SI9300362A - Process for bleaching of chemical paper pulp - Google Patents

Process for bleaching of chemical paper pulp Download PDF

Info

Publication number
SI9300362A
SI9300362A SI9300362A SI9300362A SI9300362A SI 9300362 A SI9300362 A SI 9300362A SI 9300362 A SI9300362 A SI 9300362A SI 9300362 A SI9300362 A SI 9300362A SI 9300362 A SI9300362 A SI 9300362A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
pulp
content
dry
stage
hydrogen peroxide
Prior art date
Application number
SI9300362A
Other languages
English (en)
Inventor
Francois Desprez
Johan Devenyns
Nicholas Troughton
Paul Essemaeker
Original Assignee
Solvay Interox
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Application filed by Solvay Interox filed Critical Solvay Interox
Publication of SI9300362A publication Critical patent/SI9300362A/sl

Links

Classifications

    • D—TEXTILES; PAPER
    • D21—PAPER-MAKING; PRODUCTION OF CELLULOSE
    • D21C—PRODUCTION OF CELLULOSE BY REMOVING NON-CELLULOSE SUBSTANCES FROM CELLULOSE-CONTAINING MATERIALS; REGENERATION OF PULPING LIQUORS; APPARATUS THEREFOR
    • D21C9/00—After-treatment of cellulose pulp, e.g. of wood pulp, or cotton linters ; Treatment of dilute or dewatered pulp or process improvement taking place after obtaining the raw cellulosic material and not provided for elsewhere
    • D21C9/10—Bleaching ; Apparatus therefor
    • D21C9/1057—Multistage, with compounds cited in more than one sub-group D21C9/10, D21C9/12, D21C9/16
    • D—TEXTILES; PAPER
    • D21—PAPER-MAKING; PRODUCTION OF CELLULOSE
    • D21C—PRODUCTION OF CELLULOSE BY REMOVING NON-CELLULOSE SUBSTANCES FROM CELLULOSE-CONTAINING MATERIALS; REGENERATION OF PULPING LIQUORS; APPARATUS THEREFOR
    • D21C9/00—After-treatment of cellulose pulp, e.g. of wood pulp, or cotton linters ; Treatment of dilute or dewatered pulp or process improvement taking place after obtaining the raw cellulosic material and not provided for elsewhere
    • D21C9/10—Bleaching ; Apparatus therefor
    • D21C9/16—Bleaching ; Apparatus therefor with per compounds
    • D21C9/163—Bleaching ; Apparatus therefor with per compounds with peroxides

Landscapes

  • Life Sciences & Earth Sciences (AREA)
  • Engineering & Computer Science (AREA)
  • Wood Science & Technology (AREA)
  • Paper (AREA)

