EP1451412A1 - Spillway with improved dissipation efficiency - Google Patents

Spillway with improved dissipation efficiency

Info

Publication number
EP1451412A1
EP1451412A1 EP02789136A EP02789136A EP1451412A1 EP 1451412 A1 EP1451412 A1 EP 1451412A1 EP 02789136 A EP02789136 A EP 02789136A EP 02789136 A EP02789136 A EP 02789136A EP 1451412 A1 EP1451412 A1 EP 1451412A1
Authority
EP
European Patent Office
Prior art keywords
vsaj
povrsina
tem
polje
bistvu
Prior art date
Legal status (The legal status is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the status listed.)
Withdrawn
Application number
EP02789136A
Other languages
German (de)
French (fr)
Inventor
Dusan Ciuha
Current Assignee (The listed assignees may be inaccurate. Google has not performed a legal analysis and makes no representation or warranty as to the accuracy of the list.)
Individual
Original Assignee
Individual
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Application filed by Individual filed Critical Individual
Publication of EP1451412A1 publication Critical patent/EP1451412A1/en
Withdrawn legal-status Critical Current

Links

Classifications

    • E—FIXED CONSTRUCTIONS
    • E02—HYDRAULIC ENGINEERING; FOUNDATIONS; SOIL SHIFTING
    • E02B—HYDRAULIC ENGINEERING
    • E02B8/00—Details of barrages or weirs ; Energy dissipating devices carried by lock or dry-dock gates
    • E02B8/06—Spillways; Devices for dissipation of energy, e.g. for reducing eddies also for lock or dry-dock gates

Definitions

  • Kadar gre za vecje visinske razlike so na voljo tudi druge resitve, ki izboljsajo disipacijo oz. iznicenje viskov kineticne energije. Znano je npr. da v obmocje podslapja vgradijo takoimenovane razbijace, namrec nekaksne konzolno vpete vertikalne ali posevne stebre oz.
  • pred omenjenim pretocnim poljem ter med recno strugo s pripadajocima brezinama za oz. pod pretocnim obmocjem.
  • Precni profil vsakokratne grede je lahko bodisi kvadraten profil ali vsaj v bistvu pravilen krozen profil ali tudi pokoncen ali sploscen pravokotni profil.
  • SI. 1 kaze pretocno polje hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega felicita z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 11 in/ali 12.
  • SI. 2 kaze nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega felicita z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 11 in ali 12.
  • SI. 4 kaze se nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega felicita z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 11 in/ali 12.
  • SI. 8 kaze se nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega felicita z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 1 1 in/ali 12.
  • SI. 10 kaze se nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega felicita z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v vzdolznem prerezu.
  • SI. 12 kaze nadaljnjo mozno izvedbo pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega felicita z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v precnem prerezu v ravnini B - B po si. 1 do 10.
  • SI. 13 kaze precni profil na bocno steno namescene disipacijske grede.
  • SI. 19 kaze precni profil nadaljnje izvedbe disipacijske grede na pripadajoci steni.
  • SI. 20 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadajoci steni
  • SI. 21 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci ste
  • SI. 22 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni.
  • SI. 24 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci stem, SI. 25 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni. SI. 26 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni. SI.
  • SI. 34 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni.
  • SI. 35 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni.
  • N splosnem velja da je po izumu v obmocju vsaj ene od bocnih sten 4', 4" vsakokratnega pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega felicita, predvidena vsaj po ena vsaj v bistvu v smeri toka potekajoca in v svetlino pretocnega polja od strani segajoca disipacijska greda 5', 5".
  • v obmocju preliva 1 in med gladino odtekajoce vode v st gi za podslapjem 2, se zaradi hidravlicnih razmer ustvarja zadovoljiva disipacija kineticne energije, se zlasti ob pomoci znanih ukrepov iz stanja tehnike.
  • Zacetni del 51 vsakokratne grede 5', 5" neposredno ob prelivu 1 poteka posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka, koncni del 52 taiste grede 5', 5" pa poteka horizontalno.
  • Pri tern gredi 5', 5" se vedno potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno, hkrati pa sta tudi v tern primeru zakljuceni pred iztekom podslapja 2, namrec pred zakljucnim pragom 3.
  • Zacetni del 51 vsakokratne grede 5', 5" neposredno ob prelivu 1 poteka horizontalno, medtem ko koncni del 52 grede 5', 5" poteka posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka.
  • Pri tern gredi 5', 5" se vedno potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno, hkrati pa sta tudi v tern primeru zakljuceni se pred iztekom podslapja 2, t.j. pred zakljucnim pragom 3.
  • Zacetni del 51 vsakokratne grede 5', 5" neposredno ob prelivu 1 poteka posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka, koncni del 52 grede 5', 5" pa poteka horizontalno.
  • Pri tern gredi 5', 5" se vedno potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno, v tern primeru pa segata izven obmocja podslapja 2 in sta zakljuceni sele nad iztekom zakljucnega praga 3.
  • Zacetni del 51 vsakokratne grede 5', 5" aparsredno ob prelivu 1 poteka posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka, medtem ko koncni del 52 grede 5', 5" poteka posevno, seeminglycajoce se glede na smer toka.
  • Zacetni del 51 vsakokratne grede 5', 5" neposredno ob prelivu 1 poteka posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka, osrednji del 53 poteka vsaj v bistvu horizontalno, koncni del 52 vsakokratne grede 5', 5" pa spet poteka posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka.
  • V tem primem gre za spodrezan vsaj v bistvu pravokoten ali kvadraten profil pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina 501, 502 grede 5' nekako hiperbolicno izdolbljeni, medtem ko je stranska povrsina 503 grede 5' ravna in gladka ter popolnoma vertikalna.
  • N tem primem gre profil pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina 501, 502 grede 5' nekako hiperbolicno razsirjeni v smeri proti pripadajoci bocni steni 4', medtem ko je stranska povrsina 503 grede 5' ravna in gladka ter popolnoma vertikalna.
  • N tem primeru gre za pokoncen pravokoten profil katerega zgomja in spodnja povrsina 501, 502 sta ravni in gladki ter med seboj vzporedni, sicer ravna in vertikalna stranska povrsina 503 pa je opremljena s pravokornim, vzdolzno potekajocim utorom 504.
  • N tem primeru gre za trapezen profil katerega zgomja in spodnja povrsina 501, 502 sta ravni in gladki, vendar uposevljeni na ta nacin, da se v smeri proti pripadajoci steni 4' druga drugi priblizujeta, medtem ko je ravna in gladka stranska povrsina 503 vsaj v bistvu vertikalna.
  • V tem primeru gre za trapezen profil pri katerem sta spodnja povrsina 502 in stranska povrsina 503 grede 5' ravni in gladki ter med seboj pravokotni, medtem ko je zgomja povrsina 501 grede 5' sicer ravna in gladka, vendar pa uposevljena navznoter proti steni 4' in navzgor.

Landscapes

  • Engineering & Computer Science (AREA)
  • General Engineering & Computer Science (AREA)
  • Mechanical Engineering (AREA)
  • Civil Engineering (AREA)
  • Structural Engineering (AREA)
  • Revetment (AREA)
  • Pharmaceuticals Containing Other Organic And Inorganic Compounds (AREA)
  • Hydraulic Turbines (AREA)

Abstract

Present invention relates to a spilway of a hydro power plant dam, weir or similar hydraulic structure with improved dissipation object. To this aim, in the area of at least one sidewall (4’, 4’’) of the spilway at least one dissipation beam (5’, 5’’) is available, extending thereby at least essentially in the longitudinal direction with respect to a flow-direction, and protruding sidely into the said spilway area.

