SI20063A

SI20063A - Razprševalna naprava za mokro čiščenje in postopek za odstranjevanje žveplovih oksidov iz zgorevalnih efluentov

Info

Publication number: SI20063A
Application number: SI9820021A
Authority: SI
Inventors: Joseph V. Doughty
Original assignee: Abb Environmental Systems, Div. Of Abb Flakt, Inc.
Priority date: 1997-02-26
Filing date: 1998-02-26
Publication date: 2000-04-30
Also published as: SK283623B6; PL335083A1; EP0963236B1; JP3493634B2; TR199902061T2; ES2182276T3; CN1112955C; WO1998037947A1; AU6346998A; CZ304799A3; JP2001502971A; SK112599A3; DE69806905D1; CZ295419B6; ATE221411T1; US6102377A; SI20063B; CN1248925A; DE69806905T2; CA2281663A1

Abstract

Žveplove okside (SOx) čistimo oz. izpiramo iz zgorevalnih efluentov s prihrankom na kapitalu in obratovalnih stroških zaradi razporeditve cevovodov in šob razpršilnega razdelilnika, ki omogoča osebju zlahka dostop ob zmanjšani razdalji (npr. 0.5 do 1.25m) med razpršilnimi nivoji. Najmanj dva razpršilna nivoja v razpršilni coni obsegata več cevi razpršilnih razdelilnikov razporejenih paralelno k drugim cevem razpršilnih razdelilnikov v okviru razpršilnega nivoja ter vertikalno paralelno na cevi razpršilnih razdelilnikov v najmanj enem sosednjem razpršilnem nivoju. Vsak izmed razpršilnih nivojev vključuje več razpršilnih šob, ki segajo iz navedenih razpršilnih razdelilnikov. Večina šob v referenčnem razpršilnem nivoju je v takem položaju, da črte potegnjene med njimi, tvorijo vzorec četverokotnikov, kjer se šobe nahajajo v vogalih četverokotnikov. Večina šob v sosednjem razpršilnem nivoju pa je v položaju nad središči četverokotnikov, definiranih s štirimi šobami v referenčnem razpršilnem nivoju. Med drugimi prednostmi predmetnega izuma so sposobnost za podpiranje razpršilnih razdelilnikov s skupno armaturo dveh sosednjih razdelilnikov v samonosilno razporeditev ali z vertikalno obešenimi obešali, ki ne motijo pristopa vzdrževalnemu osebju.ŕ

Description

Tehnično področje

Izum se nanaša na izboljšave, ki olajšajo vzdrževanje naprave z razprševanjem gošče in učinkovitejše odstranjevanje žveplovih oksidov (SO_X) iz zgorevalnih efluentov (plinov ali odtokov nastalih pri zgorevanju).

Zgorevanje ogljik vsebujočih materialov, ki vsebujejo znatne množine žvepla, vključno fosilnih goriv in odpadkov, natančno regulirajo oblasti po vsem svetu. Prosti radikali žvepla in kisika se sproščajo in združujejo pri vladajočih visokih temperaturah, da proizvajajo raznovrstne žveplove okside, ki jih navajajo skupinsko kot SO_X. Predpisi v mnogih deželah terjajo zmanjšanje množine žveplovih oksidov, ki se sproščajo v atmosfero, da bi olajšali probleme povezane s kislim dežjem.

V rabi so številne strategije za zmanjšanje spuščanja SO_X v atmosfero. Med temi so metode za čiščenje žvepla iz goriv pred zgorevanjem, metode za kemično vezavo žvepla med zgorevanjem in metode za odstranjevanje žveplovih oksidov iz zgorevalnih efluentov. Med metodami za obdelavo zgorevalnih efluentov zaradi odiranj evanj a SO_Xobstajata mokro čiščenje (»čiščenje«) in suho čiščenje. Tehnologije mokrega čiščenja so dobro razvite in učinkovite; vendar pa je potrebna zelo obsežna oprema in stroški so temu primerni.

Tehnologija za mokro čiščenje zgorevalnih efluentov za odstranjevanje SO_X daje na voljo stik plin-tekoče v številnih različnih konfiguracijah. Med naj izrazitejšimi so enoali dvozankasti protitočni razrazpršilni stolpi in stolpi, ki uporabljajo tako sotočne kot tudi protitočne odseke.