Description

Postopek za beljenje kemične papirne kaše
Izum se nanaša na postopek za beljenje celuloznih papirnih kaš, ki spadajo v kategorijo kemičnih kaš.
Poznano je obdelovanje surovih kemičnih papirnih kaš, dobljenih s kuhanjem lignoceluloznih snovi, z zaporedjem stopenj delignifikacije in/ali beljenja, ki uporabljajo kemijska oksidacijska sredstva. Prva stopnja klasičnega zaporedja beljenja kemične kaše ima za cilj doseči delignifikacijo surove kaše, kakršna se pojavlja po operaciji kuhanja. Prvo delignifikacijsko stopnjo običajno izvedejo z obdelavo surove kaše s klorom v kislem miljeju ali s kombinacijo klor - klorov dioksid, v zmesi ali zaporedoma, tako da poteče reakcija s preostalim ligninom kaše in se tvorijo klorolignini, katere je možno s solubilizacijo v alkalnem miljeju na poznejši stopnji obdelave ckstrahirati iz kaše.
Iz različnih razlogov bi bilo koristno, da bi v določenih primerih lahko nadomestili prvo delignifikacijsko stopnjo s postopkom, ki nc bi zahteval uporabe kloriranih reagentov ali bi lc-tc uporabljal v manjši množini.
Približno zadnjih deset let so predlagali vsaj delno nadomestitev prve stopnje obdelave s klorom ali kombinacijo klor - klorov dioksid s stopnjo, pri kateri se uporablja plinast kisi« v alkalnem miljeju (KIRK-OTHMER Enciklopedija kemijske tehnologije, tretja izdaja Vol. 19, New York 1982, stran 415, 3. odstavek in stran 416, 1. in 2. odstavek). Vendar stopnja delignifikacije, ki jo dosežemo s tem postopkom s kisikom, ni zadostna, če želimo proizvesti kemične kaše z visoko belino.
Predlagali so beljenje sulfitnih in sulfatnih kaš z vodikovim peroksidom visoke konsistence ob prisotnosti natrijevega silikata (J. KAPPEL, HC-Pcroxidbleichc ftir Zcllsioff, \Vochcnblalt ftlr Papierfabrikation, 120, maj 1992, št. 9, strani 328-334). Vendar je s tem postopkom težko doseči večjo končno belino od 85 °ISO, celo pri množini vodikovega peroksida, ki je večja od 3 g/100 g suhe kaše.
Izum je koristen, ob upoštevanju pomanjkljivostih znanih postopkov, s lem da predstavlja nov postopek delignifikacije in/ali beljenja kemičnih papirnih kaš, ki omogoča doseganje višjih stopenj beline brez premočne razgradnje celuloze.
Izum se nanaša na postopek za beljenje kemične papirne kaše, ki omogoča doseči višje stopnje beline - najmanj 89 °ISO, po katerem kašo podvržemo zaporednim stopnjam obdelave, vključno z zadnjo stopnjo z vodikovim peroksidom v alkalnem miljeju. Zadnjo stopnjo z vodikovim peroksidom izvedemo ob prisotnosti najmanj enega reagenta za stabilizicijo pri konsistenci v kaši najmanj 25 %. Kašo, katero podvržemo zadnji stopnji z vodikovim peroksidom, smo v predhodnih stopnjah očistili, tako da njena vsebnost mangana ne presega 3 ppm v teži z ozirom na suho snov in delignificirali do indeksa kappa (merjenega po standardu SCAN C1-59), ki ne presega 5.
V smislu izuma kot kemično papirno kašo imenujemo kaše, katere so že bile podvržene postopku delignifikacije ob prisotnosti kemijskih reagentov kot natrijevega sulfida v alkalnem miljeju (kuhanje kraft ali s sulfatom), žveplovega dioksida ali kovinske soli žveplaste kisline v kislem miljeju (kuhanje s sulfitom ali bisulfitom). V smislu izuma prav tako imenujemo kol kemično papirno kašo kaše, ki so v literaturi označenen kot semikemične kaše, t.j. take, pri katerih smo kuhanje izvedli s pomočjo soli žveplaste kisline v nevtralnem miljeju (kuhanje z nevtralnim sulfitom, ki sc imenuje tudi kuhanje NSSC), kakor tudi kaše dobljene s postopki z uporabo topil, kot kaše ORGANOSOLV, ALCELL®, ORGANOCELL® in ASAM, opisane v ULLMANN's Encyclopcdia of Industrial Chemistry, 5th Edition, Vol. A18, 1991, strani 568 in 569.
Ta se nanaša posebno na kaše, ki so bile podvržene kraft kuhanju. Za izvedbo postopka izuma so primerne vse vrste lesa, ki sc uporabljajajo za proizvodnjo kemičnih kaš, zlasti tiste, ki se rabijo za kraft kaše, to so smolnat les kot na primer različne vrste bora in smreke ter les listavcev kot na primer bukve, hrasta, cukaliptusa in gabra.
V skladu z izumom postopek beljenja vključuje beljenje z vodikovim peroksidom v alkalnem miljeju v zadnji stopnji, katero izvedemo na koncu zaporedja beljenja. Končna stopnja beljenja z vodikovim peroksidom prednostno zaključuje to zaporedje.
Omenjeno zadnjo stopnjo beljenja z vodikovim peroksidom izvedemo v skladu z izumom ob prisotnosti najmanj enega stabilizatorja. Primerni so znani stabilizatorji perosigeniranih produktov. Primeri lakih stabilizatorjev so soli zcmljoalkalijskih kovin, zlasti topne soli magnezija, anorganski silikati, fosfati in polifosfati kot silikati, pirofosfati in metafosfati alkalijskih kovin, organski polikarboksilati in aminopolikarboksilati kol vinska, citronska, glukonska, ctilcndiamintctraocctna, dictilentriaminpentaocctna. cikloheksandiamintetraocetna kislina in njihove soli. poli-a-hidroksiakrilne kisline in njihove soli ter fosfonske kisline kot ctilcndiamintetra(mciilcnfosfonska), diciilentriaminpenta(mctilcnfosfonska), cikloheksandiamintetra(mciilenfosfonska) kislina in njihove soli. Prav tako je možno združiti več omenjenih stabilizatorjev v zmes. V splošnem so primerni silikati.
polikarboksilati ali fosfonske kisline, zlasti skupaj z najmanj eno soljo magnezija. Dobre rezultate je dal natrijev silikat.
Množina stabilizatorja, ki ga uporabimo v zadnji stopnji z vodikovim peroksidom se spreminja glede na tip lesa, ki ga uporabimo za proizvodnjo kaše, kakor tudi glede na reakcijske pogoje kuhanja, ki so prevladovali pri pripravi kaše iz tipa uporabljenega lesa in učinkovitost stopenj beljenja pred končno stopnjo z vodikovim peroksidom. V nekaterih primerih je možno uporabiti samo zmanjšano množino stabilizatorja. Prednostno bo množina stabilizatorja najmanj 0.1% mase izraženo glede na suho kašo. Najpogosteje ne bo presegla 5% in prednostno ne 4% mase suhe kaše.
V skladu z izumom izvedemo zadnjo stopnjo z vodikovim peroksidom pri konsistenci najmanj 25 % suhih snovi v kaši. S konsistenco kaše označujemo utežni procent suhih snovi glede na skupno težo suhih snovi in vodno raztopino reagentov. Prednostno bomo izvedli končno stopnjo z vodikovim peroksidom pri konsistenci najmanj 30 % suhih snovi..
V splošnem konsistenca zadnje stopnje z vodikovim peroksidom ne presega 45 %. Konsistenca 30 % je dala zelo dobre rezultate.
V skladu z izumom izberemo kašo, katero podvržemo končni stopnji z vodikovim peroksidom med kašami, ki so bile dclignificiranc v stopnjah pred zadnjo stopnjo do visokega nivoja dclignifikacije, ki odgovarja indeksu kappa, ki ne presega 5. Prednostno bo imela kaša, katero bomo podvrgli zadnji stopnji indeks kappa, ki ne bo presegal 3. Navadno bo imela kaša, ki jo bomo podvrgli zadnji stopnji indeks kappa najmanj 0,1. Vsako zaporedje obdelav, ki dopušča dclignifikacijo kaše do takšne vrednosti indeksa kappa je skladno z izumom. Primeri takšnih zaporedij obsegajo zaporedja, ki sc nanašajo na stopnje z uporabo najmanj enega kloriranega reagenta kot klora v kislem miljeju, klorovega dioksida, kombinacijo klora in klorovega dioksida v zmesi ali v zaporedju, hipoklorita alkalijske ali zemljoalkalijske kovine ali tudi in sicer prednostno, zaporedja brez kloriranih reagentov, ki vsebujejo najmanj eno stopnjo s kisikom, ozonom, ali z anorgansko peroksi kislino kol na primer pcroksimonožvcpleno kislino ali Caro-jevo kislino, ali tudi z organsko peroksi kislino kol pcroksimravljinčno, pcroksiocctno, peroksipropionsko ali peroksibutirno kislino .
V skladu z izumom smo kašo, ki smo jo podvrgli končni stopnji z vodikovim peroksidom, očistili v predhodnih stopnjah tako, da njena vsebnost mangana nc presega 3 ppm v masi z ozirom na suho snov. Vsako zaporedje obdelave, ki je sposobno očistiti kašo mangana je skladno z izumom. Primeri takšnih zaporedij obsegajo zaporedja, ki se nanašajo na stopnje z uporabo najmanj enega kislega reagenta kot Žveplene kisline, žveplaste kisline ali klora ali reagenta za izločitev (sekvestracijo) v kislem miljeju pri kontroliranem pH. Te različne reagente lahko prav tako uporabimo v kislem miljeju pri kontroliranem pH med spiranji kaše, katere izvedemo med stopnjami delignifikacije in/ali beljenja.
