SI9300308A

SI9300308A - Naprava za vodenje kabla z najmanj eno cevjo za vodenje kabla iz termoplasticne umetne snovi

Info

Publication number: SI9300308A
Application number: SI9300308A
Authority: SI
Inventors: Horst Vogelsang
Original assignee: Vogelsang Ernst Gmbh Co Kg
Priority date: 1992-06-13
Filing date: 1993-06-09
Publication date: 1993-12-31
Also published as: DE59305113D1; GB2268002B; SK281827B6; PL299262A1; EP0578959B1; YU41193A; CN1041874C; FI932685A; ES2096803T3; KR940001505A; IL105884A0; HRP930969A2; DE9208873U1; NZ247855A; TR26974A; HU9301711D0; IL105884A; CZ282290B6; GR3022486T3; ATE147899T1

Description

Horst Vogelsang,

Zwickauer Strasse 12,

D-4352 Herten/Westf., Nemčija

Naprava za vodenje kabla z najmanj eno cevjo za vodenje kabla iz termoplastične umetne snovi

Področje, v katero spada izum

Področje, v katero spada izum, se nanaša na napravo za vodenje kabla z najmanj eno cevjo za vodenje kabla iz termoplastične umetne snovi, ki izkazuje kanal za vodenje kabla z v prerezu krozasto notranjo steno kanala.

Tehnični problem in stanje tehnike

Notranja stena kanala z notranjim polmerom cevi r izkazuje na tej steni nameščene iz termoplastične umetne snovi cevi iz umetne snovi izoblikovana drsna rebra, ki potekajo glede na notranji obseg s preddoločenim vrtilnim kotom a, pri čemer nastanejo v ravno nameščeni cevi za vodenje kabla z uvlečenim kablom na dotikalnih mestih med drsnimi rebri in plaščem uvlečenega kabla dotikalne ploskve dotikalne širine rebra b. Takšne naprave za vodenje kabla se običajno polagajo v tleh. Kabli se naknadno uvedejo v cev za vodenje kabla oz. v cevi za vodenje kabla. Kabel označuje v okviru izuma običajni kabel za prenos sporočil, zlasti v poštnem območju, kabel za preskrbo z energijo in slično. V cev za vodenje kabla naprave za vodenje kabla se lahko uvedejo posa.....

mezni kabli, pa tudi več njih ali svežnji kablov. Posamezni kabli so enožilni ali večžilni in imajo kabelski plašč, ki je iz gume ali umetne snovi. Drsna rebra imajo višino rebra več kot 0,1 mm, prednostno 0,3 do 3 mm. Med drsnimi rebri so nameščeni žlebi. Glede izraza vrtilni kot se opominja na teorijo vijačnice (primerjaj Hutte Des Ingenieurs Taschenbuch I, Theoretische Grundlagen, 28. izdaja, Ernst & Sohn Berlin, str. 157).

Vijačnica je glede na to sledečs definirana: če se giblje premica tako, da vedno prereže čvrsto os pravokotno in da so razdalje, za kolikor se pomakne na premici čvrsta presečna točka na osi, sorazmerno kotom, za kolikor se vrti premica, potem opisuje vsaka njenih točk običajno vijačnico. Prej imenovanj, koti glede na začetno smer premice so vrtilni koti. Mera se nanaša na določen dolžinski odsek osi. Razen tega potekajo drsna rebra glede na notranjo steno kanala s preddoločenim dvigom. Tangens kota hoda na neki točki drsnega rebra je prvi odvod matematične enačbe vijačnice, ki odgovarja drsnemu rebru, na tej točki. Običajni premeri kablov leže v področju od 10 do 90 mm ter znašajo npr. 10, 28, 35 ali 90 m. Običajne cevi za vodenje kabla naprave za vodenje kabla po izumu imajo notranji premer v področju od 26 do

200 mm.