Description

CIUHA Dusan
Pretocno polje z izboljsanim disipacijskim ucinkom
Izum v splosnem spada na podrocje gradbenistva, namrec urejanja vodotokov, se zlasti pa na podrocje priprav za disipacijo oz. iznicenje odvecne kineticne energije.
Pri tern izum temelji na problemu, kako v vsakokratnem pretocnem polju hidroelektrame, jezu ali drugega vodnogospodarskega objekta celo pri razmeroma majhnih visinskih razlikah in razmeroma velikih pretokih, torej pri izjemno nizkih vrednostih takoimenovanega Froude-ovega stevila, in ob zanemarljivem zmanjsanju svetlega precnega prereza vsakokratnega pretocnega polja bodisi pri nacrtovanju novih vodnogospodarskih objektov ali celo zgolj na osnovi ekonomsko sprejemljive sanacije vsakokratnega ze obstojecega objekta doseci ucinkovito disipacijo oz. iznicenje odvecne kineticne energije ter na ta nacin obvarovati strugo in brezine vsakokratnega vodotoka pod pretocnim poljem pred enormno erozijo.
Nodnogospodarski objekti, namrec hidroelektrame, jezovi in podobni, obicajno sestojijo iz dolocenega stevila takoimenovanih pretocnih polj, pri cemer se vsako pretocno polje nahaja med vertikalno ali posevno postavljenima bocnima stenama, s katerima je omejeno v precni smeri glede na smer pretoka. V vzdolzni smeri se pretocno polje razprostira vse od obmocja zgomje gladine vode, t.j. obmocja nad jezom oz. nad zapomico, pa vse do obmocja spodnje gladine vode, t.j. obmocja pod zakljuckom takoimenovanega podslapja. Zaradi vsakokrat razpolozljive visinske razlike med zgornjo in spodnjo gladino se pri pretoku vode skozi pretocno polje del potencialne energije pretakajoce se vode pretvori v kineticno energijo, ki ima izjemno mocan vpliv na pretocne razmere, vrsto oz. obliko toka in se zlasti na erozijo. Zato pri vodnogospodarskih objektih vselej obstoji potreba po iznicenju odvecnega dela kineticne energije, torej po disipaciji, ker bi odvecna energija sicer povzrocala enormne erozijske ucinke v strugi in na brezinah ne zgolj v obmocju neposredno za/pod pretocnim poljem, marvec se tudi na precejsnji oddaljenosti od le-tega. Sproscanje viska kineticne energije, t.j. disipacija, se praviloma vrsi v vodnem skoku v utrjenem, erozijsko odpomem obmocju, namrec v podslapju.
Strokovnjakom s tega podrocja je znano, da je mogoce s pravilno zasnovo vzdolznega prereza pretocnega polja vzpostaviti hidravlicne razmere, ki v predvidenih okvirih visinskih razlik in pretokov preprecujejo ali vsaj karseda minimizirajo nastajanje nezelenih ucinkov erozije zaradi deleza kineticne energije. Tako je npr. zelo pomembna zasnova pretocnega praga, kakrsen je npr. opisan v EP 0 477 745. Kljucnega pomena je tudi zasnova takoimenovanega podslapja, t.j. primemo urejene, obdelane oz. betonirane poglobitve med obmocjem neposredno pod jezom, torej za omenjenim pragom, in nad recno strugo ki je na voljo za/pod jezom, hidroelektramo ali podobnim vodnogospodarskim objektom. Treba pa je upostevati, da je vzdolzni profil pretocnega polja vendarle vselej izracunan in zgrajen za dolocene pogoje obratovanja, ki pa so v praksi lahko zelo spremenljivi. Problemi nastopijo pri enormnih povecanjih pretocnih kolicin, ker se pri tako spremenjenih pogojih (povecani pretocni kolicini vode in razen tega tudi pri povecani razliki med spodnjo in zgornjo gladino) tudi delez neiznicene kineticne energije obcutno poveca in ogroza spodnjo strugo reke pod vodnogospodarskim objektom. Za zagotavljanje karseda ucinkovite disipacije, torej iznicenja deleza odvecne oz. nezelene kineticne energije vodnega toka, je znana cela vrsta ukrepov. Tako je prijavitelju znano, da so v obmocje podslapja v pricakovanju povecanih disipacijskih ucinkov namescali vectonske betonske bloke, ki pa jih je ob povecanju pretocnih kolicin zaradi intenzivnih padavin vodni tok izvrgel iz obmocja podslapja in odnesel navzdol po strugi pod vodnogospodarskim objektom.
Nadalje je npr. iz US 09/072,836 (WO 99/57377) znano, da je mogoce pretocno polje neposredno nad omenjeno poglobitvijo t.j. podslapjem opremiti s kaskadami. Tak ukrep je lahko do dolocene mere ucinkovit le pri dovolj veliki visinski razliki med zgomjo in spodnjo gladino vode oz. pri razmeroma veliki globini podslapja. Kadar gre za vecje visinske razlike, so na voljo tudi druge resitve, ki izboljsajo disipacijo oz. iznicenje viskov kineticne energije. Znano je npr. da v obmocje podslapja vgradijo takoimenovane razbijace, namrec nekaksne konzolno vpete vertikalne ali posevne stebre oz. zobe, ki strlijo in dna podslapja, ali resetke ali takoimenovane glavnike, preko katerih pada tok oz. si mora skoznje utirati pot. Slednje je med drugim opisano tudi v US 5,032,038. Pretakanje vode preko tovrstnih priprav, s katerimi je v splosnem mogoce naknadno opremiti tudi ze obstojece vodnogospodarske objekte ter jih na ta nacin do neke mere sanirati, dejansko lahko povzroci doloceno disipacijo, vendar le v primeru zadostnega pretoka pri zadostni visinski razliki, torej v obmocju se dovolj visokega Froude- ovega stevila. Tako teoreticni izracuni kot tudi izsledki iz prakse kazejo, da pri manjsih visinskih razlikah oz. pod spodnjo mejno vrednostjo Froude-ovega stevila tovrstni ukrepi izgubijo slehemi ucinek in namen. Tovrstna problematika je opisana tudi v strokovni literaturi ter v nekaterih objavah znanstvenih clankov, npr. 1. Peterka A..J. - Spillway tests confirm model-prototype conformance (Engineering Monograph No. 16, Denver, Colorado, 1954);
2. Schroder W., Euler G., Knauf D. - Grundlagen des Wasserbaus (Wasserbau, Werner Nerlag, 1994);
3. Novak P., Moffat A.I.B., Nalluri C, Narayanan R. - Hydraulic structures (Chapman & Hall, Hampshire, England)
4. Aisenbrey A.J., Hayes R.B., Warren H.J., Winsett D.L., Young R.B. Design of small channel structures (United States Department of the Interior, Denver, Colorado, 1978);
5. Design of gravity dams (United States Department of the Interior, Denver, Colorado, 1976);
6. Design of small dams (United States Department of the Interior, Denver, Colorado, Third Edition, 1987).
Pri vodotokih z razmeroma velikim pretokom in majhnim padcem (majhno visinsko razliko), ki so karakteristicni po nizkem Froude-ovem stevilu, potrebne disipacije s prej omenjenimi ukrepi nikakor ni mogoce zagotoviti. Edini nacin, s katerim bi bilo vsaj teoreticno to mogoce doseci, bi bilo umetno povecevanje padca s poglabljanjem podslapja. S tovrstnim ukrepom je realno mogoce racunati kvecjemu pri nacrtovanju novih vodnogospodarskih objektov. Sanacija obstojecih objektov na ta nacin namrec zaradi potrebnega razbijanja ogromnih kolicin betona v podslapju, poglabljanja in ponovnega betoniranja niti priblizno ne more biti racionalna. Treba pa je vedeti, da tudi nacrtovanje novega objekta z zadosti poglobljenim podslapjem pomeni enormno povecanje investicijske vrednosti objekta. Tak ukrep dejansko terja ze temeljenje na bistveno vecji globini kot sicer, hkrati pa tudi temu primerno visjo, trdnejso konstrukcijo objekta. Pricujoci izum se torej ukvarja s pretocnim poljem hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta, sestojecim iz utrjenega podslapja, ki je - gledano v smeri toka - razporejeno neposredno pod/za prelivom in po potrebi zakljuceno z zakljucnim pragom ter ob straneh omejeno z vsaj v bistvu vertikalnima ali posevnima bocnima stenama. Po potrebi je v obmocju taksnega pretocnega polja predvidena tudi primema zapornica ali podobna zapiralna naprava. Omenjeno podslapje s prelivom in po potrebi z zakljucnim pragom skupaj z omenjenima bocnima stenama tvori enovito, kompaktno konstrukcijo za obvladovanje hidravlicnih obremenitev in pojavov med zajezenim obmocjem vsakokratnega vodotoka, ki se nahaja nad oz. pred omenjenim pretocnim poljem, ter med recno strugo s pripadajocima brezinama za oz. pod pretocnim obmocjem. Po izumu je v obmocju vsaj ene od bocnih sten vsakokratnega pretocnega polja predvidena vsaj ena vsaj v bistvu v smeri toka potekajoca in v svetlino pretocnega polja od strani segajoca disipacijska greda. Prednostno je v obmocju vsake od bocnih sten vsakokratnega pretocnega polja predvidena vsaj po ena, se zlasti prednostno kar vsakokrat po ena, vsaj v bistvu v smeri toka potekajoca in v svetlino pretocnega polja od strani segajoca disipacijska greda.
Po izumu sta smotrno predvideni vsaj dve premocrtno ali - enkrat ali tudi celo veckrat - lomljeno zasnovani disipacijski gredi, ki potekata vse od obmocja preliva bodisi horizontalno v smeri toka ali posevno vzpenjajoce ali spuscajoce se glede na horizontalno ravnino ter segata vse do zakljucka podslapja ali celo do izteka zakljucnega praga. Ti disipacijski gredi sta razporejeni vsaj v bistvu v smeri toka in bodisi med seboj vzporedno ali druga glede na drugo posevno, tako da se v smeri toka druga drugi priblizujeta ali druga od druge oddaljujeta.