Prednostno vsebnost mangana kaše, ki smo jo podvrgli končni stopnji z vodikovim peroksidom ne bo presegla 2 ppm v masi z ozirom na suho snov.
V skladu z izumom lahko za pripravo kaše na postopek beljenja v končni stopnji z vodikovim peroksidom uporabimo vsako zaporedje obdelav kaše pred končno stopnjo z vodikovim peroksidom, ki je sposobno zmanjšati indeks kappa na 5 ali manj in vsebnost mangana na 3 ppm ali manj. Zlasti bomo lahko uporabljali zaporedja, ki se nanašajo na klorirane reagente kot klor v kislem miljeju, klorov dioksid v kislem miljeju ali kombinacijo klora in klorovcgii dioksida v kislem miljeju v zmesi ali v zaporedju ali tudi hipoklorite alkalijskih ali zcmljoalkalijskih kovin v alkanem. Prednostna bodo zaporedja, ki se ne nanašajo na klorirane reagente ali vsaj omejujejo množino kloriranih reagentov, kot zaporedja ki vsebujejo najmanj eno stopnjo z uporabo plinastega kisika, ozona, kislega reagenta, alkalnega reagenta ali perokso spojine v kislem ali alkalnem miljeju. Kot perokso spojino označujemo vsako anorgansko ali organsko kemijsko spojino, ki vsebuje v molekuli skupino -O-O-. Primeri takšnih spojin so vodikov peroksid, anorganske peroksi kisline kot pcroksimonožvcplcna kislina ali Caro-jcva kislina in anorganske per-soli kot perborati, perkarbonati in perfosfati alkalijskih ali zcmljoalkalijskih kovin. Drugi primeri takšnih perokso spojin so organske peroksi karboksilne kisline kot mravljična per-kislina, ocetna per-kislina in propionska per-kislina kakor tudi organski hidroperoksidi kot tertbutil hidroperoksid. Prednostne so organske karboksilne peroksi kisline. Med zadnjimi je dala odlične rezultate pcrocctna kislina. Prav tako si je možno zamislili zaporedja obdelave, ki združujejo stopnje z uporabo kloriranih reagentov s klorom s stopnjami brez teh reagentov.
Po prvem načinu izvedbe izuma izvedemo beljenje kaše z zaporedjem obdelave v najmanj štirih stopnjah, ki vsebujejo zaporedje O C/D Ep P. O D Ep P, Q Paa Ep P in Q C a Ep P. Ta označba je istovetna z označbo iz tehnične literature s področja beljenja papirnih kaš. Uporabljeni simboli imajo sledeč pomen:
O : stopnja s plinastim kisikom pod pritiskom,
D : stopnja s klorovim dioksidom,
C/D: stopnja s klorom in klorovim dioksidom uporabljenima v zmesi,
Ep : stopnja alkalne ekstrakcije ob prisotnosti vodikovega peroksida,
P : stopnja z vodikovim peroksidom v alkalnem miljeju,
Ca : stopnja s peroksimonožvepleno kislino (Caro-jevo kislino) ali z eno njenih soli,
Paa : stopnja s perocetno kislino,
Q : stopnja obdelave s kislino ali s kislino za izločitev (sekvestracijo).
Prvi način izvedbe postopka v smislu izuma izvršimo prednostno z izvedbo stopnje Ep zaporedja beljenja ob prisotnosti reagentov za izločitev kovinskih ionov. Primerni so vsi reagenti za izločitev kovinskih ionov. Še zlasti primerni so reagenti za izločitev s posebno afiniteto do ionov železa in mangana. Primeri teh reagentov so anorganski silikati, fosfati in polifosfati kot silikati, pirofosfati in melafosfali alkalijskih kovin, organski polikarboksilati in aminopolikarboksilati kot vinska, citronska, glukonska, etilendiamintctraocctna, dietilcntriaminpcntaocclna, cikloheksandiamintctraocctna kislina in njihove soli, poli-a-hidroksiakrilne kisline in njihove soli ter fosfonske kisline kot etilcndiamintetra(mctilenfosfonska), dictilcntriaminpcnta(metilcnfosfonska), ciklohcksandiamintctra(mctilcnfosfonska) kislina in njihove soli.
Fosfonske kisline in njihove soli so dale najboljše rezultate za izločitev kovinskih ionov v stopnji Ep.
Stopnja Q obdelave s kislino ali s kislino za izločitev obsega obdelavo z anorganskimi anhidridi ali kislinami kot žveplovim dioksidom in žvepleno, žveplasto, klorovodikovo, solitmo kislino ali njihovimi kislimi solmi kakor tudi z organskimi kislinami kot karboksilnimi ali fosfonskimi kislinami in njihovimi kislimi solmi. Dobro ustrezajo žveplov dioksid ali bisulfiti alkalijskih ali zcmljoalkalijskih kovin. Kol bisulfit označujemo kisle soli žveplaste kisline ki ustrezajo formuli Me(HSO3)n, v kateri Me predstavlja atom kovine z valenco n, kjer je n 1 ali 2. Obsega tudi obdelavo z najmanj enim reagentom za izločitev v kislem miljeju kot anorganskim fosfatom ali polifosfatom v kislem miljeju kot na primer pirofosfatom ali metafosfatom alkalijske kovine, organskim polikarboksilatom ali aminopolikarboksilatom kol na primer vinsko, citronsko, glukonsko, clilendiamintctraocetno, dictilcntriaminpentaocctno. ciklohcksandiamintclraocetno kislino in njihovimi solmi, poli-a-hidroksiakrilno kislino in njenimi solmi ter fosfonsko kislino kot ctilcndiamintetra(meiilcnfosfonsko), dieiilentriaminpcnta(meiilenfosfonsko), ciklohcksandiamintctra(mctilenfosfonsko) kislino in njihovimi solmi.
Stopnjo Paa prednostno izvedemo ob prisotnosti reagenta za izločitev kovinskih ionov. Primerni so znani reagenti za izločitev kovinskih ionov kol železa in mangana. Primeri takšnih reagentov za izločitev so soli zcmljoalkalijskih kovin, posebno topne soli magnezija, silikati, anorganski fosfati in polifosfati kot silikati, pirofosfati in metafosfati alkalijskih kovin, organski polikarboksilati in aminopolikarboksilati kot vinska, citronska, glukonska, dietilentriaminpentaocetna, cikloheksandiamintetraocetna kislina in njihove soli, poli-a-hidroksiakrilne kisline in njihove soli ter fosfonske kisline kot etilendiamintetra(metilenfosfonska), dietilentriaminpenta(metilenfosfonska), cikloheksandiamintetra(metilenfosfonska) kislina in njihove soli. Prav tako je možno združiti več teh reagentov za izločitev v zmes. Običajno dajo polikarboksilati ali fosfonske kisline dobre rezultate, še zlasti kadar vsebujejo najmanj eno magnezijevo sol. Najboljše rezultate so dale fosfonske kisline in njihove soli.
Stopnja Cy\ obdelave s peroksimonožvcpleno kislino (Caro-jevo kislino) ali z eno njenih soli sc sestoji iz obdelave kaše s H2SO5 ali eno njenih soli z alkalijskimi, zemljoalkalijskimi ali amonijevimi solmi ali tudi z zmesjo večih omenjenih soli ali H2SO5 z eno ali večimi omenjenimi solemi..
Uporabljeno peroksimonožvcpleno kislino ali njene soli lahko alternativno pripravimo tudi neposredno pred njihovo uporabo z reakcijo koncentrirane vodne raztopine žveplene kisline ali njenih soli s koncentrirano vodno raztopino peroksi spojine, na primer vodikovega peroksida. Kot koncentrirane raztopine označujemo raztopino H2SO5 s koncentracijo najmanj približno 10 molov na liter in raztopino H2O2 z najmanj približno 20 utežno % koncentracijo.
Tudi stopnjo Ca prednostno izvedemo ob prisotnosti reagenta za izločitev kovinskih ionov. Prednostno bomo uporabljali iste reagente za izločitev kot v stopnji Paa, ki so bili opisani zgoraj. Prav tako je možno združiti v zmes več omenjenih reagentov za izločitev.
Začetni pH v stopnji Ca bomo naravnali tako, da na koncu reakcije pH ostane večji ali enak 2, prednostno 2,5. Prav tako bo ustrezalo, da pH na koncu reakcije ne bo presegel 7, oziroma prednostno ne bo presegel 6.
V primeru zaporedij v 4 stopnjah O C/D Ep P ali O D Ep P navadno prednostno uvrstimo med stopnjo Ep in stopnjo P spiranje kaše s kislo vodno raztopino. Kot kislino označujemo anorganske anhidride ali kisline kot žveplov dioksid, žvepleno, žveplasto, klorovodikovo, solitrno kislino in njihove kisle soli kakor tudi organske kisline kot karboksilne kisline, ali fosfonske kisline in njihove kisle soli; dobro ustrezajo žveplov dioksid ali bisulfiti alkalijskih ali zemljoalkalijskih kovin. Kol bisulfil označujemo kisle soli žveplaste kisline ki ustrezajo formuli Mc(HSO3)n, v kateri Me predstavlja atom kovine z valenco n, kjer jc n celo število 1 ali 2.
