SI9520036A - Piping for sprinkling devices - Google Patents

Description

Izum se nanaša na cevje (cevno ureditev) za škropilne naprave, obsegajoče oskrbovalni vod, ki dovaja gasilno tekočino, škropilno glavo, ki izhaja iz končnega kosa, kot tudi cevi, ki potekajo med končnim kosom in iz oskrbovalnega voda izhajajočim priključnim kosom in ki so zasučne okoli medsebojno vzporednih in prednostno navpično potekajočih prvih osi, pri čemer je izmed zasučnih cevi vsaj ena (prva cev) zasnovana kot U cev s prvim in drugim krakom, od katerih je vsaj en stranski krak (prvi krak) urejen kot ležišče za vsaj eno nadaljnjo zasučno cev (drugo cev), ki je z U cevjo preko vtične zveze proti tlaku tesno povezljiva.

Ustrezno cevje se najde v WO 91/16949. Pri tem se dajo kolena in vmesne cevi sestaviti v U cevi, te pa so preko vmesnih S kosov povezane s škropilno glavo. Pred dokončno montažo se da prosto sestavljene cevi tako zasukati okoli navpično potekajočih osi, da je škropilna glava glede na oskrbovalni vod po želji oddaljena. Zatem se cevi preko vijačnih elementov čvrsto medsebojno povežejo, da se vzpostavi potrebna tesnost.

Obstaja tudi možnost prestavitve škropilne glave po višini. V ta namen je navpično potekajoča cev zasnovana kot teleskopska cev.

Če vijaki po nastavitvi niso v zadostni meri zategnjeni, obstaja nevarnost, da pri tlačni obremenitvi cevja cevi zdrsnejo druga iz druge in gasilna tekočina nekontrolirano izteka. ^v

Iz FR-A-2 306 716 je znano cevje za škropilne ureditve, pri kateri teleskopske cevi medsebojno povežejo s pomočjo prekrivne matice. Popustitev prekrivne matice oz. prestavitev cevi pri tlačni obremenitvi cevja ni možna.

Običajna cevja, ki se sicer ne nanašajo na škropilne naprave, so znana iz FR-A-2 348 426, FR-A-2 038 071 ali FR-A-1 256 926. Ob pomoči znanih ukrepov pa ne obstaja možnost, da bi bodisi cevi pri tlačni obremenitvi celotnega cevja prestavili ali pa vstopno in izstopno točko cevja tako po vodoravnici kot tudi po navpičnici menjavali.

Predloženi izum temelji na problemu, cevje za škropilne naprave uvodoma opisane vrste tako izpopolniti, da tudi pri omejenih prostorskih razmerah v odvisnosti od uporabljenih zasučnih cevi obstaja visoka variabilnost možnosti nastavljanja za škropilno glavo celo pri škropilni napravi, ki že obratuje. Nadalje naj zveza med posameznimi cevmi zadošča običajnim varnostnim zahtevam pri konstrukcijsko enostavni zgradbi.

Problem je po izumu rešen po eni plati s tem, da je vtična zveza zaskočna zveza take vrste, da vsebuje vzmetni obroč, in da so cevi, ki so povezane preko zaskočne zveze, pri tlaku, ki ga povzroči gasilna tekočina, medsebojno zasučne okoli prvih osi.

Z naukom tega izuma pridemo do ugodnosti, da so cevi druga proti drugi zasučne tudi pod tlakom, da lahko nastavimo želeni odmik med škropilno glavo in oskrbovalnim vodom. Na osnovi uporabe zaskočne zveze pridemo do nadaljnje ugodnosti, da cevi ne morejo druga iz druge nekontrolirano zdrsniti. Predvsem pa imamo opraviti z ugodnostjo, da tudi pri škropilni napravi, ki obratuje, lahko naknadno nastavljamo lego škropilne glave.

Po predlogu, ki spada k lastnemu izumu, je predvideno, da cevje obsega vsaj dve U cevi in med njima potekajoče koleno in da so cevi, ki so povezane preko vtičnih zvez, zasnovanih kot zaskočne zveze, ki vsebujejo vzmetni obroč, zasučne pri tlaku, ki ga povzroči gasilna tekočina, pri čemer je vsaj ena U cev zasučna tako okoli prvih osi kot tudi okoli vsaj ene pravokotno na prvi osi potekajoče druge osi.

S temi ukrepi je dana možnost, da škropilno glavo lahko na zelo ozkem prostoru prestavljamo tako po vodoravnici kot tudi navpično, tudi tedaj, ko je cevje pod tlakom gasilne tekočine.

Zlasti je predvideno, daje s svojo vzdolžno osjo navpično ali v bistvu navpično usmerjena škropilna glava glede na oskrbovalni vod z zavihtitvijo cevi prostorsko z vidika odmika spremenljiva tako okoli prvih, navpično potekajočih osi kot preko drugih, vodoravno potekajočih osi.