Precni profil vsakokratne grede je lahko bodisi kvadraten profil ali vsaj v bistvu pravilen krozen profil ali tudi pokoncen ali sploscen pravokotni profil. Nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je spodrezan vsaj v bistvu pravokoten ali kvadraten profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina grede v bistvu hiperbolicno izdolbljeni, medtem ko je stranska povrsina grede ravna in gladka ter vsaj v bistvu vertikalna.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu trapezen profil, pri katerem sta spodnja in zgornja povrsina grede ravni in gladki ter horizontalni, stranska povrsina grede pa je sicer ravna in gladka, vendar pa uposevljena navzven in navzdol.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina grede vsaj v bistvu hiperbolicno razsirjeni v smeri proti pripadajoci bocni steni, medtem ko je stranska povrsina grede ravna in gladka ter popolnoma vertikalna.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu trapezen profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina grede ravni in gladki ter horizontalni, stranska povrsina grede pa je sicer ravna in gladka, vendar uposevljena navzdol in navznoter.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je pokoncen pravokoten profil, katerega zgomja in spodnja povrsina sta ravni in gladki ter med seboj vzporedni, sicer ravna in vertikalna stranska povrsina pa je opremljena s pravokotnim, vzdolzno potekajocim utorom.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je trapezen profil, katerega zgomja in spodnja povrsina sta ravni in gladki, vendar uposevljeni na ta nacin, da se v smeri proti pripadajoci steni druga drugi priblizujeta, medtem ko je ravna in gladka stranska povrsina vsaj v bistvu vertikalna.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je spodrezan vsaj v bistvu pravokoten ali kvadraten profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina grede vsaj v bistvu hiperbolicno izdolbljeni, na vsaj podoben nacin pa je izdolbljena tudi stranska povrsina grede.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu T- profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina grede stopnicasto izdolbljeni v obmocjih neposredno ob steni, medtem ko je stranska povrsina grede ravna, gladka in vertikalna.
Se nadaije je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu trapezen profil, pri katerem sta zgomja povrsina in stranska povrsina grede ravni in gladki ter med seboj pravokotni, medtem ko je spodnja povrsina grede sicer ravna in gladka, vendar pa uposevljena v smeri navznoter proti pripadajoci bocni steni in navzdol.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu pokoncen pravokoten profil, katerega zgomja in spodnja povrsina sta ravni in gladki ter med seboj vzporedni, sicer ravna in vertikalna stranska povrsina pa je opremljena z osrednje razporejenim pravokotnim, vzdolzno potekajocim utorom, v katerem je na voljo se nadaljnji osrednje razporejen pravokoten in vzdolzno potekajoc utor.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu trapezen profil, pri katerem sta spodnja povrsina in stranska povrsina grede ravni in gladki ter med seboj pravokotni, medtem ko je zgomja povrsina grede sicer ravna in gladka, vendar pa uposevljena v smeri navznoter proti steni in navzgor.
§e nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu romboiden profil, pri katerem sta zgomja povrsina in spodnja povrsina sicer ravni in gladki, vendar potekata posevno v smeri navzdol proti pripadajoci steni, medtem ko je. stranska povrsina ravna, gladka in vertikalna.
Se nadaije je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu E-profil, namrec za pokoncen pravokoten profil z ravnima, gladkima ter horizontalnima in torej med seboj vzporednima povrsinama kot tudi z vertikalno stransko povrsino, ki pa je opremljena z dvema med seboj vzporednima vzdolzno po gredi potekajocima vsaj v bistvu pravokotnima utoroma.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu H-profil, namrec za pokoncen pravokoten profil s horizontalnima in torej med seboj v osnovi vzporednima povrsinama, od katerih je vsaka opremljena s po enim vsaj v bistvu kvadratno profiliranim utorom , kot tudi z ravno in gladko vertikalno stransko povrsino.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je modificiran H-profil, namrec za pokoncen pravokoten profil s horizontalnima in torej med seboj v osnovi vzporednima povrsinama, pri cemer je zgomja povrsina izvedena stopnicasto zozeno v smeri proti pripadajoci bocni steni, spodnja povrsina pa je opremljena z vzdolzno potekajocim pravokotnim utorom, medtem ko je stranska povrsina vsaj v bistvu ravna, gladka in vertikalna. Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, pri katerem sta zgomja in spodnja povrsina med seboj v osnovi vzporedni, medtem ko je stranska povrsina stopnicasto uposevljena v smeri navzdol in proti pripadajoci bocni steni.
Se nadaije je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu L-profil, namrec pokoncen pravokoten profil s horizontalnima in torej med seboj v osnovi vzporednima zgomjo in spodnjo povrsino, pri cemer je zgomja povrsina izvedena stopnicasto zozeno v smeri proti pripadajoci bocni steni, spodnja povrsina je ravna in gladka, prav tako pa je ravna, gladka tudi vertikalna stranska povrsina.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki je zasukan U-profil, namrec pokoncen pravokoten profil s horizontalnima in torej med seboj v osnovi vzporednima zgomjo in spodnjo povrsino, pri cemer je zgomja povrsina ravna, spodnja povrsina pa je opremljena z vzdolzno potekajocim pravokotnim utorom, hkrati pa je stranska povrsina vsaj v bistvu ravna, gladka in vertikalna.
Se nadalje je vsakokratna disipacijska greda lahko zasnovana s precnim profilom, ki v bistvu predstavlja crko X, namrec vsaj v bistvu pravokoten ali kvadraten profil, pri katerem je zgomja povrsina stopnicasto uposevljena v smeri navzdol in navznoter proti pripadajoci bocni steni, medtem ko sta stranska povrsina in spodnja povrsina grede trapezno izdolbljeni, tako da vsaka od njiju obsega trapezen, vzdolzno potekajoc utor. Razen tega je po izumu predvideno, da pretocno polje obsega vsaj eno kompleksno disipacijsko gredo, sestojeco iz dmge ob d gi razporejenih gred, zlasti iz dmge ob d gi razporejenih gred izrazito sploscenega pravokotnega precnega profila.
Se nadalje je predvideno, da pretocno polje obsega vsaj eno disipacijsko gredo katere precni profil je po dolzini grede bodisi nespremenljiv ali spremenljiv, zlasit zvezno, v splosnem pa lahko tudi nezvezno spremenljiv.
Izum bo v nadaljevanju konkretiziran s primeri izvedbe, ki so prikazani na prilozeni skici.
SI. 1 kaze pretocno polje hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 11 in/ali 12.
SI. 2 kaze nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 11 in ali 12.
SI. 3 kaze se nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 11 in/ali 12.
SI. 4 kaze se nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 11 in/ali 12.
SI. 5 kaze se nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 11 in/ali 12. SI. 6 kaze se nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 11 in ali 12.
SI. 7 kaze se nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 11 in/ali 12.
SI. 8 kaze se nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 1 1 in/ali 12.
SI. 9 kaze se nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja vodnogospodarskega objekta brez zapornice, spet z izboljsanim disipacijskim ucinkom in spet prikazano v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 11 in/ali 12.
SI. 10 kaze se nadaljnji primer izvedbe pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v vzdolznem prerezu.
SI. 11 kaze pretocno polje hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer v precnem prerezu v ravnini B - B po si. 1 do 10.
SI. 12 kaze nadaljnjo mozno izvedbo pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta z izboljsanim disipacijskim ucinkom, in sicer spet v precnem prerezu v ravnini B - B po si. 1 do 10.
SI. 13 kaze precni profil na bocno steno namescene disipacijske grede.
SI. 14 kaze precni profil nadaljnje izvedbe disipacijske grede na pripadajoci steni.
SI. 15 kaze precni profil nadaljnje izvedbe disipacijske grede na pripadajoci steni.
SI. 16 kaze precni profil nadaljnje izvedbe disipacijske grede na pripadajoci steni.
SI. 17 kaze precni profil nadaljnje izvedbe disipacijske grede na pripadajoci steni.
SI. 18 kaze precni profil nadaljnje izvedbe disipacijske grede na pripadajoci steni.
SI. 19 kaze precni profil nadaljnje izvedbe disipacijske grede na pripadajoci steni. SI. 20 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadajoci steni SI. 21 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci ste , SI. 22 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni.
SI. 23 kaze precni profil nadaljnje izvedbe disipacijske grede na pripadajoci steni
SI. 24 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci stem, SI. 25 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni. SI. 26 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni. SI. 27 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni. SI. 28 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni. SI. 29 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni. SI. 30 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni. SI. 31 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni. SI. 32 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni.
SI. 33 kaze precni profil nadaljnje izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni.
SI. 34 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni. SI. 35 kaze precni profil nadaljnj e izvedbe disipacijske grede na pripadaj oci steni.
SI. 36 kaze precni profil nadaljnje izvedbe disipacijske grede na pripadajoci steni.