Množina uporabljene kisline v stopnji spiranja v skladu z izumom zavisi od tipa lesa in učinkovitosti predhodnih stopenj. Splošno bomo uporabili množino kisline, ki je potrebna, da se ustali pH kaše pri priližno najmanj 4, prednostno približno najmanj 4,5. Prav tako bomo pogosto prilagodili množino kisline zato, da pH ne bo presegel 7, prednostno ne bo presegel 6,5.
Po drugem načinu izvedbe izuma izvedemo beljenje kaše z zaporedjem obdelav brez kloriranih reagentov v najmanj 5 stopnjah, ki vsebujejo zaporedje O Q P D P, O Q P Paa
P, O Q P Ca P in O Q P Z P. V tem zaporedju imajo simboli uporabljeni za označitev stopenj obdelave isti pomen kot pri prvem načinu izvedbe izuma, kar zadeva simbole O,
Q, Paa in P. Simbolu Z damo sledeč pomen:
Z: obdelava z ozonom.
Po drugem načinu izvedbe izuma izvedemo stopnje Q in Paa pri pogojih, ki so primerljivi zgoraj opisanim pogojem za prvi način izvedbe izuma.
V stopnji obdelave z ozonom kašo spravimo v stik s plinsko fazo, ki vsebuje ozon.
Najpogosteje plinska faza vsebuje zmes ozona in kisika , ki izvira iz električnega generatorja ozona, katerega preskrbujemo s suhim plinastim kisikom.
Obdelavo kaše z ozonom prednostno izvršimo v kislem miljeju. Primeren je pH najmanj 0,5 in prednostno 1,5, ki ne preseže 5, oziroma prednostno ne preseže 4.
Množina uporabljenega vodikovega peroksida v končni stopnji je splošno najmanj 0,5 utežnih % z ozirom na težo suhe kaše, prednostno najmanj 0,8 % te mase. Prav tako ustreza , da množina vodikovega peroksida v lej stopnji obdelave ne preseže 6 utežnih % z ozirom na težo suhe kaše, oziroma prednostno ne preseže 5 % te mase .
Temperaturo v končni stopnji z vodikovim peroksidom moramo naravnati tako , da ostane najmanj enaka 50 °C, prednostno 70 °C. Temperatura tudi ne sme preseči 140 °C, prednostno ne sme preseči 130 °C.
Trajanje obdelave z vodikovim peroksidom v zadnji stopnji mora bili zadostno, zato da reakcija beljenja poteče popolno. V praksi je omejeno na najmanj 15 minut, prednostno na 30 minut. Najpogosteje tudi ne sme preseči 100 ur, prednostno ne sme preseči 50 ur.
Kombinacija pogojev temperature približno 80 °C in trajanja približno 240 minut je dala dobre rezultate.
pH končne stopnje z vodikovim peroksidom uravnamo z dodajanjem alkalne spojine, na primer natrijevega hidroksida v reakcijsko zmes na začetno vrednost najmanj 10, prednostno najmanj 11. Prav tako navadno uravnamo začetni pH končne stopnje z vodikovim peroksidom na vrednost, ki ne presega 13, oziroma prednostno ne presega 12.
Po končni stopnji z vodikovim peroksidom je možno in navadno prednostno spirati beljeno kašo s kislo vodno raztopino, da vrnemo njen pH na vrednost, ki ne presega 6,5 oziroma prednostno ne presega 6. Primerne so anorganske kisline kot žveplena kislina, žveplasta kislina, klorovodikova kislina ali solitrna kislina. Žveplasta kislina dobljena z absorpcijo žveplovega dioksida v vodo je še posebno primerna.
Postopek v skladu z izumom se odlikuje po tem, da z njim dobimo pomemben dobitek beline. Ta dobitek lahko doseže 20 do 25 °ISO v primeru kaš, katerih belina pred končno stopnjo z vodikovim peroksidom je relativno nizka, na primer kraft kaš smolovccv ali listavcev z belino blizu 65 do 70 °1SO.
Postopek v skladu z izumum je uporaben za dclignifikacijo in beljenje kemičnih kaš kraft tipa ali sulfitnega tipa ali semi-kemičnih kaš visoke kvalitete, zlasti tistih, ki so namenjene za prehrambeno embalažo. Primeren je brez razlike tako za kaše, ki izvirajo iz smolnatega lesa kakor tudi iz lesa listavcev.
Sledeči primeri izum pojasnjujejo, vendar ga nikakor ne omejujejo. Primeri IR, 2R, 4R do 7R, 10R, 14R do 17R in 22R ne spadajo k izumu in so podani kot reference. Primeri 3, 8, 9, 11 do 13, 18 do 21 in 23 spadajo k izumu.
V vseh primerih smo uporabili standarde za eksperimentalne določitve:
belina: standard ISO 2470, indeks kappa: standard SCAN C1-59, stopnja polimcrizacijc: standard SCAN C15-62, indeks raztrganja: standard SCAN Pl 1-64, indeks.upora na vlek: standard SCAN P 38-80, stopnja prečiščenja: standard SCAN C21-65.
Primera IR in 2R (ne spadata k izumu)
Vzorec kaše smolovcev, ki je bila podvržena kraft kuhanju (začetna belina 26,3 °ISO, indeks kappa 31,2 in stopnja polimerizacije 1630) smo belili z zaporedjem 4 stopenj obdelave začenši s stopnjo s plinastim kisikom pod pritiskom, kateri so sledile stopnja z zmesjo klora in klorovega dioksida v kislem miljeju, stopnja alkalne ekstrakcije ob prisotnosti vodikovega peroksida in končna stopnja z vodikovim peroksidom v alkalnem miljeju (zaporedje označujejo okrajšave O C/D Ep P).
Po beljenju smo obdelani kaši določili belino, indeksa kappa in stopnje polimerizacije.
Reakcijski pogoji prvih treh stopenj so bili sledeči:
1. stopnja: stopnja s kisikom (stopnja 0):
pritisk, bari: 6 vsebnost NaOH, g/lOOg suhe kaše: 2,5 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 0,5 temperatura, stopinje C: 125 trajanje, min: 40 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
2. stopnja: stopnja s klorom - klorovim dioksidom (stopnja C/D):
vsebnost aktivnega klora, g/100 g suhe kaše: 4,0 razmerje CI2/CIO2 (izražena kot aktivni klor): 60/40 temperatura, stopinje C: 50 trajanje, min: 45 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
3. stopnja: stopnja alkalne ekstrakcije (stopnja Ep):
vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše 3.2 vsebnost H2O2. g/100 g suhe kaše 0.5 vsebnost ΟΓΜΡΝα7, g/100 g suhe kaše temperatura, stopinje C: trajanje, min:
konsistenca, % mase suhe snovi:
0.0 (Primer IR) 0.1 (Primer 2R)
Preden smo kašo podvrgli končni stopnji z vodikovim peroksidom smo jo sprali z vodno raztopino, ki je vsebovala 1 g H2SO4/IOO g suhe kaše (kar je privedlo kašo do pH 5) pri θΟ tekom 10 minut in do 2,5 % konsistence.
Vsebnost mangana v kaši po stopnji Ep je bila 2,9 ppm v masi glede na suho snov v primeru IR in 1,1 ppm v primeru 2R.
Končno stopnjo z vodikovim peroksidom smo nato izvedli v odsotnosti stabilizatorjev pri 80 °C, pri 30 % konsistenci tekom 240 minut z uporabo 2,0 g vodikovega peroksida in 2,0 g NaOH za 100 g suhe kaše.
Dobljeni rezultati so podani v sledeči tabeli:
Primer šl Belina °ISO Indeks kappa pred P Stopnja polimerizacijc po P
IR 85,2 1,5 850
2R 86,4 1,6 880
Dobitek beline v zadnji stopnji z vodikovim peroksidom je bil 15,4 °ISO za primer IR in 16,4 °ISO za primer 2R. Na koncu zadnje stopnje z vodikovim peroksidom smo celotno množino le-tega porabili v vsakem od primerov IR in 2R.
Primer 3: (spada k izumu)
Reproducirali smo primer 2R, razen da smo v stopnji P dodali 2,0 g natrijevega silikata z 38 °BČ in 0,6 g MgSO4-7H2O na 100 g suhe kaše.
Po stopnji Ep je bila vsebnost Mn v kaši 1,1 ppm v masi z ozirom na suho snov in njen indeks kappa 1,9.
Dobili smo sledeče rezultate:
Primer ŠL Belina °ISO Porabljen H2O2 % mase Stopnja polimerizacijc
3 89,5 61,9 1080
Dobitek beline v končni stopnji P je bil 23,5 °ISO.
π
Primer 4R: (ne spada k izumu)
Reproducirali smo primer 3, razen da smo končno stopnjo z vodikovim peroksidom izvedli pri poprečni konsistenci (10 % suhe snovi) in ob prisotnosti 3 g H2O2, 3,0 g NaOH, 3,0 g natrijevega silikata 38 °Bč in 1,0 g MgSO4-7H2O na 100 g suhe kaše.
Po stopnji Ep je bila vsebnost Mn v kaši 1,1 ppm v masi z ozirom na suho snov in njen indeks kappa 1,9.
Dobili smo sledeče rezultate:
Primer št. Belina °ISO Stopnja polimcrizacije
4R 86,6 1200
Primeri 5R do 7R: (ne spadajo k izumu)
Reproducirali smo primer 3, s tem da smo v drugi stopnji nadomestili klor z ekvivalentno množino klorovega dioksida (izraženo kot aktivni klor), tako da smo izvedli zaporedje O D Ep P. Med drugim smo temperaturo v stopnji D dvignili na 70 °C in variirali množino NaOH v končni stopnji P med 1,5 in 2,3 g/100 g sulic kaše.
Pred končno stopnjo P jc bila določena vsebnost Mn 9 ppm v masi z ozirom na suho snov in indeks kappa 3,0.
Dobili smo sledeče rezultate:
Primer št. Vsebnost NaOH v stopnji P, % Belina °ISO Porabljen H2O2 %