Da dobimo absolutno tesno in neločljivo vtično zvezo, je predvideno, da je vzmetni obroč razporejen v obročastem notranjem utoru ležišča, pri čemer ta vzmetni obroč pri v ležišče vloženem koncu nadaljnje cevi oz. priključnega kosa področno vskoči v obročast zunanji utor nadaljnje cevi oz. priključnega kosa. Z vzmetnim obročem se vzpostavi vrtljiva zaskočna zveza med cevema, ki je v osnovi neločljiva, ker se vzmetni obroč področno razteza tako znotraj zunanjega utora nadaljnje cevi oz. priključnega kosa in notranjega utora U cevi.

Da lahko nadaljnjo cev oz. priključni kos na enostaven način vgradimo v ležišče, ne da bi vzmetni obroč bil v napoto, je predvideno, da je vsakokratni prosti konec nadaljnje cevi oz. priključnega kosa posnet.

Da je zagotovljena potrebna zatesnitev med cevema, je v ležišču predviden nadaljnji notranji utor, ki sprejme nadaljnje tesnilo kot O obroč, pri Čemer pa je ta nadaljnji utor glede na prvi notranji utor razporejen proti odprtini ležišča bolj oddaljeno.

Daje omogočeno fiksiranje medsebojno zasučnih cevi, brž ko je škropilna glava nastavljena v želeni položaj, iz zunanje stene ležišča izstopa fiksirni element v obliki prednostno vijačnega zatiča z obročasto ostrino, ki se vtisne v zunanjo steno nadaljnje cevi oz. priključnega kosa.

Nadaljnja cev je lahko Z cev, ki ima obliko črke Z, ali koleno, ki ima obliko črke L. Pri tem kolena sestavljajo bodisi zveze med U cevmi ali med U cevjo in končno cevjo. Če je koleno vezna cev med U cevema, sta njegova konca v ležiščih U cevi povezljiva preko vtičnih zvez predtem opisane vrste.

Z cevi so na enem svojem koncu zasnovane kot ležišče, medtem ko je drugi konec vtakljiv v ležišče U cevi.

Da lahko škropilno glavo nastavimo tako po višini glede na oskrbovalni vod kot tudi v stranskem odmiku od le-tega, je predvideno, da cevje obsega vsaj en priključni kos, dve U cevi in dve koleni.

Če pa želimo samo spremembo odmika škropilne glave bočno glede na oskrbovalni vod, ne da menjamo odmik med ravnino, znotraj katere je škropilna glava zasučna, proti oskrbovalnemu vodu, vsebuje cevje vsaj en priključni kos, eno U cev in eno Z cev.

Nadaljnje prednosti izuma so razvidne ne le samo iz zahtevkov, značilnosti, ki so v njih navedene - značilnosti kot take in/ali v kombinaciji temveč tudi iz prednostnih izvedbenih primerov, ki sta predstavljena v skicah.

Pri tem kažeta sl. 1 prvo izvedbeno obliko cevja za škropilne naprave in sl. 2 drugo izvedbeno obliko cevja za škropilne naprave.

V skicah, kjer so enaki elementi opremljeni z istimi sklicevalnimi označbami, sta predstavljeni cevji (10) in (12), ki sta določeni za škropilne naprave in s katerima je odmik škropilne glave (13), ki je na sl. 2 čisto principsko predstavljena, proti oskrbovalnemu vodu (14), ki vodi gasilno tekočino, nastavljiv bodisi samo bočno (sl. 2) ali pa tako bočno kot tudi po višini (sl. 1).

V izvedbenem primeru skice sl. 1 cevje (10) obsega priključni kos (16), ki izhaja iz oskrbovalnega voda (14) in ki je na spodaj opisani način vskočjiv v bočni krak (18) U cevi (20). Preostali bočni krak (22) U cevi (20) je prav tako zasnovan kot ležišče, pri čemer je v izvedbenem primeru vtaknjeno koleno (24), ki ima L obliko.

Koleno (24) je povezano z nadaljnjo U cevjo (26), ki ustreza U cevi (20), katere pobliže neoznačena in medsebojno vzporedno potekajoča bočna kraka sta potemtakem zasnovana kot ležišči. Slednjič iz druge U cevi izhaja nadaljnje koleno (28), na katerega prostem koncu (30) je na običajen način namestljiva škropilna glava (13), katere vzdolžna os (15) v osnovi poteka navpično ali v bistvu navpično.

Bočna kraka (18) in (22) U cevi (20) sta prednostno določena kot ležišči bodisi za priključni kos (16) ali za koleni (24), (18) ali Z cev (32) po sl. 2, ki ima Z obliko.

