvora

   c) zapišejo pri razvrščanju pridobljene količine posameznih podvrst

   d) s posebno oznako označijo prisotnost nove, neznane podvrste, ki jo v posebni vrečki predajo delovodji.
8. 8. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 1. »značilen po tem«, da skladiščnik dodatno na podvrste očitno pravilno razvrščenim balam ob prevzemu v začasno skladiščenje natisne označeno komercialno etiketo in jo, glede na podvrsto stisnjenega odpadka, usmeri na ustrezno mesto, saj se balirajo samo na ustrezne podvrste razvrščeni odpadki, medtem ko se nepravilno na podvrste razvrščene bale in bale posameznih vrst odpadkov prevzemajo samo v dogovoru z organizatorjem!
9. 9. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 1. »značilen po tem«, da je posebne skrb posvečena razvrščevalcem, ki specialzirani za posamezne vrste po navodilih organizatorja z upoštevanjem vseh dnevno sprejetih sprememb ravnanj na mizah vsebino posamezne vreče njihove vrste odpadkov razvrstijo na podvrste in posebej v vrečko za delovodja izločijo njim nepoznan odpadek, ki ga ni mogoče

   -2727 razvrstiti v nobeno njim poznano podvrsto in v kolikor so posebne ali preočitne napake odlaganja pri posameznem izvoru napišejo kratek komentar v napotek izvoru, medtem ko je njihov delovni nalog po pregledu delovodje, ki izloča neustrezne razvrščevalce, predan v evidence.
10. 10. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 9. »značilen po tem«, da v skladišče pripeljanih vreč ni potrebno takoj razvrščati, če nekaj časa ni ustreznih razvrščevalcev in tudi, ko razvrščevalec vzame vrečo v obdelavo ga nihče ne priganja, saj je najpomembnejša previlnost postopka.
11. 11. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 1. »značilen po tem«, da si organizator preko označevanja, čitanja, ročnih evidenc, vnosa v računalnik in/ali sodobnejših računalniških tehnik evidentiranja (optični, video,zvočni... zapisi in čitalci) zagotavlja naslednje evidence:

    g) šifrant kodiranih mest odlaganja in izvorov z natančnimi podatki o lokaciji izvora (naziv, področje, naslov, tel/fax, e-mail...), težavnosti dostopa, velikosti, orodjih, številu posod, kvaliteti ločenega odlaganja...

    h) šifrant posod, vrst in podvrst odpadkov

    i) šifrant zaposlenih, vozil

    j) šifrant ostalih del

    k) obrazci delovnih nalogov za voznike, razvrščevalce, kakor tudi prevzemni, balimi in odpremni list.

    l) priloga - kartonček.
12. 12. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 1. »značilen po tem«, da rezultati računalniške obdelave evidenc služijo za:

    f) izbor orodij

    -2828

    g) ugotavljanje kvalitete odlaganja odpadkov po vrstah na izvorih za komunikacijo z izvori

    h) spremljanje količin vhoda posameznih vrst in podvrst odpadkov za: -ugotavljanje kvantitete in kvalitete odpadkov na vseh posameznih izvorih

    -analizo posameznih vrst z vidika njihove primerljivosti in zamenljivosti

    -analizo najboljših in naj slabših odpadkov s strani predelovalcev

    i) zajem vzorcev odpadkov, ki ne sodijo v obstoječe podvrste odpadkov, za opozarjanje predelovalcev

    j) ugotavljanje količin izhoda posameznih vrst in podvrst po posameznih predelovalcih za komunikacijo z njimi in primerjavo z vhodnimi količinami.
13. 13. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 12. »značilen po tem«, da so odpremljene količine enake prevzetim, kar potrjuje, da so bile vse količine ročno razvrščene in da ni nepoznanega odpadka.
14. 14. Postopek kontroliranega ročnega razvrščanja komunalnih odpadkov po zahtevku 1. »značilen po tem«, da predelovalec s posebnimi oznakami označi posamezne podvrste odpadkov, ki jih uporablja pri svoji proizvodnji, organizatorja izobrazi o potrebnih lastnostih posameznih podvrst, svetuje uporabo orodij za pravilno pripravo podvrst in ga celo opremi z njimi za lažje