5R 1.5 81,8 100
6R 1.9 81.3 100
7R 2.3 81,6 100
Primer 8: (spada k izumu)
Vsebnost mangana v kaši, dobljeni po stopnji Ep, smo poskušali znižati z zaporedjem beljenja O D Ep P, katero smo izvedli kot v primerih 5R do 7R, s tem da smo med stopnji O in D na eni strani in med stopnji D in Ep na drugi strani vrinili obdelavo kaše s spiranjem z raztopino reagenta za izločitev. Spiranje izvedeno med stopnjama O in D je zajemalo spiranje ob prisotnosti 0,12 % dietilentriaminpentaocetne kisline (DTPA) in 2,0 % žveplene kisline, spiranje izvedeno med stopnjo D in stopnjo Ep pa spiranje ob prisotnosti 0,2 % heptanatrijeve soli dietilentriaminpenta(metilcnfosfonske) kisline (DTMPNa7). Končno stopnjo P smo izvedli z 2,0 g H2O2/IOO g suhe kaše kot v primerih 7R do 9R, ob prisotnosti 1,6 g NaOH, 3,0 g natrijevega silikata 38 °Bč in 1 g MgSO4-7H2O /100 g suhe kaše.
Vsebnost mangana po stopnji Ep je padla na 2,7 ppm v masi z ozirom na suho snov; indeks kappa je bil 2,1.
Dobili smo sledeče rezultate:
Primer št. Vsebnost NaOH v stopnji P, % Belina °ISO Porabljen H2O2 % Stopnja polimcrizacijc
8 1.6 89,2 54,4 1130
Dobitek beline v končni stopnji P je bil 13,7 °ISO.
Primer 9: (spada k izumu)
Drug vzorec kaše smolovcev ki je bila podvržena krati kuhanju (začetna belina 29,4 °ISO, indeks kappa 26,0 in stopnja polimcrizacijc 1500) smo belili z zaporedjem popolnoma brez kloriranih reagentov v petih stopnjah O Q P Paa P ob sledečih reakcijskih pogojih:
1. stopnja: stopnja s kisikom (Ο):
pritisk, bari: 5,5 vsebnost NaOH, g/1 OOg suhe kaše: 4.0 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 0,5 temperatura, stopinje C: 120 trajanje, min: 60 konsistenca, % mase suhe snovi: 12
2. stopnja: stopnja s kislino za izločitev (Q):
vsebnost DTPA, g/100 g suhe kaše: 0,12 vsebnost SO2, g/100 g suhe kaše: 0,42 temperatura, stopinje C: 50 trajanje, min: 30 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
3. stopnja: stopnja s H2O2 (Ρ):
vsebnost H2O2, g/100 g suhe kaše 1,0 vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše 1,2 vsebnost Na silikata 38 °Bč, g/100 g suhe kaše 3,0 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 1,0 vsebnost DTMPNaj, g/100 g suhe kaše: 0,1 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 120 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
4. stopnja stopnja s pcrocctno kislino (Paa):
vsebnost Paa, g/100 g suhe kaše: 3,0 vsebnost ϋΤΜΡΝηγ, g/100 g suhe kaše: 0,5 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 240 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
5. stopnja: končna stopnja z vodikovim peroksidom (Ρ):
vsebnost H2O2, g/100 g suhe kaše 2.0 vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše 1.6 vsebnost Na silikata 38 °Bč, g/100 g suhe kaše: 3,0 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 1,0 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 240 konsistenca, % mase suhe snovi: 30
Indeks kappa kaše po stopnji Paa je bil 4,3 in njena vsebnost Mn 0,2 ppm v masi z ozirom na suho snov.
Dobili smo sledeče rezultate:
Primer št. Belina 0 ISO Indeks kappa Stopnja polimerizacije
9 90,6 1,6 970
Dobitek beline v končni stopnji P je bil 22,4 °ISO.
Primer 10R (ne spada k izumu)
Vzorec kaše zmesi smolnatega lesa izvirajočega s Finske, ki je bila podvržena kraft kuhanju (začetna belina 27,9 °ISO, indeks kappa 26,7 in stopnja polimerizacije 1680) smo belili s klasičnim zaporedjem v šestih stopnjah O, C/D, E D E D ob sledečih reakcijskih pogojih:
1. stopnja: stopnja s kisikom (0):
pritisk, bari: 6,0 vsebnost NaOH, g/1 OOg suhe kaše: 4,0 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 0,5 temperatura, stopinje C: 120 trajanje, min: 60 konsistenca, % mase suhe snovi: 12
2. stopnja: stopnja s klorom - klorovim dioksidom (stopnja C/D): vsebnost aktivnega klora, g/100 g suhe kaše: 2,0 razmerje CI2/CIO2 (izražena kot aktivni klor): 50/50 temperatura, stopinje C: 50 trajanje, min: 30 konsistenca, % mase suhe snovi: 4
3. stopnja stopnja alkalne ekstrakcije (stopnja Ε):
vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše: 2,0 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 120 konsistenca, % mase suhe snovi; 10
4. stopnja stopnja s klorovim dioksidom (stopnja D): vsebnost aktivnega klora, g/100 g suhe kaše: 2,0 temperatura, stopinje C: 70 trajanje, min: 120 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
5. stopnja: stopnja alkalne ekstrakcije (stopnja Ε): vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše 1,0 temperatura, stopinje C: 70 trajanje, min: 90 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
6. stopnja: stopnja s klorovim dioksidom (stopnja D): vsebnost aktivnega klora, g/100 g suhe kaše: 1,0 temperatura, stopinje C: 70 trajanje, min: 120 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
Dobili smo sledeče rezultate:
Primer št. Končna belina °ISO Stopnja polimerizacije
10R 91,5 1100
Določili smo tudi mehanske lastnosti beljene kaše (indeks raztrganja, indeksupora na vlek) po prečiščevanju v laboratorijskem prcčiščcvalcu.
Dobili smo sledeče rezultate:
Stopnja prečiščenja °SR Indeks raztrganja mN-m^/g Indeks upora na vlek Nm/g
15 17,7 25,5
19 15,4 71,0
24 12,7 80.4
28 12,1 74,7
30 12,8 77,5
Primer 11 (spada k izumu)
Enak vzorec kaše smolovcev kot v primeru 10R smo belili z zaporedjem brez elementarnega klora v petih stopnjah O Q P D P ob sledečih reakcijskih pogojih:
1. stopnja: stopnja s kisikom (0):
pritisk, bari: 6,0 vsebnost NaOH, g/lOOg suhe kaše: 4,0 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 0,5 temperatura, stopinje C: 120 trajanje, min: 60 konsistenca, % mase suhe snovi: 12
2. stopnja: stopnja s kislino za izločitev (Q):
vsebnost DTPA, g/100 g suhe kaše: 0,5
H2SO4 za pH: 6 temperatura, stopinje C: 50 trajanje, min: 30 konsistenca, % mase suhe snovi: 4
3. stopnja: stopnja s H2O2 (Ρ):
vsebnost H2O2. g/100 g suhe kaše 2,0 vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše 2,0 vsebnost MgSO4'7H2O, g/100 g suhe kaše: 0,2 vsebnost DTMPNa7, g/100 g suhe kaše: 0,1 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 120 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
4. stopnja: stopnja s klorovim dioksidom (stopnja D): vsebnost aktivnega klora, g/100 g suhe kaše: 1,5 temperatura, stopinje C: 70 trajanje, min: 120 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
5. stopnja: končna stopnja z vodikovim peroksidom (Ρ): vsebnost H2O2, g/100 g suhe kaše 2,0 vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše 1,6 vsebnost Na silikata 38 °BČ, g/100 g suhe kaše 3,0 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 1,0 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 240 konsistenca, % mase suhe snovi: 30
Dobili smo sledeče rezultate:
Primer št. Končna belina °ISO Indeks kappa po D Stopnja polimerizacije
11 92,7 3,6 1040
Vsebnost Mn kaše po stopnji D je bila 0,7 ppm v masi z ozirom na suho snov.
Stopnja prečiščenja °SR Indeks raztrganja mN-m2/g Indeks upora na vlek N-m/g
16 20,0 43,7
26 11.3 87,9
31 9.6 91.1
34 11,1 94,8
38 9,8 96,8
Primer 12 (spada k izumu)
Enak vzorec kaše smolovccv kot v primerih 1 OR. in II smo beliti z zaporedjem popolnoma brez klora v petih stopnjah O Q P Paa P ob sledečih reakcijskih pogojih:
1. stopnja: stopnja s kisikom (Ο):
pritisk, bari: 6,0 vsebnost NaOH, g/lOOg suhe kaše: 4,0 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 0,5 temperatura, stopinje C: 120 trajanje, min: 60 konsistenca, % mase suhe snovi: 12
2. stopnja: stopnja s kislino za izločitev (Q):
vsebnost DTPA, g/100 g suhe kaše: 0,2
SO2 za pH: 6 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 60 konsistenca, % mase suhe snovi: 4
3. stopnja: stopnja s H2O2 (Ρ):
vsebnost H2O2, g/100 g suhe kaše 2,0 vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše 2,0 vsebnost MgSO4>7H2O, g/100 g suhe kaše: 0,2 vsebnost DTMPNa7, g/100 g suhe kaše: 0,1 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 120 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