Enozankasti sistemi z odprtim stolpom (to je takim brez polnil ali podov), ki uporabljajo kalcijev karbonat za reakcijo s SO_X, so naj preprostejši glede konstrukcije in obratovanja. Ti sistemi so pogosto prednostni, ker se z njimi da obratovati z majhnim padcem tlaka in so le malo izpostavljeni tvorbi oblog ali zamašitev. Prednost njihove enostavnosti in zanesljivosti pa je bila v nekaterih situacijah ovržena z njihovimi velikimi dimenzijami. Tako npr. so zaradi tega, ker ne uporabljajo nobenih podov ali polnitev za izboljšanje stika med efluentom in izpiralno tekočino, višine stolpov značilno visoke in doslej so uporabljali mnoge nivoje razpršilnih šob za zagotovitev dobrega stika med plinom in tekočino. Črpanje je glavni strošek, ki se poveča s stolpom tekočine, ki jo je treba črpati. Višji stolpi tako povečajo stroške gradnje in obratovanja.

Višina stolpa je bila doslej v ozki zvezi s številom nivojev razprševanja in razdalje med nivoji. Znane razporeditve šob povzročajo znatne probleme pri vzdrževanju, ker zmanjšajo možnost pristopa vzdrževalcu, ki bi se želel neovirano gibati med različnimi cevmi in šobami in popravljati problematična mesta. Stanje tehnike je značilno ustvarilo še dodaten prostor za njegovo glavo v koloni s povečanjem razmaka med škropilnimi nivoji tako, da se je dalo vzdrževati oz. popravljati en razpršilni nivo naenkrat brez plezanja preko in okoli vodov in šob. Tak povečan prostor nad stolpcem lahko zmanjša stroške vzdrževanja oz. popravil, vendar pa povzroča dodatne stroške za gradnjo in črpanje.

Obstaja potreba po sredstvih in metodah za zmanjšanje razmika razpršilnih nivojev in višine stolpa, ne da bi prizadeli sposobnost za vzdrževanje oz. popravilo razpršilnega stolpa, da bi omogočili njegovo hitro ponovno obratovanje.

Stanje tehnike (ozadje izuma)

Konstrukcijo in obratovanje enozankastih, protitočnih razpršilnih stolpov, ki uporabljajo apnenec, obravnavata Rader in Bakke v Incorporating Full Scale Experience into Advanced Limestone Wet FGD Designs, predstavljenih na IGCI* Forum 91, 12. september 1991, Washington, D.C. (*prej Industrial Gas Cleaning Institute, sedaj Institute of Clean Air Companies, Washington, D.C.). Odprti razpršilni stolpi (to je tisti brez polnitev, podov ali drugih pripomočkov za olajšanje stika plin-tekočina) so konstrukcijsko enostavni in nudijo veliko zanesljivost. So posebno koristni v termocentralah na premog, kjer je razvijanje kloridov izzvalo številne probleme, vključno zmanjšano reaktivnost čistilne izpiralne raztopine in hudo korozijo notranjih delov izpiralnika. Nadaljnji faktor v prid uporabi odprtih razpršilnih stolpov je njihova inherentno nizka izguba tlaka in posledično poceni energija za ventilacijo.

V enozankastih, protitočnih, odprtih izpiralnih stolpih tipa, ki ga obravnavata Rader in Bakke, se izpiralna gošča, tvorjena iz kalcijevega karbonata, kalcijevega sulfata, kalcijevega sulfita in drugih nereaktivnih trdnih snovi, pretaka navzdol, medtem ko se SO_X obloženi izhajajoči plin struja navzgor. Navedeni SO_X, v glavnem SO2, se absorbira v navzdol pomikajoči se izpiralni gošči in se zbira v reakcijskem tanku, kjer se tvorita kalcijev sulfit in kalcijev sulfat. Zaželeno je, daje reakcijski tank obdelovan s kisikom, da izsilijo prevladujočo proizvodnjo sulfata v primeri s sulfitom. Ko sulfatni kristali enkrat zrastejo do zadostne velikosti, jih odstranijo iz reakcijskega tanka in ločijo od gošče. Ta referenca in naslednja sta kot referenci v celoti vključeni v opise znane tehnologije mokrega čiščenja.

Rader in Bakke pripominjata, da črpalni stroški predstavljajo okoli 50% celotne potrebe sistema po energiji. Prikazujeta razpršilne nivoje, ki so medsebojno orientirani pod ostrimi koti, ter predlagata razdalje med nivoji od 165 do 198 cm. Razmak je omejen s tem, kar v stanju tehnike smatrajo kot primerno za omejitve razdelilnih sistemov in podlage. Z razmaki med kotno orientiranimi razpršilnimi nivoji v predlaganih vrednostih se bodo povečali višina stolpa in stroški za črpanje. Z manjšimi razmaki pa bo vzdrževanje oz. popravila postajalo izredno težavno.