Pojem naprave za vodenje kabla označuje npr. posamezne cevi za vodenje kabla (primerjaj DE 35 29 541 Al) toda tudi agregate cevi za vodenje kabla (primerjaj DE 32 17 401 Al). Cev za vodenje kabla oz. cevi za vodenje kabla naprave za vodenje kabla sprejmejo posamezne kable ali svežnje kablov, ki jih je treba uvesti s potiskanjem ali vlečenjem. Pri znani napravi za vlečenje kabla (DE 35 29 541 Al) imajo drsna rebra, glede na os kanala za vodenje kabla in v smeri osi kanala za vodenje kabla, konstantno smer. Potekajo primeroma v obliki vijačne spirale kakor tudi po vsej dolžini naprave za vodenje kabla v smeri levega ali desnega vrtenja z enakim vrtilnim kotom. Torni upor, ki ga ima kabel ali

I sveženj kablov pri uvajanju v takšno napravo za vodenje kabla, se s temi drsnimi rebri znatno zmanjša. To se je bbneslo pri mnogih primerih uporabe in olajšalo potiskanje notri ali uvlečenje kabla oz. svežnja kablov. Za oba ukrepa se uporablja v okviru izuma izraz uvlečenje. Lahko se zgodi glede na obliko kabla ali svežnja kablov, da nastanejo iz medsebojnega delovanja kabla in svežnja kablov z drsnimi rebri moteči vplivi, namreč da delujejo tordirajoče sile na kabel oz. sveženj kablov in povzročijo moteče in znatno zavirajoče tordiranje kabla ali kabelskega svežnja. Pri tem se lahko kabel ali kabelski sveženj na drsnih rebrih celo povzpne. Ti moteči vplivi se lahko zmanjšajo, če, kot je prav tako znano, namestimo drsna rebra glede na os kanala za vodenje kabla in v smeri osi kanala za vodenje kabla z izmenjajočo se smerjo (DE 40 31 733 Al). Izmenjajoča se smer pomeni, da je smisel vrtenja drsnih reber različen, npr. enkrat z leve na desno, enkrat z desno v levo. Drugače izraženo je vrtilni kot enkrat pozitiven, enkrat negativen. Pri tem lahko izkazujejo drsna rebra poleg tega v smeri osi kanala za vodenje kabla po odsekih različen hod. Presentljivo pri tej obliki in izoblikovan.....

ju naprave za vodenje kabla je, da nič več ne delujejo moteče tordirajoče sile na kabel ali sveženj kablov, ki se mora potisniti notri ali uvleči. Iz tornega medsebojnega delovanja kabla oz. svežnja kablov z drsnimi rebri rezultirajoče sile nič več ne povzročijo motečega tordiranja kabla oz. svežnja kablov ter se poplnoma odstranijo, odvisno od oblikovanja. Kljub temu pa se i

morajo uporabiti pri uvlečenju kabla ali kabelskega svežnja v kanal za vodenje kabla ne neznatne linearne sile uvlečenja, s katerimi se premaga enako linearni torni upor v vzdolžni smeri kanala za vodenje kabla. Uporabiti se morajo odgovarjajoče naprave. To vse velja tudi tedaj, če potekajo pri tej znani izvedbeni obliki v posebnem slučaju brez posebnega vodenja in izoblikovanja drsna rebra v obliki kačaste linije (DE 40 31 783 Al, sl. 1, 4 in 5).

Opis reštve tehničnega problema in izvedbenih primerov s seznamom slik

Izum sloni na nalogi, tako urediti napravo za vodenje kabla uvodoma opisane sestave, da so sile uvlečenja' pod vsemi pogoji obratovanja uvlečenja in tudi tedaj, ko se polaga naprava za vodenje kabla v loku, ekstremno majhne.