Pretocno polje hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta z izboljsanim disipacijskim ucinkom je na si. 1 prikazano v vzdolznem prerezu v ravnini A - A po si. 1 1 in/ali 12, na si. 1 1 in 12 pa v precnem prerezu v ravnini B - B po si. 1 oz. preostalih slikah 2 do 10. Pretocno polje - gledano v smeri toka - v osnovi sestoji iz preliva 1, podslapja 2 z zakljucnim pragom 3 ali brez, in je ob straneh obdano z bocnima stenama 4', 4", ki potekata v vzdolzni smeri toka. Po potrebi oz. odvisno od namena pretocnega polja se v obmocju slednjega lahko nahaja tudi zapomica 6 ali podobna zapiralna naprava, ki je na si. 1 do 10 prikazana povsem shematicno, a na strokovnjaku nedvomno razumljiv nacin. Pri izvedbi pretocnega polja, ki je prikazana na si. 12, sta bocni steni 4', 4" ravni in potekata vertikalno, medtem ko sta pri izvedbi po si. 11 bocni steni 4', 4" prav tako ravni, vendar sta posevni in se druga drugi priblizujeta v smeri proti dnu 21 podslapja 2. Tako je pretocno polje po si. 12 v precnem preseku pravokotne oblike, pretocno polje po si. 1 1 pa je znacilno po trapeznem precnem preseku. V splosnem so vsi nasteti elementi, torej podslapje 2 s prelivom 1 in eventualno z zakljucnim pragom 3 ter obe bocni steni 4', 4" izvedeni kot enovita, kompaktna in trdna prednostno betonska konstmkcija, ki je zmozna kljubovati predvidljivim obremenitvam, ki so posledica vsakokratnih hidravlicnih razmer, in se zlasti tudi eroziji v vseh njenih pojavnih oblikah kot posledici kineticne energije vodnega toka.
Z namenom zagotovitve karseda ucinkovitega iznicenja viskov kineticne energije v pretocnem polju, torej ze veckrat omenjene disipacije, je v obmocju bocnih sten 4', 4" po izumu predvidena namestitev takoimenovanih disipacijskih gred 5', 5". N splosnem velja, da je po izumu v obmocju vsaj ene od bocnih sten 4', 4" vsakokratnega pretocnega polja hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta, predvidena vsaj po ena vsaj v bistvu v smeri toka potekajoca in v svetlino pretocnega polja od strani segajoca disipacijska greda 5', 5". Prednostno je vsaj ena disipacijska greda 5', 5" namescena na vsaki od bocnih sten 4', 4" vsakokratnega pretocnega polja, najbolj prednostno pa je na vsaki od bocnih sten 4', 4" namescena po ena disipacijska greda 5', 5" vsakokrat ustrezne izvedbe.
Νa levi strani po si. 1 je pred prelivom 1 na voljo zajezirveno obmocje, obsegajoce doloceno kolicino vode, ki postopoma z doloceno pretocno kolicino odteka preko preliva 1 v obmocje podslapja 2 ter zatem preko zakljucnega praga 3 v strugo, ki je na voljo pod omenjenim pretocnim obmocjem. Pri tern vodnogospodarski objekt lahko obsega npr. eno ali tudi vec drugo ob drugem razporejenih pretocnih polj. Med gladino vode v zajezitvenem obmocju oz. v obmocju preliva 1 ter gladino odtekajoce vode v recni stmgi je na voljo dolocena visinska razlika, iz cesar izhaja tudi razlika v potencialni energijski bilanci obeh obmocij. Znaten delez te bilancne razlike predstavlja kineticna energija, ki je v pretezni meri nezazelena oz. celo skodljiva. Kadar je na voljo zadostna visinska razlika med gladino vode v zajezitvenem obmocju oz. v obmocju preliva 1, in med gladino odtekajoce vode v st gi za podslapjem 2, se zaradi hidravlicnih razmer ustvarja zadovoljiva disipacija kineticne energije, se zlasti ob pomoci znanih ukrepov iz stanja tehnike. Kadar potrebna visinska razlika ni na voljo, je potrebno za disipacijo poskrbeti v obmocju podslapja 2. Eden od ukrepov je kot ze omenjeno npr. poglabljanje dna 21 podslapja 2, kar pa v dolocenih primerih ni realno. Izum se osredotoca na hidroenergetski objekt, ki je ze obstojec ali zgolj nacrtovan za pogoje, kjer je visinska razlika med gladino vode v obmocju preliva 1 in gladino odtekajoce vode v stmgi pod/za podslapjem obcutno prenizka, da bi bilo mogoce racunati z disipacijo zaradi zadostnega padca, hkrati pa je tudi dno 21 podslapja 2 preplitko za usrvarjanje disipacije. Po izumu je mogoce zagotoviti potrebno disipacijo z namestirvijo disipacijskih gred 5',5" ob vsakokrat pripadajoci bocni steni 4', 4" pretocnega polja.
Obstaja vrsta moznosti namestitve disipacijskih gred 5', 5". V splosnem gre lahko za premocrtno ali lomljeno zasnovane grede 5', 5". Nadalje so grede 5', 5" lahko namescene horizontalno ali posevno, npr. tako da se v smeri vodnega toka vzpenjajo ali spuscajo glede na horizontalno ravnino. Se nadalje sta po dve vsaka ob pripadajoci bocni steni 4', 4" namesceni disipacijski gredi 5', 5" lahko med seboj vzporedni ali pa druga glede na drugo posevni, in sicer bodisi na ta nacin, da se v smeri toka druga drugi priblizujeta ali pa se v smeri toka druga od dmge oddaljujeta. Izvedbe tako izboljsanih pretocnih polj se lahko razlikujejo tudi po dolzini disipacijskih gred 5', 5"; slednje lahko segajo npr. od preliva 1 do zakljucka podslapja 2, takorekoc do zakljucnega praga 3, lahko pa segajo celo preko omenjenega zakljucnega praga 3.
Na si. 1 je prikazano pretocno polje, pri katerem sta v obmocju podslapja 2 namesceni dve vsaka na pripadajoco bocno steno 4', 4" (si. 11 in 12) pritrjeni in premocrtno zasnovani disipacijski gredi 5', 5", ki sta razporejeni horizontalno in potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno vse od preliva 1, nad katerim je vidna tudi zapomica 6, zakljuceni pa sta neposredno pred iztekom podslapja 2, namrec pred zakljucnim pragom 3. Namen in ucinkovitost disipacijskih gred 5', 5" ustrezata predhodno opisanim.
Na si. 2 je prikazano pretocno polje, pri katerem sta v obmocju podslapja 2 namesceni dve vsaka na pripadajoco bocno steno 4', 4" (si. 1 1 in 12) pritrjeni premocrtno zasnovani disipacijski gredi 5', 5", ki sta razporejeni posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka, hkrati pa se vedno potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno. Gredi 5', 5" sta tudi v tern primeru zakljuceni neposredno pred iztekom podslapja 2, namrec pred zakljucnim pragom 3.
Na si. 3 je prikazano pretocno polje, pri katerem sta v obmocju podslapja 2 spet namesceni dve vsaka na pripadajoco bocno steno 4', 4" (si. 1 1 in 12) pritrjeni disipacijski gredi 5', 5", ki pa sta izvedeni lomljeno. Zacetni del 51 vsakokratne grede 5', 5" neposredno ob prelivu 1 poteka posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka, koncni del 52 taiste grede 5', 5" pa poteka horizontalno. Pri tern gredi 5', 5" se vedno potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno, hkrati pa sta tudi v tern primeru zakljuceni pred iztekom podslapja 2, namrec pred zakljucnim pragom 3.
Na si. 4 je prikazano pretocno polje, pri katerem sta v obmocju podslapja 2 spet namesceni dve vsaka na pripadajoco bocno steno 4', 4" (si. 11 in 12) pritrjeni disipacijski gredi 5', 5", ki pa sta izvedeni lomljeno. Zacetni del 51 vsakokratne grede 5', 5" neposredno ob prelivu 1 poteka horizontalno, medtem ko koncni del 52 grede 5', 5" poteka posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka. Pri tern gredi 5', 5" se vedno potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno, hkrati pa sta tudi v tern primeru zakljuceni se pred iztekom podslapja 2, t.j. pred zakljucnim pragom 3.
Na si. 5 je prikazano pretocno polje, pri katerem sta v obmocju podslapja 2 spet namesceni dve vsaka na pripadajoco bocno steno 4', 4" (si. 1 1 in 12) pritrjeni disipacijski gredi 5', 5", ki pa sta izvedeni lomljeno. Zacetni del 51 vsakokratne grede 5', 5" neposredno ob prelivu 1 poteka posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka, koncni del 52 grede 5', 5" pa poteka horizontalno. Pri tern gredi 5', 5" se vedno potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno, v tern primeru pa segata izven obmocja podslapja 2 in sta zakljuceni sele nad iztekom zakljucnega praga 3.
Na si. 6 je prikazano pretocno polje, pri katerem sta v obmocju podslapja 2 spet namesceni dve vsaka na pripadajoco bocno steno 4', 4" (si. 1 1 in 12) pritrjeni disipacijski gredi 5', 5", ki pa sta izvedeni lomljeno. Zacetni del 51 vsakokratne grede 5', 5" neposredno ob prelivu 1 poteka posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka, medtem ko koncni del 52 grede 5', 5" poteka posevno, spuscajoce se glede na smer toka. Pri tern gredi 5', 5" se vedno potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno, hkrati pa sta tudi v tern primeru zakljuceni se pred iztekom podslapja 2, t.j. pred zakljucnim pragom 3.
Na si. 7 je prikazano pretocno polje, pri katerem sta v obmocju podslapja 2 spet namesceni dve vsaka na pripadajoco bocno steno 4', 4" (si. 1 1 in 12) pritrjeni disipacijski gredi 5', 5", ki pa sta izvedeni dvakrat lomljeno. Zacetni del 51 vsakokratne grede 5', 5" neposredno ob prelivu 1 poteka posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka, osrednji del 53 poteka vsaj v bistvu horizontalno, koncni del 52 vsakokratne grede 5', 5" pa spet poteka posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka. Pri tem gredi 5', 5" se vedno potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno, hkrati pa segata preko celotnega obmocja podslapja 2 in sta zakljuceni nad iztekom zakljucnega praga 3.
Na si. 8 je prikazano pretocno polje, pri katerem sta v obmocju tokrat nekoliko dmgace - namrec kot N - zasnovanega podslapja 2 namesceni dve vsaka na pripadajoco bocno steno 4', 4" (si. 1 1 in 12) pritrjeni premocrtno zasnovani disipacijski gredi 5', 5", ki sta razporejeni posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka, hkrati pa se vedno potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno. Gredi 5', 5" sta tudi v tem primem zakljuceni neposredno pred iztekom podslapja 2, namrec pred zakljucnim pragom 3, ki ga tvori posevnina, izhajajoca iz najnizje tocke omenjenega podslapja 2.