Da dosežemo proti tlaku tesno vtično zvezo, je v vsakokratnem bočnem kraku (18) oz. (22) na voljo obročast notranji utor (34), v katerem se nahaja vzmetni obroč (36).

Notranjemu utoru (34) prirejen zunanji utor (38) ima priključni kos (16) oz. koleno (24), (26) oz. Z cev (32). Pri tem sta notranji in zunanji utor (34) oz. (38) tedaj med5 sebojno poravnana, Če so priključni kos (16) oz. cevi (24), (28), (32), ki jih je treba priključiti, predpisno vloženi v ležišče (22). V tem položaju vzmetni obroč (36) delno vskoči v zunanji utor (38), tako da nastane neločljiva zveza med U cevjo (20) in priključnim kosom (16) oz. priključno cevjo (24), (28) oz. (32).

Da dodatno zagotovimo potrebno tlačno tesnost, ima ležišče (22) nadaljnji notranji utor (40), v katerem poteka O obroč (42), ki nalega na zunanjo steno vloženega priključnega kosa (16) oz. Z cevi oz. kolena (32), (24), (28). Pri tem notranji utor (40), ki ima O obroč (42), poteka glede na notranji obroč (34), ki sprejme vzmetni obroč (36), tako, da leži glede na odprtino ležišča (22) bolj daleč.

Posamezne cevi (20), (24), (26), (28) cevja (10) so tedaj vrtljive okoli osi (44), (46), (48) in (50), ki sovpadajo z vzdolžnimi osmi ležišč (22) in s tem bočnih krakov (18), (22) U cevi (20), (26). To vrtenje oz. vihtenje je v skicah sl. 1 in 2 nakazano s puščicami (52), (54), (56) in (58).

Ko je škropilna glava (13) naravnana glede na oskrbovalno cev (14), lahko predtem prestavljive cevi (20), (24), (26), (28) oz. (20), (32) preko vijačnih zatičev (60) medsebojno fiksiramo. V ta namen iz zunanje stene vsakokratnega bočnega kraka (18), (22) U cevi (20) izhaja vijačni zatič (60), ki je vtisljiv v zunanjo steno v ležišče vloženega končnega odseka L cevi (24) oz. (28) oz. Z cevi (32) oz. priključnega kosa (16). Pri tem vijačni zatič (60) poteka med obročastim utorom (34), ki sprejme vzmetni obroč (36), in odprtino bočnega kraka (18) oz. (22) U cevi (20).

Če je po sl. 1 škropilna glava (13) cevja (10) proti oskrbovalnemu vodu (14) prostorsko glede odmika prestavljiva, torej nastavljiva tako po višini kot tudi po bočnem odmiku, cevje (12) po sl. 2 omogoča le bočno prestavljivost glede na oskrbovalni vod, ki na sl. 2 ni predstavljen. To pomeni, da prestavitev v danem primeru preko teleskopske cevi z Z cevjo (32) povezane škropilne glave poteka samo okoli osi (44) in (46).

Kar zadeva vtične zveze in njihovo zgradbo pri cevju (12) po sl. 2, so predvidene konstrukcijske rešitve, kot smo jih obrazložili na osnovi skice sl. 1.

VIEREGGE,Uwe Griindau-Rothenbergen, Nemčija Zanjo:

Claims (15)