Za rešitev te naloge uči izum kombinacijo sledečih značilnosti:

1) drsna rebra potekajo v obliki valov in tvorijo med odseki s konstantnim vrtilnim kotom področja zasuka,

2) širina dotika b, število z ekvidistantno po obsegu notranje stene kanala razdeljenih drsnih reber, notranji polmer cevi r in kot Ι_μ. označena dolžina odsekov dotika reber med področji zasuka zadoščajo enačbi ¹ i

Ar - 0,16 b² z L_k, i

pri čemer je določena A kot površina dotika plašča kabla na točki preseka z drsnimi rebri na odsekih dotika reber ter leži številčno v področju od 4,5 do 32 mm²,

3) v ločnih merskih enotah merjeni kot g hoda drsnih reber, merjeno na notranji steni kanala, zadošča enačbi = ra / L_k g

in leži številčno v področju od 0,001 do 1,2 rad, pri čemer so izbrani r v področju od 12 do 100 mm in L μ, v ppdročju od 500 do 10.000 mm kakor tudi uvedeni kabli izkazujejo zunanji polmer v področju od 5 do 45 mm. Preddoločena mera vrtilnega kota se pri tem nanaša na dolžinski odsek osi kabelskega kanala med področji.

zasuka.

Področja zasuka so pri drsnih rebrih, ki potekajo v odvijanju notrane stene kanala v ravnino sinusno, najvišje točke valovitih vrhov oz. najnižje točke dolin vrhov sinusnih krivulj. Področja zasuka postanejo tedaj točke zasuka. Značilnosti 1) v izvedbeni obliki s področji zasuka, skrčenimi v točki zasuka, je, kot je uvodoma opisano, po sebi znana. Lahko se pa v področja vrhov i

valov oz. dolin valov tudi v smeri linije plašča notranje stene

I kanala potekajoči odseki drsnih reber vklopijo vmes ter določajo razmeroma dolga področja zasuka. Površine dotika plašča kabla imajo s posameznimi drsnimi rebri v tlorisu več ali manj romboid··no obliko, katere geometrija je določena s širino rebrnih dotikov, tj. širina drsnih reber na dotikalni točki na kabelskem plašču in s potekom drsnih reber. Za nadaljnjo razlago v prejšnjem obravnavanega nauka za tehnično delovanje pojavljajočih se pojmov se navaja na sl. 1 in njen opis.

Izum izhaja iz spoznanja, da se lahko doseže pri v prejšnjem določenih in z merami označenih ceveh za vodenje kabla in kablov znatno zmanjšanje uvlačilnih sil, če se poskrbi za to, da se lahko nadomesti pri pojavu moteče velikih uvlačilnih sil v povezavi z deli uvlačenja, ki se morajo izvesti, suho trenje s trenjem, ki se približuje trenju mazalnega sredstva, ki izkazuje, kot je znano, bistveno manjše torne koeficiente kot suho trenje. V ta namen se vendar po izumu ne uvaja posebno mazalno sredstvo. Pač pa se po postopku, ki spada k izumu, za uvlačenje kabla izbere prednostno takšno hitrost uvlačenja in/ali potisno hitrost uvlečnega kabla ali kabelskega svežnja, da nastopi zvišanje temperature na dotikalnih ploskvah, kar presenetljivo zmanjša torni upor. Prednostno se postopa tako, da se idotikalne ploskve zaradi torne toplote natalijo in se vzpostavi zaradi talilnega i

toka stanje pravega mazalnega trenja. Ta možnost je bila doslej

I spregledana. Presek drsnih reber je pri tem znotraj preje navedenih meja dalekosežno poljuben. Po izumu so podani številčni parametri tako urejeni, da se lahko vedno in brez težav doseže stanje mazalnega trenja, če je izdelana naprava za vodenje kabla iz za takšne predmete običajnih termoplastičnih umetnih snovi in če imajo kabli običajne kabelske plašče in tudi običajno maso na dolžinsko enoto, če obstoji po izumu tudi ta možnost, je vendarle v okviru izuma, da se namesti mazivo v žlebičastih poglobitvah med drsnimi rebri. Potrebno pa to vendar ni. Prav tako imajo lahko kabelski plašči oslojitev, ki deluje kot drsno sredstvo. Razume se, da se povečajo pri napravi za vodenje kabla po izumu uvlačilne sile glede na absolutno velikost sorazmerno z dolžino naprave za vodenje kabla. To velja tudi potem, če se uredi po opisanem postopku mazalno trenje s stalitvijo drsnih reber, oziroma bolj natančno grebenov drsnih reber. V okviru izuma je tudi, če se uvleče tako počasi in previdno, da ni potrebna vzposI tavitev mazalnega trenja in se tudi ne vzpostavi.