Νa si. 9 je prikazano pretocno polje vodnogospodarskega objekta, pri katerem sta v obmocju podslapja 2 namesceni dve vsaka na pripadajoco bocno steno 4', 4" (si. 1 1 in 12) pritrjeni premocrtno zasnovani disipacijski gredi 5', 5", ki sta razporejeni posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka, hkrati pa se vedno potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno. Gredi 5', 5" sta tudi v tem primem zakljuceni neposredno pred iztekom podslapja 2, namrec pred zakljucnim pragom 3. N tem primeru gre za pretocno polje vodnogospodarskega objekta brez vsakrsne zapomice ali podobne zapiralne naprave, s cimer zeli prijavitelj ponazoriti predvsem siroko uporabljivost izuma in koristnost vgradnje disipacijskih gred 5', 5" na pripadajoce bocne stene 4', 4" tudi v primem npr. sanacije obstojecih jezov, prelivov, pretocnih kanalov, kaskad in podobnih objektov.
S podobnim namenom je na si. 10 prikazano pretocno polje vodnogospodarskega objekta, pri v obmocju podslapja 2 namesceni dve vsaka na pripadajoco bocno steno 4', 4" (si. 1 1 in 12) pritrjeni premocrtno zasnovani disipacijski gredi 5', 5", ki sta razporejeni posevno, vzpenjajoce se glede na smer toka, hkrati pa se vedno potekata med seboj vsaj v bistvu vzporedno.
Poleg stevila razporeditve in zasnove disipacijskih gred 5', 5", torej premocrtnosti, enkratne ali veckratne lomljenosti, medsebojne vzporednosti ali posevnosti in podobnih karakteristik, se po izumu na vsakokrat pripadajoce bocne stene 4', 4" pritrdljive disipacijske grede 5', 5" odlikujejo tudi po razlicnih izvedbah precnih profilov. Ti so shematicno prikazani na si. 13 do 36, in sicer kot precni profili in ne kot npr. precni preseki. Za potrebe pricujocega izuma je namrec irelevantno, ce je disipacijska greda 5', 5" npr. polna ali votla, ker je pac za njeno ucinkovitost v smislu zagotavljanja pricakovane disipacije kljucnega pomena konfiguracija njenega oboda oz. obrisa, ki je po dolzini bodisi nespremenljiv ali v splosnem tudi spremenljiv. Na si. 13 do 36 so predstavljeni nekateri od moznih precnih profilov, ki so lahko po celotni dolzini grede 5', 5" med seboj enaki ali spremenljivi ali celo vzdolz taiste disipacijske grede 5', 5" prehajajo iz enega obrisa (npr. tistega po si. 2) v dmg obris (npr. tistega po si. 3).
Na si. 13 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za pokoncen pravokoten profil disipacijske grede 5'.
Νa si. 14 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za sploscen pravokoten profil disipacijske grede 5'. Na si. 15 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. V tem primeru gre za kvadraten profil disipacijske grede 5'.
Na si. 16 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. V tem primem gre za spodrezan vsaj v bistvu pravokoten ali kvadraten profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina 501, 502 grede 5' nekako hiperbolicno izdolbljeni, medtem ko je stranska povrsina 503 grede 5' ravna in gladka ter popolnoma vertikalna.
Na si. 47 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. V tem primeru gre za trapezen profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina 501, 502 grede 5' ravni in gladki ter horizontalni, stranska povrsina 503 grede 5' pa je sicer ravna in gladka, vendar pa uposevljena navzven in navzdol, npr. v smeri npr. proti dnu na skici neprikazanega podslapja.
Na si. 18 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primem gre profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina 501, 502 grede 5' nekako hiperbolicno razsirjeni v smeri proti pripadajoci bocni steni 4', medtem ko je stranska povrsina 503 grede 5' ravna in gladka ter popolnoma vertikalna.
Νa si. 19 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za trapezen profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina 501 , 502 grede 5' ravni in gladki ter horizontalni, stranska povrsina 503 grede 5' pa je sicer ravna in gladka, vendar pa uposevljena navzdol in navznoter. Na si. 20 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za pokoncen pravokoten profil, katerega zgomja in spodnja povrsina 501, 502 sta ravni in gladki ter med seboj vzporedni, sicer ravna in vertikalna stranska povrsina 503 pa je opremljena s pravokornim, vzdolzno potekajocim utorom 504.
Νa si. 21 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za trapezen profil, katerega zgomja in spodnja povrsina 501, 502 sta ravni in gladki, vendar uposevljeni na ta nacin, da se v smeri proti pripadajoci steni 4' druga drugi priblizujeta, medtem ko je ravna in gladka stranska povrsina 503 vsaj v bistvu vertikalna.
Νa si. 22 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za spodrezan vsaj v bistvu pravokoten ali kvadraten profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina 501, 502 grede 5' nekako hiperbolicno izdolbljeni, na enak ali podoben nacin pa je izdolbljena tudi stranska povrsina 503 grede 5'.
Νa si. 23 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primem gre za vsaj v bistvu T- profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina 501, 502 grede 5' stopnicasto izdolbljeni v obmocjih neposredno ob steni 4', medtem ko je stranska povrsina 503 grede 5' ravna, gladka in vertikalna.
Νa si. 24 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za vsaj v bistvu pravilen krozen profil. Na si. 25 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za trapezen profil, pri katerem sta zgomja povrsina 501 in stranska povrsina 503 grede 5' ravni in gladki ter med seboj pravokotni, medtem ko je spodnja povrsina
502 grede 5' sicer ravna in gladka, vendar pa uposevljena navznoter proti steni 4' in navzdol.
Νa si. 26 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primem gre za pokoncen pravokoten profil, katerega zgomja in spodnja povrsina 501, 502 sta ravni in gladki ter med seboj vzporedni, sicer ravna in vertikalna stranska povrsina
503 pa je opremljena z osrednje razporejenim pravokotnim, vzdolzno potekajocim utorom 504, v katerem je na voljo se nadaljnji osrednje razporejen pravokoten in vzdolzno potekajoc utor 505.
Νa si. 27 je prikazan precni profil kompleksne disipacijske grede 5', sestavljene iz dveh dmge ob dmgi nahajajocih gred z izrazito sploscenim pravokotnim profilom.
Νa si. 28 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. V tem primeru gre za trapezen profil, pri katerem sta spodnja povrsina 502 in stranska povrsina 503 grede 5' ravni in gladki ter med seboj pravokotni, medtem ko je zgomja povrsina 501 grede 5' sicer ravna in gladka, vendar pa uposevljena navznoter proti steni 4' in navzgor.
Νa si. 29 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za romboiden profil, pri katerem sta zgomja povrsina 501 in spodnja povrsina 502 sicer ravni in gladki, vendar potekata posevno v smeri navzdol proti pripadajoci steni 4'. Stranska povrsina 503 je ravna, gladka in vertikalna.
Na si. 30 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za E-profil, namrec za pokoncen pravokoten profil z ravnima, gladkima ter horizontalnima in torej med seboj vzporednima povrsinama 501, 502, kot tudi z vertikalno stransko povrsino 503, ki pa je opremljena z dvema med seboj vzporednima vzdolzno po gredi 5' potekajocima vsaj v bistvu pravokotnima utoroma 504, 505.
Νa si. 31 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za H-profil, namrec za pokoncen pravokoten profil s horizontalnima in torej med seboj v osnovi vzporednima povrsinama 501, 502, od katerih je vsaka opremljena s po enim vsaj v bistvu kvadratno profiliranim utorom 504, 505, kot tudi z ravno in gladko vertikalno stransko povrsino 503.
Νa si. 32 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za modificiran H-profil, namrec za pokoncen pravokoten profil s horizontalnima in torej med seboj v osnovi vzporednima povrsinama 501, 502, pri cemer je zgomja povrsina 501 izvedena stopnicasto zozeno v smeri proti steni 4', spodnja povrsina 502 pa je opremljena z vzdolzno potekajocim pravokotnim utorom 504. Stranska povrsina 503 je ravna, gladka in vertikalna. Na si. 33 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za profil z med seboj v osnovi vzporednima zgomjo in spodnjo povrsino 501, 502, medtem ko je stranska povrsina 503 stopnicasto uposevljena v smeri navzdol in proti steni 4'.
Νa si. 34 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za nekaksen L-profil, namrec za pokoncen pravokoten profil s horizontalnima in torej med seboj v osnovi vzporednima povrsinama 501, 502, pri cemer je zgomja povrsina 501 izvedena stopnicasto zozeno v smeri proti steni 4', spodnja povrsina 502 pa je ravna in gladka. Prav tako je ravna, gladka tudi vertikalna stranska povrsina 503.
Νa si. 35 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za zasukan U-profil, namrec za pokoncen pravokoten profil s horizontalnima in torej med seboj v osnovi vzporednima povrsinama 501 , 502, pri cemer je zgomja povrsina 501 ravna, spodnja povrsina 502 pa je opremljena z vzdolzno potekajocim pravokotnim utorom 504. Stranska povrsina 503 je ravna, gladka in vertikalna.
Νa si. 36 je prikazan precni profil disipacijske grede 5', ki je namescena ob pripadajoci bocni steni 4' razpolozljivega pretocnega polja. N tem primeru gre za profil, ki spominja na crko X, namrec za vsaj v bistvu pravokoten ali kvadraten profil, pri katerem je zgomja povrsina 501 stopnicasto uposevljena v smeri navzdol in navznoter proti pripadajoci bocni steni 4', medtem ko sta stranska povrsina 503 in spodnja povrsina 502 grede 5' trapezno izdolbljeni, tako da vsaka od njiju obsega trapezen, vzdolzno potekajoc utor 504, 505.