4. stopnja: stopnja s perocctno kislino (Paa):
vsebnost Paa, g/100 g suhe kaše: 3,0 vsebnost DTMPNa7, g/100 g sulic kaše: 0,1 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 0,2 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 120 konsistenca, % mase sulic snovi: 10
5. stopnja: končna stopnja z vodikovim peroksidom (Ρ):
vsebnost H2O2. g/100 g suhe kaše 2,0 vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše 1.6 vsebnost Na silikata 38 °Bč. g/100 g suhe kaše: 3.0 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g sulic kaše: 1.0 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 240 konsistenca, % mase suhe snovi: 30
Dobili smo sledeče rezultate:
Primer št. Končna belina °ISO Indeks kappa po Paa Stopnja polimerizacije
12 91,4 3,3 1060
Vsebnost Mn kaše po stopnji Paa je bila 0,4 ppm v masi z ozirom na suho snov.
Stopnja prečiščenja °SR Indeks raztrganja mN-m2/g Indeks upora na vlek N*m/g
16 20,7 38,2
24 11,4 80,9
33 10,4 92,3
38 10,1 100,4
Primer 13 (spada k izumu)
Enak vzorec kaše smolovcev kot v primerih 10R, 11 in 12 smo belili z zaporedjem popolnoma brez klora v petih stopnjah O Q P P ob sledečih reakcijskih pogojih:
1. stopnja: stopnja s kisikom (0):
pritisk, bari: 6,0 vsebnost NaOH, g/lOOg suhe kaše: 4,0 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 0,5 temperatura, stopinje C: 120 trajanje, min: 60 konsistenca, % mase suhe snovi: 12
2. stopnja: stopnja s kislino za izločitev (Q):
vsebnost DTPA, g/100 g suhe kaše: 0,2
SO2 za pH: 6 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 60 konsistenca, % mase suhe snovi: 4
3. stopnja: stopnja s H2O2 (Ρ):
vsebnost H2O2, g/100 g suhe kaše 2,0 vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše 2,0 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 0,2 vsebnost ϋΤΜΡΝαγ, g/100 g suhe kaše: 0,1 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 120 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
4. stopnja: stopnja s Caro-jevo kislino (Cy\):
vsebnost H2SO5, g/100 g suhe kaše: 4,5 vsebnost DTMPNaj, g/100 g suhe kaše: 0,1 vsebnost MgSO4*7H2O, g/100 g suhe kaše: 0,2 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 120 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
5. stopnja: končna stopnja z vodikovim peroksidom (Ρ):
vsebnost H2O2, g/100 g suhe kaše 2,0 vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše 1,6 vsebnost Na silikata 38 °Bč, g/100 g suhe kaše: 3,0 vsebnost MgSO4>7H2O, g/100 g suhe kaše: 1,0 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 240 konsistenca, % mase suhe snovi: 30
Dobili smo sledeče rezultate:
Primer št. Končna belina °ISO Indeks kappa po Ca Stopnja polimcrizacijc
13 90,2 4 1020
Vsebnost Mn kaše po stopnji C/^ je bila 0,2 ppm v masi z ozirom na suho snov.
Stopnja prečiščenja °SR Indeks raztrganja mN-m^/g Indeks upora na vlek N-m/g
16 20,4 40,8
24 11,5 81,6
33 11,2 90,0
39 10,5 98,6
47 9,9 101,2
Primeri 14R do 17R (nc spadajo k izumu)
Drug vzorec kaše mešanice smolnatega lesa izvirajočega iz Finske, ki je bila podvržena kraft kuhanju (začetna belina 30,5 °ISO, indeks kappa 26,7 in stopnja polimcrizacijc 1510) smo belili z zaporedjem popolnoma brez kloriranih reagentov v 4 stopnjah Q Paa Ep P ob sledečih reakcijskih pogojih:
1. stopnja: stopnja s kislino za izločitev (Q):
vsebnost DTPA, g/100 g suhe kaše: 0,16 vsebnost H2SO4, g/1 OOg suhe kaše 0,5 temperatura, stopinje C: 55 trajanje, min: 30 konsistenca, % mase suhe snovi: 3
2. stopnja: stopnja s pcrocclno kislino (Paa):
vsebnost Paa, g/100 g suhe kaše: 9,0 vsebnost DTMPNa7, g/100 g suhe kaše: 0,25 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 240 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
3. stopnja: stopnja alkalne ekstrakcije (stopnja Ep):
vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše: 3.0 vsebnost H2O2, g/100 g suhe kaše: 0.5 vsebnost DTMPNa7> g/100 g suhe kaše: 0,1 temperatura, stopinje C: 70 trajanje, min: 60 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
4, stopnja: stopnja s H2O2 (P) Primer št. 14R 15R 16R 17R
vsebnost H2O2, g/100 g suhe kaše: 2,0 2,0 1,5 1,0
vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše: 1.6 1,6 1,3 1,0
vsebnost Na silikata 38 °BČ, g/100 g suhe kaše: 3,0 3,0 3,0 3,0
vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 1,0 1,0 1,0 1,0
temperatura, stopinje C: 90 120 120 120
trajanje, min: 240 240 240 240
konsistenca, % mase suhe snovi: 10 10 10 10
Dobljeni rezultati so podani v sledeči tabeli:
Primer št. Končna belina °ISO indeks kappa pred P Stopnja polimcrizacijc po P
14R 84,0 4,2 1270
15R 88,5 4,2' 1190
16R 87,2 4,2 1230
17R 84,4 4,2 1250
Primeri 18 do 21 (spadajo k izumu)
Enak vzorec kaše smolovcev kot v primerih 14R do 17R smo belili s pomočjo enakega zaporedja beljenja v 4 stopnjah Q Paa Ep P ob sledečih reakcijskih pogojih:
1. stopnja: stopnja s kislino za izločitev (Q):
vsebnost DTPA, g/100 g suhe kaše: 0,16 vsebnost H2SO4, g/lOOg suhe kaše: 0,5 temperatura, stopinje C: 55 trajanje, min: 30 konsistenca, % mase suhe snovi: 3
2. stopnja: stopnja s pcrocelno kislino (Paa): vsebnost Paa, g/100 g suhe kaše: 9,0 vsebnost DTMPNa7> g/100 g suhe kaše: 0,25 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 240 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
3. stopnja: stopnja alkalne ekstrakcije (stopnja Ep): vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše: 3,0 vsebnost H2O2, g/100 g suhe kaše: 0,5 vsebnost DTMPNa7, g/100 g suhe kaše: 0,1 temperatura, stopinje C: 70 trajanje, min: 60 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
4. stopnja: stopnja s H2O2 (P) Primer št. 18 19 20 21
vsebnost H2O2, g/100 g suhe kaše: 2,0 2,0 1,5 1,0
vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše: 1,6 1,6 1,3 1,0
vsebnost Na silikata 38 °BČ, g/100 g suhe kaše: 3,0 3,0 3,0 3,0
vsebnost MgSO4'7H2O, g/100 g suhe kaše: 1,0 1,0 1,0 1,0
temperatura, stopinje C: 90 120 120 120
trajanje, min: 240 240 240 240
konsistenca, % mase suhe snovi: 30 30 30 30
Ti reakcijski pogoji so identični tistim v primerih 14R do 17R razen konsistence končne stopnje P, ki je dosegla 30 % suhe snovi.
Dobljeni rezultati so podani v sledeči tabeli:
Primer ŠL Končna belina 0 ISO Indeks kappa pred P Stopnja polimerizacije po P
18 89,9 4,2 1210
19 92,6 4,2 1030
20 91,8 4,2 1110
21 89.8 4,2 1180
Primera 22R (ne spada k izumu) in 23 (spada k izumu)
Enak vzorec kraft kaše smolovcev (začetna belina 30,5 °ISO, indeks kappa 26,7 in stopnja polimerizacije 1510) kot je bil uporabljen v primerih 14R do 17R in 18 do 21 smo belili z zaporedjem popolnoma brez kloriranih reagentov v petih stopnjah O Q P Z P ob sledečih reakcijskih pogojih:
1. stopnja: stopnja s kisikom (0):
pritisk, bari: 5,5 vsebnost NaOH, g/1 OOg suhe kaše: 4,0 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 0,5 temperatura, stopinje C: 120 trajanje, min: 60 konsistenca, % mase suhe snovi: 14
2. stopnja: stopnja s kislino za izločitev (Q);
vsebnost DPTA, g/100 g suhe kaše: 0,2 vsebnost SO2, g/100 g suhe kaše: 0,5 temperatura, stopinje C: 25 trajanje, min: 30 konsistenca, % mase suhe snovi: 4
3. stopnja: stopnja s H2O2 (Ρ):
vsebnost H2O2· g/100 g suhe kaše: 2,0 vsebnost NaOH. g/100 g suhe kaše: 1,5 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 120 konsistenca, % mase suhe snovi: 10
4. stopnja stopnja z ozonom (Z):
vsebnost O3, g/100 g suhe kaše: 1,25 temperatura, stopinje C: 25 trajanje, min: 14 konsistenca, % mase suhe snovi: 40
5. stopnja: končna stopnja z vodikovim peroksidom (Ρ):
vsebnost H2O2, g/100 g suhe kaše: 2,0
Primer št. Končna belina °ISO Indeks kappa po Z
22R 86,2 3,4
23 89,0 3,4
vsebnost NaOH, g/100 g suhe kaše: 1,6 vsebnost Na silikata 38 °Bč, g/100 g suhe kaše: 3,0 vsebnost MgSO4-7H2O, g/100 g suhe kaše: 1,0 temperatura, stopinje C: 90 trajanje, min: 240 konsistenca, % mase suhe snovi: 10 (primer 22R) (primer 23)
Dobili smo sledeče rezultate:
Solvay lntcrox (Socičtč Anonyme)