V US patentu št. 3,995,006 opisujejo Johnson et al en sam razpršilni nivo, ki je konstruiran namesto več razpršilnih nivojev, v sistemu za desulfurizacijo dimnih plinov. Opisana razporeditev ima več razpršilnih razdelilnikov, ki so vsi razporejeni vzporedno v skupni horizontalni ravnini. Naprava z vsemi razpršilnimi razdelilniki v eni ravnini pa ne more ustvariti tako učinkovitega prekrivanja razprševalnega vzorca, da bi se uspešno ukvarjala s problemom prehoda ali kanaliziranja plinov.

Stanje tehnike ni bilo osredotočeno na probleme zmanjšanja višine stolpa pri mokrih izpiralnikih za zmanjšanje SO_X ob istočasnem ukvarjanju z vprašanjem vzdrževanja oz. popravil na učinkovit način.

Razkritje izuma

Namen predmetnega izuma je, da nudimo izboljšano napravo in postopke za mokro čiščenje zgorevalnih efluentov, da odstranimo žveplove okside.

Nadaljnji namen predmetnega izuma je, da olajšamo vzdrževanje oz. popravila razpršilne naprave v napravah za mokro čiščenje oz. izpiralnike (plinov).

Še bolj specifičen namen predmetnega izuma je, da zmanjšamo dimenzije enozankastih, protitočnih izpiralnikov na apnenec in z odprtim stolpom, namenjenih za mokri postopek.

Še nadaljnji namen predmetnega izuma je, da izboljšamo konstrukcijo in namestitev razpršilne opreme v stolpih za mokro čiščenje.

Še nadaljnji predmet prednostne izvedbe predmetnega izuma pa je, da izboljšamo procesno učinkovitost enozankastih, protitočnih izpiralnih čistilnikov na apnenec in z odprtim stolpom, namenjenih za mokri postopek, z doseganjem učinkovitega stika med tekočino in plinom v notranjosti izpiralne cone z zmanjšano višino.

Te in druge namene dosežemo s predmetnim izumom, ki nudi tako izboljšane postopke kot tudi naprave za mokro čiščenje.

Po enem vidiku nudi predmetni izum izboljšano napravo za mokro čiščenje, za zmanjšanje koncentracije SO_X v dimnih plinih, pri čemer je navedena naprava takega tipa, da obsega dotok za dimne pline, iztok za dimne pline, razpršilno cono, nameščeno med dotok in iztok, pri čemer obsega izboljšava: najmanj dva razpršilna nivoja v navedeni razpršilni coni, in pri čemer obsega vsak izmed razpršilnih nivojev več razpršilnih razdelilnih cevi, ki so razporejene vzporedno z drugimi cevmi razpršilnih razdelilnikov na razpršilnem nivoju in vertikalno vzporedno proti cevem razpršilnih razdelilnikov v vsaj enem sosednjem razpršilnem nivoju, v razdalji manj kot 1.25 m.

Po nadaljnjem vidiku predmetnega izuma obsegajo izboljšave pri tem tipu čistilnikov: uporabo vsaj dveh razpršilnih nivojev v razpršilni coni, pri čemer vsak izmed razpršilnih nivojev obsega več razpršilnih šob, kjer je večina šob v referenčnem razpršilnem nivoju v takem položaju, da tvorijo med njimi potegnjene črte vzorec četverokotnikov, pri čemer so šobe nameščene v vogalih teh četverokotnikov, ter je večina šob v sosednjem razpršilnem nivoju nameščenih nad središči četverokotnikov, definiranih s štirimi šobami v referenčnem razpršilnem nivoju.

Prednostno je vsak razpršilni nivo napajan neodvisno preko razdelilnika, ki dovaja goščo v vse cevi razpršilnih razdelilnikov na razpršilnem nivoju. Prednost izuma je, da so razpršilni razdelilniki lahko bodisi samonosilni s pomočjo armature, ali vise na vertikalno obešenih obešalih, ne da bi to motilo vzdrževanje ali popravila ali terjalo razmike po 165 do 198 cm, kar je bilo potrebno v napravah za mokro čiščenje iz stanja tehnike.