1. Zahtevki

   1. Cevje (12) za škropilne naprave, obsegajoče oskrbovalni vod (14), ki dovaja gasilno tekočino, škropilno glavo (13), ki izhaja iz končnega kosa (28), kot tudi cevi (20, 24, 26, 28, 32), ki potekajo med končnim kosom in iz oskrbovalnega voda izhajajočim priključnim kosom in ki so zasučne okoli medsebojno vzporednih in prednostno navpično potekajočih prvih osi (44, 46), pri čemer je izmed zasučnih cevi vsaj ena (prva cev) (20, 26) zasnovana kot U cev s prvim in drugim bočnim krakom, od katerih je vsaj en bočni krak (prvi krak) (18,22) urejen kot ležišče za vsaj eno nadaljnjo zasučno cev (drugo cev), ki je z U cevjo preko vtične zveze (34,36,38,40,42) proti tlaku tesno povezljiva, značilno po tem, da je vtična zveza zaskočna zveza (34, 36, 38) take vrste, da vsebuje vzmetni obroč, in da so cevi (20, 24, 26, 28, 32) pri tlaku, ki ga povzroči gasilna tekočina, medsebojno zasučne okoli prvih osi.
2. 2. Cevje (10) za škropilne naprave, obsegajoče oskrbovalni vod (14), ki dovaja gasilno tekočino, škropilno glavo (13), ki izhaja iz končnega kosa (28), kot tudi cevi (20, 24, 26, 28, 32), ki potekajo med končnim kosom in iz oskrbovalnega voda izhajajočim priključnim kosom in ki so zasučne okoli medsebojno vzporednih in prednostno navpično potekajočih prvih osi (44, 46), pri čemer je izmed zasučnih cevi vsaj ena (prva cev) (20, 26) zasnovana kot U cev s prvim in drugim bočnim krakom, od katerih je vsaj en bočni krak (prvi krak) (18,22) urejen kot ležišče za vsaj eno nadaljnjo zasučno cev (drugo cev), kije z U cevjo preko vtične zveze (34,36,38,40,42) proti tlaku tesno povezljiva, značilno po tem, da cevje (10) obsega vsaj dve U cevi (20, 26) in med njima potekajoče koleno (24) in da so cevi, ki so povezane preko vtičnih zvez, zasnovanih kot zaskočne zveze (34, 36, 38), ki vsebujejo vzmetni obroč, zasučne pri tlaku, ki ga povzroči gasilna tekočina, pri čemer je vsaj ena U cev (26) zasučna tako okoli prvih osi (44, 46) kot tudi okoli pravokotno na prvi osi potekajoče druge osi (48,50).
3. 3. Cevje po zahtevku 1 ali 2, značilno po tem, da sta prvi in drugi bočni krak U cevi vsakokrat zasnovana kot ležišče za koleno, Z cev, končni kos in/ali priključni kos.
4. 4. Cevje po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilno po tem, da je vzmetni obroč (36) razporejen v obročastem notranjem utoru (34) bočnega kraka (18, 22) U cevi (20, 26), ki tvori ležišče, pri čemer ta vzmetni obroč pri v ležišče vloženem koncu nadaljnje cevi (24,28,32) oz. priključnega kosa (44) področno vskoči v obročast zunanji utor (38) nadaljnje cevi oz. priključnega kosa.
5. 5. Cevje po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilno po tem, da v bočnem kraku (18, 22) U cevi (20) poteka nadaljnji obročast notranji utor (40), v katerem je razporejen tesnilni element (42) kot O obroč, ki pri v ležišču aretiranem koncu nadaljnje cevi (24,28,32) oz. priključnega kosa (16) tesnjeno nalega na zunanjo steno le-tega.
6. 6. Cevje po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilno po tem, da sta v ležišče vstavljiva prosta konca nadaljnje cevi (24, 28, 32) oz. priključnega kosa (16) posneta.
7. 7. Cevje po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilno po tem, da z zunanje strani ležišča izstopa fiksimi element (60) kot vijačni zatič, ki fiksira v ležišče vtaknjeno nadaljnjo cev (24, 28, 32) oz. priključni kos (16) in ki bočni krak (18, 22) prebada med njegovim prvim notranjim utorom (34), ki sprejme vzmetni obroč (36), in odprtino bočnega kraka.
8. 8. Cevje po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilno po tem, daje nadaljnja, z U cevjo (20,24) proti tlaku tesno povezljiva cev (24, 2Š, 32) koleno, ki ima obliko črke L, ali Z cev.
9. 9. Cevje po zahtevku 8, značilno po tem, da je koleno (24) s svojim vsakokratnim prostim koncem zaskočno vtakljivo v ležišče U cevi.
10. 10. Cevje po zahtevku 8, značilno po tem, da je koleno (10) z enim svojih koncev zaskočno vstavljivo v ležišče U cevi (26) in ima na svojem drugem prostem koncu (30) škropilno glavo (31).
11. 11. Cevje po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilno po tem, da je Z cev (32) z enim svojih prostih koncev vtakljiva v U cev (20) in je njen drugi prosti konec zasnovan kot ležišče za nadaljnjo cev.
12. 12. Cevje po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilno po tem, daje s škropilno glavo (31) povezana končna cev teleskopska cev.
13. 13. Cevje po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilno po tem, da cevje (10) obsega vsaj en priključni kos (16), dve U cevi (20, 26), dve koleni (24,28) in škropilno glavo.
14. 14. Cevje po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilno po tem, da cevje (10) vsebuje vsaj en priključni kos (16), U cev (20), Z cev (32), prednostno kot teleskopska cev zasnovano končno cev in škropilno glavo.
15. 15. Cevje po vsaj enem od predhodnih zahtevkov, značilno po tem, da je s svojo vzdolžno osjo (15) navpično ali v bistvu navpično postavljena škropilna glava (13) glede na oskrbovalni vod (14) prostorsko z vidika odmika spremenljiva z zavihtitvijo cevi (20, 24, 26, 28, 32) tako okoli prvih navpičnih osi (44,46) kot preko drugih vodoravno potekajočih osi (48,50).