Claims (13)

1. Postopek za beljenje kemične papirne kaše, ki omogoča doseganje povišane stopnje beline najmanj 89 °ISO, po katerem kašo podvržemo zaporedju stopenj obdelave, ki vključuje zadnjo stopnjo z vodikovim peroksidom v alkalnem miljeju, označen s tem, da končno stopnjo z vodikovim peroksidom izvedemo ob prisotnosti najmanj enega reagenta za stabilizacijo pri konsistenci kaše najmanj 25 % mase suhih snovi, da smo kašo, katero v zadnji stopnji obdelamo z vodikovim neroksidom, v predhodnih stopnjah očistili, tako da njena vsebnost mangana ne presega 3 ppm v masi z ozirom na suho snov in da smo jo delignificirali do indeksa kappa (merjenega po standardu SCAN Cl-59), ki ne presega 5.
2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da je indeks kappa kaše, podvržene zadnji stopnji z vodikovim peroksidom med 0,1 in 3.
3. Postopek po zahtevkih 1 ali 2, označen s tem, daje konsistenca v kaši v končni stopnji z vodikovim peroksidom najmanj 30 % mase suhe snovi.
4. Postopek po kateremkoli zahtevku 1 do 3 , označen s tem, da zmanjšamo vsebnost mangana kaše v teku ene ali večih operacij eliminacije kovin s kislinami ali z reagenti za Izločitev v vodni raztopini pri kontroliranem kislem pH.
5. Postopek po kateremkoli zahtevku 1 do 4, označen s tern, da reagent za stabilizacijo končne stopnje z vodikovim peroksidom vsebuje natrijev silikat.
6. Postopek po kateremkoli zahtevku 1 do 5, označen s lem. da izvedemo beljenje v zaporedju obdelav v najmanj 4 stopnjah, ki vsebujejo zaporedja O C/D Ep P, O D Ep P, Q Paa Ep P in Q C a Ep P.
7. Postopek po zahtevku 6, označen s lem, da stopnjo Ep izvedemo ob prisotnosti najmanj enega reagenta za izločitev kovinskih ionov.
8. Postopek po zahtevku 6, označen s tem, da med stopnjo Ep in stopnjo P uvrstimo spiranje kaše s kislo vodno raztopino.
9. Postopek po kateremkoli zahtevku 1 do 5, označen s tem, da beljenje izvedemo v zaporedju obdelav v najmanj 5 stopnjah, ki vsebujejo zaporedja O Q PD P, O Q P Paa P, O Q P CA P in O Q P Z P.
10. Postopek po zahtevku 9, označen s tem, da stopnji Paa in CA izvedemo ob prisotnosti najmanj enega reagenta za izločitev kovinskih ionov.
11. Postopek po zahtevku 7 ali 10, označen s tem, da reagent za izločitev kovinskih ionov spada v družino fosfonskih kislin in njenih soli.
12. Postopek po kateremkoli zahtevku 1 do 11, označen s tem, daje temperatura končne stopnje z vodikovim peroksidom med 50 in 140 °C.
13. Uporaba postopka po kateremkoli zahtevku 1 do 12 za beljenje kraft kaš.
Solvay Inlerox (Socičtč Anonymc)
SI9300362A 1992-07-06 1993-07-06 Process for bleaching of chemical paper pulp SI9300362A (en)