Claims

PATENTNI ZAHTENKI
1. Pretocno polje hidroelektrame, jezu ali podobnega vodnogospodarskega objekta, sestojece iz utrjenega podslapja (2), ki je - gledano v smeri toka - razporejeno neposredno pod/za prelivom (1) in po potrebi zakljuceno z zakljucnim pragom (3) ter ob straneh omejeno z vsaj v bistvu vertikalnima ali posevnima bocnima stenama (4', 4"), po potrebi pa je v obmocju taksnega pretocnega polja predvidena tudi primema zapomica (6) ali podobna zapiralna naprava, pri cemer omenjeno podslapje s prelivom (1) in po potrebi z zakljucnim pragom (3) skupaj z omenjenima bocnima stenama (4', 4") tvori enovito, kompaktno konstrukcijo za obvladovanje hidravlicnih obremenitev in pojavov med zajezenim obmocjem vsakokratnega vodotoka, ki se nahaja nad oz. pred omenjenim pretocnim poljem, ter med recno strugo s pripadajocima brezinama za oz. pod pretocnim obmocjem, oznaceno s tem, da je v obmocju vsaj ene od bocnih sten (4', 4") vsakokratnega pretocnega polja predvidena vsaj ena vsaj v bistvu v smeri toka potekajoca in v svetlino pretocnega polja od strani segajoca disipacijska greda (5', 5").
2. Pretocno polje po zahtevku 1 , oznaceno s tem, da je v obmocju vsake od bocnih sten (4', 4") vsakokratnega pretocnega polja predvidena vsaj po ena vsaj v bistvu v smeri toka potekajoca in v svetlino pretocnega polja od strani segajoca disipacijska greda (5', 5").
3. Pretocno polje po zahtevku 1 , oznaceno s tem, da je v obmocju vsake od bocnih sten (4', 4") vsakokratnega pretocnega polja predvidena po ena vsaj v bistvu v smeri toka potekajoca in v svetlino pretocnega polja od strani segajoca disipacijska greda (5', 5").
4. Pretocno polje po enem od zahtevkov 1 do 3, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve premocrtno zasnovani disipacijski gredi (5', 5"), ki potekata od obmocja preliva (1) vsaj v bistvu horizontalno v smeri toka in segata vse do zakljucka podslapja (2), t.j. vsaj v bistvu do zakljucnega praga (3), kadar je ta na voljo.
5. Pretocno polje po enem od zahtevkov 1 do 3, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve premocrtno zasnovani disipacijski gredi (5', 5"), ki potekata od obmocja preliva (1) posevno v smeri toka vzpenjajoce se in segata vse do zakljucka podslapja (2), t.j. vsaj v bistvu do zakljucnega praga (3), kadar je ta na voljo.
6. Pretocno polje po enem od zahtevkov 1 do 3, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve premocrtno zasnovani disipacijski gredi (5', 5"), ki potekata od obmocja preliva (1) posevno v smeri toka padajoce in segata vse do zakljucka podslapja (2), t.j. vsaj v bistvu do zakljucnega praga (3), kadar je ta na voljo.
7. Pretocno polje po enem od zahtevkov 1 do 3, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve vsaj enkrat lomljeno zasnovani disipacijski gredi (5', 5"), ki potekata od obmocja preliva (1) vsaj v bistvu horizontalno v smeri toka in segata vse do zakljucka podslapja (2), t.j. vsaj v bistvu do zakljucnega praga (3), kadar je ta na voljo.
8. Pretocno polje po enem od zahtevkov 1 do 3, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve vsaj enkrat lomljeno zasnovani disipacijski gredi (5', 5"), ki potekata od obmocja preliva (1) posevno v smeri toka vzpenjajoce se in segata vse do zakljucka podslapja (2), t.j. vsaj v bistvu do zakljucnega praga (3), kadar je ta na voljo.
9. Pretocno polje po enem od zahtevkov 1 do 3, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve vsaj enkrat lomljeno zasnovani disipacijski gredi (5', 5"), ki potekata od obmocja preliva (1) posevno v smeri toka padajoce in segata vse do zakljucka podslapja (2), t.j. vsaj v bistvu do zakljucnega praga (3), kadar je ta na voljo.
10. Pretocno polje po enem od zahtevkov 1 do 3, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve premocrtno zasnovani disipacijski gredi (5', 5"), ki potekata od obmocja preliva (1) vsaj v bistvu horizontalno v smeri toka in segata preko zakljucka podslapja (2), t.j. preko zakljucnega praga (3), kadar je ta na voljo.
11. Pretocno polje po enem od zahtevkov 1 do 3, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve premocrtno zasnovani disipacijski gredi (5', 5"), ki potekata od obmocja preliva (1) posevno v smeri toka vzpenjajoce se in segata preko zakljucka podslapja (2), t.j. preko zakljucnega praga (3), kadar je ta na voljo.
12. Pretocno polje po enem od zahtevkov 1 do 3, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve premocrtno zasnovani disipacijski gredi (5', 5"), ki potekata od obmocja preliva (1) posevno v smeri toka padajoce in segata preko zakljucka podslapja (2), t.j. preko zakljucnega praga (3), kadar je ta na voljo.
13. Pretocno polje po enem od zahtevkov 1 do 3, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve vsaj enkrat lomljeno zasnovani disipacijski gredi (5', 5"), ki potekata od obmocja preliva (1) vsaj v bistvu horizontalno v smeri toka in segata preko zakljucka podslapja (2), t.j. preko zakljucnega praga (3), kadar je ta na voljo.
14. Pretocno polje po enem od zahtevkov 1 do 3, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve vsaj enkrat lomljeno zasnovani disipacijski gredi (5', 5"), ki potekata od obmocja preliva (1) posevno v smeri toka vzpenjajoce se in segata preko zakljucka podslapja (2), t.j. preko zakljucnega praga (3), kadar je ta na voljo.
15. Pretocno polje po enem od zahtevkov 1 do 3, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve vsaj enkrat lomljeno zasnovani disipacijski gredi (5', 5"), ki potekata od obmocja preliva (1) posevno v smeri toka padajoce in segata preko zakljucka podslapja (2), t.j. preko zakljucnega praga (3), kadar je ta na voljo.
16. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 4 do 15, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve disipacijski gredi (5', 5"), ki sta razporejeni v smeri toka in med seboj vzporedno.
17. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 4 do 15, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve disipacijski gredi (5', 5"), ki sta razporejeni vsaj v bistvu v smeri toka, vendar druga glede na drugo posevno, tako da se v smeri toka d ga dmgi priblizujeta.
18. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 4 do 15, oznaceno s tem, da sta predvideni vsaj dve disipacijski gredi (5', 5"), ki sta razporejeni vsaj v bistvu v smeri toka, vendar druga glede na drugo posevno, tako da se v smeri toka d ga od dmge oddaljujeta.
19. Pretocno polje po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s pokoncnim pravokotnim precnim profilom.
20. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s sploscenim pravokotnim precnim profilom.
21. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s kvadratnim precnim profilom.
22. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je spodrezan vsaj v bistvu pravokoten ali kvadraten profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina (501 , 502) grede (5') v bistvu hiperbolicno izdolbljeni, medtem ko je stranska povrsina (503) grede (5') ravna in gladka ter vsaj v bistvu vertikalna.
23. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu trapezen profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina (501 , 502) grede (5') ravni in gladki ter horizontalni, stranska povrsina (503) grede (5') pa je sicer ravna in gladka, vendar pa uposevljena navzven in navzdol.
24. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina (501, 502) grede (5') vsaj v bistvu hiperbolicno razsirjeni v smeri proti pripadajoci bocni steni (4'), medtem ko je stranska povrsina (503) grede (5') ravna in gladka ter popolnoma vertikalna.
25. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu trapezen profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina (501, 502) grede (5') ravni in gladki ter horizontalni, stranska povrsina (503) grede (5') pa je sicer ravna in gladka, vendar uposevljena navzdol in navznoter.
26. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je pokoncen pravokoten profil, katerega zgornja in spodnja povrsina (501 , 502) sta ravni in gladki ter med seboj vzporedni, sicer ravna in vertikalna stranska povrsina (503) pa je opremljena s pravokotnim, vzdolzno potekajocim utorom (504).
27. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je trapezen profil, katerega zgomja in spodnja povrsina (501, 502) sta ravni in gladki, vendar uposevljeni na ta nacin, da se v smeri proti pripadajoci steni (4') dmga dmgi priblizujeta, medtem ko je ravna in gladka stranska povrsina (503) vsaj v bistvu vertikalna.
28. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je spodrezan vsaj v bistvu pravokoten ali kvadraten profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina (501, 502) grede (5') vsaj v bistvu hiperbolicno izdolbljeni, na vsaj podoben nacin pa je izdolbljena tudi stranska povrsina (503) grede (5').
29. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu T- profil, pri katerem sta spodnja in zgomja povrsina (501 , 502) grede (5') stopnicasto izdolbljeni v obmocjih neposredno ob steni (4'), medtem ko je stranska povrsina (503) grede (5') ravna, gladka in vertikalna.
30. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu pravilen krozen profil.
31. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu trapezen profil, pri katerem sta zgo ja povrsina (501) in stranska povrsina (503) grede (5') ravni in gladki ter med seboj pravokotni, medtem ko je spodnja povrsina (502) grede (5') sicer ravna in gladka, vendar pa uposevljena v smeri navznoter proti pripadajoci bocni steni (4') in navzdol.
32. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu pokoncen pravokoten profil, katerega zgomja in spodnja povrsina (501, 502) sta ravni in gladki ter med seboj vzporedni, sicer ravna in vertikalna stranska povrsina (503) pa je opremljena z osrednje razporejenim pravokotnim, vzdolzno potekajocim utorom (504), v katerem je na voljo se nadaljnji osrednje razporejen pravokoten in vzdolzno potekajoc utor (505).
33. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu trapezen profil, pri katerem sta spodnja povrsina (502) in stranska povrsina (503) grede (5') ravni in gladki ter med seboj pravokotni, medtem ko je zgomja povrsina (501) grede (5') sicer ravna in gladka, vendar pa uposevljena v smeri navznoter proti steni (4') in navzgor.
34. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu romboiden profil, pri katerem sta zgomja povrsina (501) in spodnja povrsina (502) sicer ravni in gladki, vendar potekata posevno v smeri navzdol proti pripadajoci steni (4'), medtem ko je stranska povrsina (503) ravna, gladka in vertikalna.
35. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu E-profil, namrec za pokoncen pravokoten profil z ravnima, gladkima ter horizontalnima in torej med seboj vzporednima povrsinama (501 , 502), kot tudi z vertikalno stransko povrsino (503), ki pa je opremljena z dvema med seboj vzporednima vzdolzno po gredi (5') potekajocima vsaj v bistvu pravokotnima utoroma (504, 505).
36. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu H-profil, namrec za pokoncen pravokoten profil s horizontalnima in torej med seboj v osnovi vzporednima povrsinama (501 , 502), od katerih je vsaka opremljena s po enim vsaj v bistvu kvadratno profiliranim utorom (504, 505), kot tudi z ravno in gladko vertikalno stransko povrsino (503).
37. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki modificiran H-profil, namrec za pokoncen pravokoten profil s horizontalnima in torej med seboj v osnovi vzporednima povrsinama (501, 502), pri cemer je zgomja povrsina (501) izvedena stopnicasto zozeno v smeri proti pripadajoci bocni steni (4'), spodnja povrsina (502) pa je opremljena z vzdolzno potekajocim pravokotnim utorom (504), medtem ko je stranska povrsina (503) vsaj v bistvu ravna, gladka in vertikalna.
38. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, pri katerem sta zgomja in spodnja povrsina (501, 502) med seboj v osnovi vzporedni, medtem ko je stranska povrsina (503) stopnicasto uposevljena v smeri navzdol in proti pripadajoci bocni steni (4').
39. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki je vsaj v bistvu L-profil, namrec pokoncen pravokoten profil s horizontalnima in torej med seboj v osnovi vzporednima zgomjo in spodnjo povrsino (501, 502), pri cemer je zgomja povrsina (501) izvedena stopnicasto zozeno v smeri proti pripadajoci bocni steni (4'), spodnja povrsina (502) je ravna in gladka, prav tako pa je ravna, gladka tudi vertikalna stranska povrsina (503).
40. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki zasukan U-profil, namrec pokoncen pravokoten profil s horizontalnima in torej med seboj v osnovi vzporednima zgomjo in spodnjo povrsino (501, 502), pri cemer je zgomja povrsina (501 ) ravna, spodnja povrsina (502) je opremljena z vzdolzno potekajocim pravokotnim utorom (504), medtem ko je stranska povrsina (503) vsaj v bistvu ravna, gladka in vertikalna.
41. Pretocno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), ki je zasnovana s precnim profilom, ki v bistvu predstavlja crko X, namrec vsaj v bistvu pravokoten ali kvadraten profil, pri katerem je zgo ja povrsina (501 ) stopnicasto uposevljena v smeri navzdol in navznoter proti pripadajoci bocni steni (4'), medtem ko sta stranska povrsina (503) in spodnja povrsina (502) grede (5') trapezno izdolbljeni, tako da vsaka od njiju obsega trapezen, vzdolzno potekajoc utor (504, 505).
42. Pretoδno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno kompleksno disipacijsko gredo (5', 5"), sestojeco iz dmge ob d gi razporejenih gred.
43. Pretoδno polje po zahtevku 42, oznaceno s tem, da obsega vsaj eno kompleksno disipacijsko gredo (5', 5"), sestojeco iz dmge ob dmgi razporejenih gred izrazito sploscenega pravokotnega precnega profila.
44. Pretoδno polje po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, oznaδeno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), katere precni profil je po dolzini grede (5', 5") nespremenljiv.
45. Pretoδno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 43, oznaδeno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), katere preδni profil je po dolzini grede (5', 5") spremenljiv.
46. Pretoδno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 43, oznaδeno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), katere preδni profil je po dolzini grede (5', 5") zvezno spremenljiv.
47. Pretoδno polje po kateremkoli od zahtevkov 1 do 43, oznaδeno s tem, da obsega vsaj eno disipacijsko gredo (5', 5"), katere preδni profil je po dolzini grede (5', 5") nezvezno spremenljiv.
EP02789136A 2001-11-27 2002-11-25 Spillway with improved dissipation efficiency Withdrawn EP1451412A1 (en)