Po nadaljnjem vidiku nudi predmetni izum izboljšan postopek tipa, pri katerem tok dimnega plina, ki vsebuje SO_X, usmerimo navzgor skozi vertikalen izpiralni stolp, da razpršeno vodno goščo iz SO_X -reducirnega reagenta uvedemo iz več razpršilnih nivojev v obsegu razpršilne cone, dajo spravimo v stik z dimnim plinom, medtem ko prehaja navzdol skozi stolp protitočno na tok dimnega plina, da zberemo goščo in njen del recikliramo za stik z dimnimi plini, pri čemer izboljšava obsega: ustvarjanje najmanj dveh razpršilnih nivojev v navedeni razpršilni coni, pri čemer vsak izmed razpršilnih nivojev obsega več cevi razpršilnih razdelilnikov, razporejenih vzporedno z drugimi cevmi razpršilnih razdelilnikov na razpršilnem nivoju ter vertikalno paralelno na cevi razpršilnih razdelilnikov na vsaj enem sosednjem razpršilnem nivoju, v razdalji manj kot 1.25 m.

Kratek opis Skic

Predmetni izum bo bolje razumljiv in njegove prednosti se bo dalo bolje upoštevati iz naslednjega podrobnega opisa, zlasti pri interpretaciji s priloženimi Skicami, kjer so :

Skica 1 je shematski perspektivni pogled na prednostno izvedbo predmetnega izuma, ki uporablja novo razporeditev razpršilnih šob in enozankast, protitočen izpiralnik na apnenec in z odprtim stolpom, namenjen za mokri postopek;

Skica 2 je perspektiven pogled, kije izsek iz Skice 1 ter kaže podrobnost prednostne razporeditve šob za dva sosednja razpršilna nivoja;

Skica 3 je pogled v preseku vzdolž ravnine 3-3 na Skici 1;

Skica 4 je pogled v preseku vzdolž ravnine 4-4 na Skici 1;

Skica 5 je pogled v preseku vzdolž ravnine 5-5 na Skici 3;

Skica 6 je pogled v preseku vzdolž ravnine 6-6 na Skici 3; in

Skica 7 je shematski stranski prerez, ki kaže razdelilnikovne komponente značilnega izpiralnika z odprtim stolpom, modificiranega v skladu s predmetnim izumom.

Industrijska uporabnost

Izboljšave predmetnega izuma so prednostno uporabne za odpadne oz. dimne pline iz gorilnikov široke potrošnje, in to izvedbo bomo opisali z namenom, da pojasnimo izum in njegove prednosti. Predmetni izum pa ni omejen le na to izvedbo in efluente iz vseh tipov virov zgorevanja, temveč so predvidene tudi uporabe čistilnih naprav s polnili in drugih.

Skica 1 prikazuje enozankast, protitočen izpiralni stolp na apnenec in z odprtim stolpom, namenjen za mokri postopek za odstranjevanje žveplovih oksidov, v glavnem kot SO2, iz zgorevalnih efluentov. Sklicujemo se tudi na Skico 7, ki je shematski stranski prerez, ki kaže glavne komponente značilnega izpiralnika z odprtim stolpom, modificiranega v skladu s predmetnim izumom. To je prednostna izvedba predmetnega izuma, vendar pa se da izum uporabiti tudi pri sotočnih pretočnih izpiralnikih kot tudi pri drugih konfiguracijah in konstrukcijah, vključno tistih s razpršilnimi šobami, ki usmerjajo tok izpiralne tekočine tako navzgor kot tudi navzdol.

Prednostna oblika naprav za mokro čiščenje uporablja alkalne reagente za redukcijo SO_X, vključno kalcijeve spojine kot apno in apnenec, natrijeve spojine kot natrijev hidroksid in natrijev karbonat in amonijeve spojine, kot so opisane v stroki kot koristne za reagente, namenjene za redukcijo SO_X, v njihovih različnih komercialnih oblikah. Skoraj vse dostopne oblike kalcijevega karbonata, najdene v naravi, vsebujejo manjše količine sorazmerno inertnih materialov, kot prosto kremenico, magnezijev karbonat ali dolomit, železove okside, glinico itd. Apnenec je prednostna oblika kalcijevega karbonata, vendar pa se ga da po želji nadomestiti z drugačno obliko. Poleg apnenca vključujejo druge oblike kalcijevega karbonata lupine ostrig, aragonit, kalcit, sadro, marmor, lapor in travertin. Lahko ga kopljemo v naravi ali proizvajamo. V tem opisu zamenljivo uporabljamo izraza kalcijev karbonat in apnenec. Apnenec je fino porazdeljen prednostno z mletjem, da dosežemo povprečni masni srednji premer pod 44 pm ter plavimo z okoli 15 do okli 35 % vode. Ti in vsi v nadaljevanju navedeni odstotki so računani na maso celotnega sestavka.