Applications Claiming Priority (1)

Application Number Priority Date Filing Date Title
BE9200626A BE1006056A3 (fr) 1992-07-06 1992-07-06 Procede pour le blanchiment d'une pate a papier chimique.

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI9300362A true SI9300362A (en) 1994-03-31

Family

ID=3886354

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI9300362A SI9300362A (en) 1992-07-06 1993-07-06 Process for bleaching of chemical paper pulp

Country Status (15)

Country Link
US (1) US6221209B1 (sl)
EP (1) EP0578304B1 (sl)
JP (1) JPH06166981A (sl)
AR (1) AR247258A1 (sl)
AT (1) ATE143074T1 (sl)
AU (1) AU654623B2 (sl)
BE (1) BE1006056A3 (sl)
BR (1) BR9302764A (sl)
CA (1) CA2099827A1 (sl)
DE (1) DE69304822T2 (sl)
ES (1) ES2094465T3 (sl)
FI (1) FI111170B (sl)
NZ (1) NZ248029A (sl)
SI (1) SI9300362A (sl)
SK (1) SK70293A3 (sl)

Families Citing this family (22)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
SE500616C2 (sv) * 1993-06-08 1994-07-25 Kvaerner Pulping Tech Blekning av kemisk massa med peroxid vid övertryck
US6605181B1 (en) 1993-10-01 2003-08-12 Kvaerner Pulping Aktiebolag Peroxide bleach sequence including an acidic bleach stage and including a wash stage
BE1007757A3 (fr) * 1993-11-10 1995-10-17 Solvay Interox Procede pour le blanchiment d'une pate a papier chimique.
FR2719854B1 (fr) * 1994-05-11 1996-06-21 Atochem Elf Sa Procédé de préparation de pâtes à papier chimiques délignifiées et blanchies.
FR2719853B1 (fr) * 1994-05-11 1996-06-21 Atochem Elf Sa Procédé de délignification et de blanchiment d'une pâte à papier chimique.
ZA955290B (en) * 1994-07-11 1996-12-27 Ingersoll Rand Co Peroxide bleaching process for cellulosic and lignocellulosic material
WO1996001921A1 (en) * 1994-07-11 1996-01-25 Beloit Technologies, Inc. High efficiency vessels for bleaching lignocellulosic, cellulosic and synthetic polymeric fibrous materials
US7001484B2 (en) 2000-05-04 2006-02-21 University Of New Brunswick Peroxide bleaching of wood pulp using stabilizers and sodium hydrosulfide reducing agent
US7351764B2 (en) * 2004-03-31 2008-04-01 Nalco Company Methods to enhance brightness of pulp and optimize use of bleaching chemicals
FR2912407B1 (fr) * 2007-02-14 2010-10-08 Arkema France Procede de fonctionnalisation des carbohydrates.
WO2008101952A1 (en) * 2007-02-21 2008-08-28 Solvay (Societe Anonyme) Process for the bleaching of paper pulp
BRPI0821031B1 (pt) * 2007-12-20 2018-05-15 Mitsubishi Gas Chemical Company, Inc. Processo para produção de polpa alvejada
EP2082991A1 (en) 2008-01-22 2009-07-29 Thermphos Trading GmbH Method of Water Treatment
EP2090646A1 (en) 2008-01-22 2009-08-19 Thermphos Trading GmbH Surface treatment composition containing phosphonic acid compounds
SE532370C2 (sv) * 2008-02-28 2009-12-29 Metso Paper Inc Metod för blekning av en massa
EP2128331A1 (en) 2008-05-26 2009-12-02 SOLVAY (Société Anonyme) Process for the bleaching of paper pulp
US8034759B2 (en) * 2008-10-31 2011-10-11 Ecolab Usa Inc. Enhanced stability peracid compositions
US8845860B2 (en) 2010-09-16 2014-09-30 Georgia-Pacific Consumer Products Lp High brightness pulps from lignin rich waste papers
MX366988B (es) 2012-01-12 2019-08-01 Gp Cellulose Gmbh Fibra kraft de baja viscosidad que tiene propiedades de amarillez reducida, y metodos para prepararla y usarla.
MX364847B (es) 2012-04-18 2019-05-08 Gp Cellulose Gmbh El uso de surfactante para tratar pulpa y mejorar la incorporacion de pulpa kraft en fibra para la produccion de viscosa y otros productos de fibra secundarios.
JP2022547977A (ja) * 2019-09-11 2022-11-16 ニコベンチャーズ トレーディング リミテッド タバコを白色化するための代替方法
US11937626B2 (en) 2020-09-04 2024-03-26 Nicoventures Trading Limited Method for whitening tobacco

Family Cites Families (10)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
NO144711C (no) * 1978-04-04 1981-10-21 Myrens Verksted As Fremgangsmaate til bleking av oksygendelignifiserte celluloseholdige masser med ozon
GB8620222D0 (en) * 1986-08-20 1986-10-01 Abitibi Price Inc Peroxide bleaching
CA2005369A1 (en) * 1988-12-20 1990-06-20 Madhusudan D. Jayawant Process for improved alkaline oxidative delignification of cellulose pulp
US4946556A (en) * 1989-04-25 1990-08-07 Kamyr, Inc. Method of oxygen delignifying wood pulp with between stage washing
DE402335T1 (de) * 1989-06-06 1992-04-09 Eka Nobel Ab, Surte, Se Verfahren zum bleichen von lignocellulose enthaltenden zellstoffen.
US5246543A (en) * 1989-08-18 1993-09-21 Degussa Corporation Process for bleaching and delignification of lignocellulosic materials
US5091054A (en) * 1989-08-18 1992-02-25 Degussa Corporation Process for bleaching and delignification of lignocellulosic
AT395028B (de) * 1990-02-07 1992-08-25 Chemiefaser Lenzing Ag Verfahren zum chlorfreien bleichen von kunstfaserzellstoff
BR9205490A (pt) * 1991-01-03 1994-04-05 Union Camp Patent Holding Processos para a fabricacao de pasta branqueada tendo um britho GE final de pelo menos cerca de 75 e para a deslignificacao e branqueamento de uma pasta lignocelulosica
SE469842C (sv) * 1992-01-21 1995-09-22 Sunds Defibrator Ind Ab Blekning av kemisk massa med peroxid

Also Published As

Publication number Publication date
FI933103A0 (fi) 1993-07-06
US6221209B1 (en) 2001-04-24
AU654623B2 (en) 1994-11-10
AU4170593A (en) 1994-01-13
DE69304822T2 (de) 1997-04-10
ATE143074T1 (de) 1996-10-15
EP0578304B1 (fr) 1996-09-18
NZ248029A (en) 1995-10-26
JPH06166981A (ja) 1994-06-14
EP0578304A1 (fr) 1994-01-12
DE69304822D1 (de) 1996-10-24
BR9302764A (pt) 1994-02-08
CA2099827A1 (fr) 1994-01-07
FI933103A (fi) 1994-01-07
FI111170B (fi) 2003-06-13
ES2094465T3 (es) 1997-01-16
BE1006056A3 (fr) 1994-05-03
AR247258A1 (es) 1994-11-30
SK70293A3 (en) 1994-04-06

Similar Documents

Publication Publication Date Title
SI9300362A (en) Process for bleaching of chemical paper pulp
US5552018A (en) A process for delignifying pulp with organic peroxyacid in the presence of phosphonic acids and their salts
US5785812A (en) Process for treating oxygen delignified pulp using an organic peracid or salt, complexing agent and peroxide bleach sequence
US4626319A (en) Process for the delignification and acid bleaching of cellulose with oxygen and hydrogen peroxide
US5645686A (en) Process for bleaching a pulp in a sequence including an enzyme stage
US5571378A (en) Process for high-pH metal ion chelation in pulps
CN105672018B (zh) 漂白纸浆的制造方法
NZ248082A (en) Delignification of chemical paper pulp using an organic peroxy acid (with no stabiliser therefor)
US6123809A (en) Method for bleaching paper pulp
US5698075A (en) Process for bleaching a chemical paper pulp in an oxygen-peroxymonosulfuric acid-hydrogen peroxide sequence
US5139613A (en) Process for preparing a paper pulp using carbon dioxide as an acidifying agent for a bleached pulp
CA2149649C (en) Process for bleaching of lignocellulose-containing pulp
JPH08507332A (ja) 製紙用化学パルプの脱リグニン方法
JPH05195467A (ja) ケミカルペーパーパルプの脱リグニン化の選択性を改良するための方法
JPH06507683A (ja) ケミカルペーパーパルプの漂白および脱リグニンのための方法およびクラフトパルプおよびａｓａｍパルプの漂白および脱リグニンのための本方法の使用
RU2097462C1 (ru) Способ делигнификации и отбеливания лигноцеллюлозосодержащей пульпы
JPH0748792A (ja) ペーパーパルプの漂白方法
JPH10500178A (ja) ケミカルペーパーパルプの漂白方法
NZ274852A (en) Pulp bleaching process comprising steps qpa in that order (ie decontamination, alkaline hydrogen peroxide bleaching, non peroxygenated acid)
CZ297592A3 (en) Method of improving lignin splitting selectivity of a paper pulp
HRP921109A2 (en) Process for bleaching chemical paper pulp and the application of the same