Applications Claiming Priority (3)

Application Number Priority Date Filing Date Title
SI200100302A SI21104B (en) 2001-11-27 2001-11-27 Power plant, dam or similar water management facility flow area with enhanced dissipation effect
SI200100302 2001-11-27
PCT/SI2002/000026 WO2003046292A1 (en) 2001-11-27 2002-11-25 Spilway with improved dissipation efficiency

Publications (1)

Publication Number Publication Date
EP1451412A1 true EP1451412A1 (en) 2004-09-01

Family

ID=20433018

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
EP02789136A Withdrawn EP1451412A1 (en) 2001-11-27 2002-11-25 Spillway with improved dissipation efficiency

Country Status (6)

Country Link
US (1) US20050111916A1 (en)
EP (1) EP1451412A1 (en)
AU (1) AU2002354398A1 (en)
HR (1) HRP20040581A2 (en)
SI (1) SI21104B (en)
WO (1) WO2003046292A1 (en)

Cited By (1)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
CN107503330A (en) * 2017-07-10 2017-12-22 四川大学 It is weak in hole to there is pressure is prominent to fall expansion type jet stiling basin energy-dissipating system

Families Citing this family (14)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
CN104929084B (en) * 2015-05-27 2017-01-18 中国葛洲坝集团第三工程有限公司 Protection structure of high-speed overflowing surface and construction method thereof
CN105239540B (en) * 2015-10-13 2018-01-30 四川大学 A kind of inclined floor formula stiling basin
CN105887775A (en) * 2016-06-03 2016-08-24 国网新疆电力公司疆南供电公司 Energy dissipation rib type flood discharging device
CN107090809B (en) * 2017-04-14 2019-06-18 广东省水利水电科学研究院 A kind of low water head Downstream of Sluice stilling pond method of construction
CN108221846B (en) * 2018-03-14 2023-10-27 天津市水务规划勘测设计有限公司 Pressureless flow-to-pressured flow state conversion facility
CN108532565B (en) * 2018-06-06 2023-08-29 浙江省水利水电勘测设计院有限责任公司 Differential mixing energy dissipation structure with slope diffusion
CN109487763A (en) * 2018-12-26 2019-03-19 云南省水利水电勘测设计研究院 A kind of energy dissipation by hydraulic jump structure extending to stilling pond suitable for flaring gate pier
CN109778799B (en) * 2019-02-01 2020-09-04 四川大学 Asymmetric stilling pool
CN110284468A (en) * 2019-07-12 2019-09-27 中国电建集团北京勘测设计研究院有限公司 A kind of flood-discharge energy-dissipating structure for high flow rate non-pressure tunnel
CN112343016A (en) * 2020-11-10 2021-02-09 中铁第四勘察设计院集团有限公司 Combined energy dissipation structure of flood discharge tunnel
CN112726527A (en) * 2020-12-30 2021-04-30 中国电建集团贵阳勘测设计研究院有限公司 Method for reducing or avoiding cavitation damage of discharge chute and spillway thereof
CN113237631B (en) * 2021-05-08 2021-12-21 中国水利水电科学研究院 Urban accumulated water monitoring oscillation eliminating structure based on underflow energy dissipation and energy dissipation method thereof
CN113981916A (en) * 2021-12-08 2022-01-28 水利部交通运输部国家能源局南京水利科学研究院 Energy dissipater for water outlet of thermonuclear power plant
CN115369815B (en) * 2022-08-09 2023-11-07 中国电建集团中南勘测设计研究院有限公司 Energy dissipation structure with various flood discharge energy dissipation modes and energy dissipation method

Family Cites Families (9)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
US1372138A (en) * 1919-12-06 1921-03-22 Herschel Clemens Weir
GB232244A (en) * 1924-04-10 1925-10-15 Theodor Rehbock Improvements in arrangements for preventing the bottom of water-courses from being washed-out near water-falls, weirs and other water-structures
US2139458A (en) * 1937-01-18 1938-12-06 Krupp Ag Grusonwerk Sluice gate
US2317975A (en) * 1939-03-10 1943-05-04 Howard E Boath Hydraulic gate construction
FR2076556A5 (en) * 1970-01-20 1971-10-15 Alsthom
US3874176A (en) * 1971-01-21 1975-04-01 Ralph E Shettel Irrigation control
SU479848A1 (en) * 1972-02-29 1975-08-05 Государственный Ордена Трудового Красного Знамени Среднеазиатский Проектно-Изыскательский И Научно-Исследовательский Институт По Ирригационному И Мелиоративному Строительству "Средазгипроводхлопок" Им. А.А.Саркисова Device for extinguishing the energy of the flow in hydraulic structures
GB2138661B (en) * 1983-04-29 1986-04-09 Maeta Concrete Works Ltd Irrigation and drainage
FR2671116B1 (en) * 1990-12-28 1993-05-07 Gtm Batimen Travaux Publ EXCEPTIONAL FLOOD SPRINKLER FOR DAM COMPRISING AT LEAST TWO FLOOD SPRAYING DEVICES.

Non-Patent Citations (1)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Title
See references of WO03046292A1 *

Cited By (2)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
CN107503330A (en) * 2017-07-10 2017-12-22 四川大学 It is weak in hole to there is pressure is prominent to fall expansion type jet stiling basin energy-dissipating system
CN107503330B (en) * 2017-07-10 2019-08-20 四川大学 It is weak in hole to there is pressure is prominent to fall expansion type jet stream stilling pond energy-dissipating system

Also Published As

Publication number Publication date
WO2003046292A9 (en) 2004-06-03
SI21104A (en) 2003-06-30
SI21104B (en) 2011-01-31
HRP20040581A2 (en) 2005-04-30
AU2002354398A1 (en) 2003-06-10
WO2003046292A1 (en) 2003-06-05
US20050111916A1 (en) 2005-05-26

Similar Documents

Publication Publication Date Title
EP1451412A1 (en) Spillway with improved dissipation efficiency
DE50112843D1 (en) CERAMIC MATERIAL AND ITS MANUFACTURE
GB2339197B (en) Crystalline trehalose dihydrate
ATE25113T1 (en) CORROSION INHIBITING AGENT AND COMPOSITIONS CONTAINING THEREOF.
EP1124267A3 (en) Piezoelectric ceramics
EP0216021B1 (en) Air-coolable furnace wall
KR100523397B1 (en) Structure of protecting boring for bottom of river
DE3862760D1 (en) PAN HOLE STONE FOR THE CLOSING DEVICE OF A CUP.
DE3568969D1 (en) Floating unit
CN212430167U (en) Pipeline protective structure for hydraulic engineering
EP1057939A3 (en) Device for flowing bodies of water
EP0039488A3 (en) Improved poly(alkylene oxide) compositions
ES2228223B2 (en) CONNECTORS OF THREADS, AND SIMILAR, SPECIFIC AGAINST FIRE.
FI66669C (en) OEVERSTROEMNINGSROER FOER LASTRUMSFOERSETT SUGMUDDERVERK
AT76325B (en) Equipment on induction furnaces to protect against damage in the event of metal breakthroughs.
AT136276B (en) System for the extraction and conveyance of the water flowing or seeping down from mountain slopes.
DE1759993U (en) FURNISHED FRONT WALL PIECE WITH CHANNELS FOR AN UNDERGROUND AIR BUMPER ACCESSIBLE FROM A BUILDING.
Eijelboom et al. Uruguay mission report about metallic mineralization and anomalies
GR77416B (en)
World Health Organization Quimioterapia de la bilharziasis: informe de un Grupo Cient'ifico de la OMS [se reunió en Ginebra del 14 al 18 de septiembre de 1964]
SU1330251A1 (en) Prefabricated solid arch dam
JPH03119217A (en) Dust filter
ES2215099T3 (en) SECURITY DEVICE FOR WATER EVACUATION CHANNEL.
DE7926339U1 (en) FACADE ELEMENT
Gartmann Experiments on Reservoir Draining and Scouring(Experiences Concernant les Vidanges et Curages des Bassins de Retenue)

Legal Events

Date Code Title Description
PUAI Public reference made under article 153(3) epc to a published international application that has entered the european phase

Free format text: ORIGINAL CODE: 0009012

17P Request for examination filed

Effective date: 20040625

AK Designated contracting states

Kind code of ref document: A1

Designated state(s): AT BE BG CH CY CZ DE DK EE ES FI FR GB GR IE IT LI LU MC NL PT SE SK TR

AX Request for extension of the european patent

Extension state: AL LT LV MK RO SI

GRAP Despatch of communication of intention to grant a patent

Free format text: ORIGINAL CODE: EPIDOSNIGR1

STAA Information on the status of an ep patent application or granted ep patent

Free format text: STATUS: THE APPLICATION IS DEEMED TO BE WITHDRAWN

18D Application deemed to be withdrawn

Effective date: 20060419