Prednostna procesna razporeditev na Skicah 1 in 7 kaže efluent, ki je prednostno očiščen vseh delcev, kot npr. z elektrostatičnim obarjalnikom ali tekstilnim filtrom, kateri prehaja po vodu 20 v stolp 100 za mokro čiščenje, kjer se pretaka navzgor, protitočno z razpršilom vodne gošče, katera vsebuje apnenec, šaržiran v vertikalni izpiralni odsek 110, ki vključuje razpršilno cono 120 s štirimi razpršilnimi nivoji 121, 122, 123 in 124. Skice 2-6 in sledeči opis bodo podrobneje pojasnili razporeditev in razmike. Iz izpiralnega odseka 110 nadaljuje plin pot skozi vod 130 za izhod plina. Stolp je oblikovan tako, da usmerja tok dimnega plina navzgor skozi vertikalni izpiralni odsek. Izprani efluent v primernem ločilniku 140 signifikantno očistimo kapljic, ki jih je potegnil s seboj, in odvedemo v hrambo (kar ni prikazano).

Izpiralno goščo, ki pada skozi vertikalni izpiralni odsek 110, zbiramo v reakcijski posodi 150. Reakcijska posoda 150 ima prednostno tako velikost, da prikladno omogoči reakcijo SO₂, s kalcijevim karbonatom za tvorbo kristalov sadre, kateri imajo dovolj velik masni srednji premer, da zagotavlja njihovo Iočbo s primernimi sredstvi, kot je hidrociklon 160, za odstranitev iz sistema. Tok gošče konstantno odtegnemo iz posode po vodu 152 ter prehaja skozi hidrociklon 160 ali neko drugo primerno ločilno pripravo, da ustvarimo en tok 153 za izpust ter drugi tok 154 za recikliranje v izpiralno cono. Recikliranje v izpiralno cono poteka po vodih 155-158. Prednostno je vsak vod povezan z ločenimi črpalnimi pripomočki, npr. 159 v vodu 158. Na ta način napajamo vsakega izmed izpiralnih nivojev iz njemu pripisanega dovodnega razdelilnika, npr. razdelilnikov 125-128.

Skica 3 ponazarja bližnjo poravnanost in konfiguracijo vertikalno vzporednih cevi razpršilnih razdelilnikov v štirih razpršilnih nivojih. Prirobnični konci vsakega, npr. prirobnica 129 na prikazanem razpršilnem razdelilniku na razpršilnem nivoju 121, olajšajo povezavo z dovodnimi razdelilniki 125-128. Skici 2 in 3 tudi ponazarjata, kako vertikalna poravnanost in bližnji sosednji razpršilni nivoji (v medsebojni razdalji pod 1.25 m) omogočijo samostoječe razpršilne nivoje s tvorbo armature 151 med dvema sosednjima cevema razpršilnih razdelilnikov. Povezava na ta ali ekvivalenten način ustvarja snopasto strukturo med njima ter močno poveča sposobnost razdelilnikov za prenašanje teže. Prednostna razdalja med najmanj dvema razpršilnima nivojema, dvema tesno sosednjima razpršilnima nivojema, je od okoli 0.5 do okoli 1.25 m, ožje definirano od okoli 0.5 do okoli 1 m, npr. okoli 0.75 m pri enem izmed izvedbenih primerov. To so razdalje od središčne črte razpršilne razdelilne cevi na enem nivoju do središčne črte cevi na sosednjem nivoju, ki je z njo v paru.

Z ozirom na Skico 4 zlahka vidimo, kako vzdrževalec lahko neovirano hodi skozi notranjost izpiralnika, da vzdržuje oziroma popravlja dva razpršilna nivoja iz (zidarskega) odra ali podprtega poda na enem nivoju. Med označenimi nivoji je dovolj prostora in ni ovir, ki bi jih bilo treba prestopati ali obiti na prosti poti od ene stene izpiralnega stolpa do druge. Vzdrževanje oz. popravilo je olajšano, če je dvižna višina razpršilnih nivojev nad naj nižjim zadostna, da omogoči človeku stati, tako npr. naj bo višina od nivoja 121 do nivoja 123 najmanj 1.5 m in prednostno najmanj okoli 1.8 m.

Skica 5 kaže en pojasnjevalni razpršilni nivo s šobami (označenimi s krogi, npr. 161 na koncu črt, npr. 162 za njihovo napajanje iz razpršilnih razdelilnikov npr. 121) razporejenimi v četverokotnem vzorcu. Opozarjamo, da je pri tej izvedbi večina šob (prednostno vse razen tistih v perifernem delu) na vogalih četverokotnikov v vzorcu. Sedaj se sklicujemo na Skico 6, da pokažemo prekrivanje vzorcev dveh sosednjih nivojev. Tukaj so šobe prikazanega tesno sosednjega nivoja v takem položaju, da je večina nameščenih v središču četverokotnika v vzorcu drugega prikazanega nivoja. Ta vzorec ima posebno prednost, kadar uporabljamo vzporedne sosednje razpršilne nivoje, ki so prostorsko blizu, ker bo plinski tok skozi šobe na enem nivoju direktno odklonjen v pršivo iz šob v sosednjem nivoju. Sklicevanje na Skico 7 (glej tudi Skici 4 in 6 za podrobnosti razporeditve šob), bo olajšalo predstavo o tem, kako bo pršivo iz ene šobe na vogalu četverokotnika (recimo pri nivoju 124), usmerjeno v naslednji tesno sosednji nivo (v tem primeru 123), kjer je šoba nameščena v središču vsakega zgornjega četverokotnika. Z večjimi, običajnimi razmiki med nivoji, se učinek te disperzije toka ne bo pojavil, ali pa ne bo tako izrazit. Z večjimi razmiki se tok lahko reorganizira do take mere, da lahko obide sledeči nivo šob. Ustvarjanje tesno sosednjih nivojev v skladu s predmetnim izumom nudi tesnejši, krepkejši stik, kot bi ga sicer dosegli.

Skica 7 kaže višino izpiralne cone kot 110, kar je razdalja med vrhom tekočine v posodi 150 in najvišjim razpršilnim nivojem 121. To je višina stolpca tekočine, ki jo je treba črpati. Na to višino vpliva višina razpršilne cone 120. Tako se bo pri zmanjševanju višine razpršilne cone 120 v skladu s predmetnim izumom zmanjševal stolpec tekočine, ki ga je treba črpati. To je prednost predmetnega izuma in presenetljivo je, da lahko zmanjšamo črpalne stroške ob istočasnem doseganju izboljšanega stika plin-tekočina.

Te prednosti so posebno presenetljive, če jih gledamo v zvezi z izboljšavami pri dostopnosti osebju, ki jih tudi dosežemo.

Prednostna oblika šobe je centrifugalna šoba, ki tvori pršivo pri kotu a v območju od okoli 90 do okoli 140° , prednostno okoli 120°. Ena izmed primernih šob je Whirljet šoba z 1.135,5 litrov na minuto dobavitelja Spraying Systems Co., Wheaton, Illinois, USA. Velikosti kapljic so prednostno v območju od okoli 100 do okoli 6000 μηι, značilno okoli 2000 μηι, Sauter povprečni premer izmerjen z Malvern Particle Analyzer. Uporabiti se da tudi druge oblike šob, vključno tiste, ki usmerjajo tok izpiralne tekočine tako navzgor kot tudi navzdol.

Namen zgornjega opisa je, da pouči povprečnega strokovnjaka, kako naj v praksi uporabi predmetni izum, in ni namenjen za podrobno opisovanje vseh očitnih modifikacij in variacij, ki bodo postale očitne strokovnjaku po tem, ko bo prebral predmetni opis. Namen pa seveda je, da so vse te očitne modifikacije in variacije vključene v obseg varstva predmetnega izuma, ki je definiran z naslednjimi zahtevki. Z zahtevki nameravamo pokriti vse elemente in stopnje v katerikoli razporeditvi ali zaporedju, ki so učinkoviti, da izpolnimo nameravane cilje, v kolikor kontekst posebej ne označuje nasprotnega.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Izboljšana naprava za mokro čiščenje, namenjena za zmanjšanje koncentracije SO_X v dimnih plinih, pri čemer je navedena naprava takega tipa, da obsega dovod za dimne pline, odvod za dimne pline, razpršilno cono v položaju med dovodom in odvodom, značilna po tem, da obsega:

vsaj dva razpršilna nivoja v navedeni razpršilni coni, pri čemer vsak izmed razpršilnih nivojev obsega več cevi razpršilnih razdelilnikov razporejenih vzporedno z drugimi cevmi razpršilnih razdelilnikov na razpršilnem nivoju ter vertikalno vzporedno na cevi razpršilnih razdelilnikov v vsaj enem sosednjem razpršilnem nivoju v razdalji manj kot 1.25 m.
2. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 1, značilna po tem, da je vsaka izmed cevi razpršilnih razdelilnikov podprta na enem koncu s steno, ki definira del razpršilne cone in je podprta vseskozi po njeni dolžini s sosednjo cevjo razpršilnega razdelilnika.
3. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 1, značilna po tem, da je vsaka izmed cevi razpršilnih razdelilnikov podprta na enem koncu s steno, ki definira del razpršilne cone in na drugem koncu z obešalom, obešenim vertikalno za pritrditev vsaj dveh vertikalno razmaknjenih cevi razpršilnih razdelilnikov.
4. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 1, značilna po tem, da ima referenčni razpršilni nivo eno cev razpršilnega razdelilnika na črti, ki prehaja skozi vertikalno središčno črto razpršilne cone; da je večina šob v referenčnem razpršilnem nivoju v takem položaju, da črte, potegnjene med njimi, tvorijo vzorec četverokotnikov, kjer so šobe v položaju na vogalih četverokotnikov, in je večina šob v sosednjem razpršilnem nivoju v položaju nad središči četverokotnikov, definiranih s štirimi šobami v referenčnem razpršilnem nivoju.
5. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 1, značilna po tem, da ima referenčni razpršilni nivo vse cevi razpršilnih razdelilnikov vzporedne k vertikalni središčni črti razpršilne cone, vendar ne prehaja skoznjo;

da je večina šob v referenčnem razpršilnem nivoju v takem položaju, da črte potegnjene med njimi tvorijo vzorec četverokotnikov, kjer so šobe v položajih v vogalih četverokotnikov, in da se večina šob v sosednjem razpršilnem nivoju nahaja nad središči četverokotnikov, definiranih s štirimi šobami v referenčnem razpršilnem nivoju.
6. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 1, značilna po tem, daje vsak razpršilni nivo napajan neodvisno z napajalnim razdelilnikom, ki dovaja goščo v vse cevi razpršilnega razdelilnika v razpršilnem nivoju.
7. Izboljšava pri napravi za mokro čiščenje, namenjeni za zmanjšanje koncentracije SO₂ v dimnih plinih, pri čemer je navedena naprava tipa, ki obsega dovod za dimne pline, odvod za dimne pline, razpršilno cono med dovodom in odvodom, značilna po tem, da obsega navedena razpršilna cona vsaj dva razpršilna nivoja in vsak izmed razpršilnih nivojev obsega več razpršilnih šob, kjer je večina šob v referenčnem razpršilnem nivoju v takem položaju, da črte potegnjene med njimi, tvorijo vzorec četverokotnikov, kjer so šobe v položaju v vogalih četverokotnikov, in je večina šob v sosednjem razpršilnem nivoju v položajih nad središči četverokotnikov, definiranih s štirimi šobami v referenčnem razpršilnem nivoju.
8. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 7, značilna po tem, da vsak razpršilni nivo napajamo neodvisno z napajalnim razdelilnikom, ki dovaja goščo v vse cevi razpršilnega razdelilnika na razpršilnem nivoju.
9. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 7, značilna po tem, daje vsak izmed razpršilnih nivojev, ki obsega več cevi razpršilnih razdelilnikov razporejenih vzporedno z drugimi cevmi razpršilnih razdelilnikov na enem razpršilnem nivoju in vertikalno paralelno na cevi razpršilnih razdelilnikov v vsaj enem sosednjem razpršilnem nivoju.
10. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 7, značilna po tem, daje vsaka izmed cevi razpršilnih razdelilnikov podprta na enem koncu s steno, ki definira del razpršilne cone in je podprta vseskozi po njeni dolžini s sosednjo cevjo razpršilnega razdelilnika.
11. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 7, značilna po tem, daje vsaka izmed cevi razpršilnih razdelilnikov podprta na enem koncu s steno, ki definira del razpršilne cone in na drugem koncu z obešalom, obešenim vertikalno za pritrditev vsaj dveh vertikalno razmaknjenih cevi razpršilnih razdelilnikov.
12. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 7, značilna po tem, da sta po en razpršilni nivo ter sosednji razpršilni nivo v medsebojni razdalji manj kot 1.25 m.
13. Izboljšana naprava za mokro čiščenje, namenjena za zmanjšanje koncentracije SO_X v dimnih plinih, pri čemer je navedena naprava takega tipa, da obsega dovod za dimne pline, odvod za dimne pline, razpršilno cono v položaju med dovodom in odvodom, značilna po tem, da obsega:

vsaj dva razpršilna nivoja v navedeni razpršilni coni, pri čemer vsak izmed razpršilnih nivojev obsega več cevi razpršilnih razdelilnikov razporejenih vzporedno z drugimi cevmi razpršilnih razdelilnikov na razpršilnem nivoju ter vertikalno vzporedno na cevi razpršilnih razdelilnikov v vsaj enem sosednjem razpršilnem nivoju, in pri čemer vsak izmed razpršilnih nivojev obsega več razpršilnih šob, ki segajo iz navedenih razpršilnih razdelilnikov, kjer je večina šob v referenčnem razpršilnem nivoju v takem položaju, da črte, potegnjene med njimi, tvorijo vzorec četverokotnikov s šobami v položajih v vogalih četverokotnikov, in je večina šob v sosednjem razpršilnem nivoju v položajih nad središči četverokotnikov, definiranih s štirimi šobami v referenčnem razpršilnem nivoju.
14. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 13, značilna po tem, daje vsaka izmed cevi razpršilnih razdelilnikov podprta na enem koncu s steno, ki definira del razpršilne cone in je podprta vseskozi po njeni dolžini s sosednjo cevjo razpršilnega razdelilnika.
15. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 13, značilna po tem, daje vsaka izmed cevi razpršilnih razdelilnikov podprta na enem koncu s steno, ki definira del razpršilne cone in na drugem koncu z obešalom, obešenim vertikalno za pritrditev vsaj dveh vertikalno razmaknjenih cevi razpršilnih razdelilnikov.
16. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 13, značilna po tem, da sta po en razpršilni nivo ter sosednji razpršilni nivo v medsebojni razdalji manj kot 1.25 m.
17. Naprava za mokro čiščenje po zahtevku 13, značilna po tem, da sta po en razpršilni nivo in sosednji razpršilni nivo v medsebojni razdalji od okoli 0.5 do okoli 1.0 m.
18. Izboljšava pri postopku tipa, kjer tok dimnega plina, ki vsebuje SO_X , usmerimo navzgor skozi vertikalen izpiralni stolp, da uvedemo razpršeno vodno goščo reagenta, ki reducira SO_{X ;} iz več razpršilnih nivojev v eni razpršilni coni, da jo spravimo med njenim padanjem skozi stolp protitočno v stik s tokom dimnega plina, da zberemo goščo in njen del recikliramo za kontaktiranje z dimnimi plini, značilna po tem, da obsega, ustvarjanje vsaj dveh razpršilnih nivojev v navedeni razpršilni coni, pri čemer vsak izmed razpršilnih nivojev obsega več cevi razpršilnega razdelilnika razporejenih vzporedno z drugimi cevmi razpršilnih razdelilnikov v enem razpršilnem nivoju ter vertikalno vzporedno s cevmi razpršilnega razdelilnika v vsaj enem sosednjem razpršilnem nivoju v razmaku manj kot 1.25 m.
19. Postopek po zahtevku 18, značilen po tem, da vsak izmed razpršilnih nivojev obsega več cevi razpršilnih razdelilnikov razporejenih vzporedno z drugimi cevmi razpršilnih razdelilnikov na razpršilnem nivoju ter vertikalno vzporedno na cevi razpršilnih razdelilnikov v vsaj enem sosednjem razpršilnem nivoju, in pri čemer vsak izmed razpršilnih nivojev obsega več razpršilnih šob, ki segajo iz navedenih razpršilnih razdelilnikov, kjer je večina šob v referenčnem razpršilnem nivoju v takem položaju, da črte, potegnjene med njimi, tvorijo vzorec četverokotnikov s šobami v položajih v vogalih četverokotnikov, in je večina šob v sosednjem razpršilnem nivoju v položajih nad središči četverokotnikov, definiranih s štirimi šobami v referenčnem razpršilnem nivoju.
20. Postopek po zahtevku 18, značilen po tem, daje vsak razpršilni nivo napajan neodvisno z napajalnim razdelilnikom, ki dovaja goščo v vse cevi razpršilnega razdelilnika v razpršilnem nivoju.