če je tudi presek drsnih reber dalekosežno poljuben, je odlična izvedbena oblika, pri kateri izkazuje notranja stena kabelskega kanala med sosednjimi drsnimi rebri proti kabelskemu kanalu konkavno obliko žleba, ki se steka na obeh straneh v greben drsnih reber.

i če uresničimo nauk izuma, nastane za napravo za vodenje kabla s cevmi za vodenje kabla običajnih premerov večje število izoblikovanj, ki imajo poseben pomen. Navedeni so v sledeči tabeli:

P8r8metri izoblikovanje	Oznake cevi za vodenje kabla 0 zunanji - r j	225/x12,8/
32/xJ,O/	5o_z'x4,6/	110/x6,3/
Zunanji premer v mm	52,0	5o,o	110,0 ¹	225,o
Debelina stene v mm	5,o	4,6	t t6,5	12,8
Notranji premer v mm	26 $ o	4o,8	97,4	1993
Število drsnih reber	26	4o	4o	82
Razmak drsnih reber v mm	5,U	3,2o	7,65	7,65
Zasueni kot v ⁰	18o	18o	18o	18o
Širine dotike reber v mm	o_tl	o,l	o,l	o,l
Dolžine odsekov dotika reber v mm	1275	2ooo	4-775	9775
Dolžina povezovalnih odsekov v mm	2	2	2	2

V posameznem je več možnosti za nadaljnje oblikovanje naprave za vodenje kabla po izumu. Tako naj leži pravildma vrtilni kot v področju med 45’ do 340’, prednostno pri okrogi 180’. Do optimi.....

ranja pridemo pri mnogih uporabah tako, da se uresničijo ukrepi patentnega zahtevka 4. če se nahajajo med dvema odsekoma s konstantnim zasučnim kotom pri cevi za vodenje kabla naprave za vodenje kabla po izumu povezovalni odseki, pridemo do posebno ugodnih rezultatov glede na uvlačilne sile z uresničenjem značilnosti patentnega zahtevka 5.

V sledečem bo izum na osnovi risb, ki prikazujejo samo en izvedbeni primer, izčrpneje obrazložen. Pri tem kažejo:

sl. 1 shematsko perspektivični prikaz notranje stene kanala, ki je v preseku krožast, cevi za vodenje kabla z nekaterimi simboli, ki spadajo k značilnostim izuma;

sl. 2 grafični prikaz k obrazložitvi pojma dotikalna ploskev; sl. 3 razvitje notranje stene kanala z drsnimi rebri po izumu in z nakazanim kablom;

sl. 4 v veliki povečavi vzdo]žni prerez skozi cev za vodenje kabla po izumu s kablom, v izrezu, in sl. 5 v močni povečavi prerez skozi cev za vodenje kabla v izrezu.

V sl. 1 prikazana notranja stena 1 kabelskega kanala, ki je v preseku krožasta, pripada cevi 2 za vodenje kabla, ki je po svoji strani sestavni del naprave za vodenje kabla po izumu. Razviden je notranji polmer cevi r. Razvidna so na notrani steni 1 kanala nameščena, v glavnem z golimi črtami prikazana drsna rebra 3, ki potekajo glede na notranji obseg s predpodanim vrtilnim kotom a.

Na sl. 2 je prikazan shematsko v ravnino razvit tloris drsnega rebra 3, na katerem nalega področje 4 v obliki traku kabelskega plašča uvlečenega kabla. Na sl. 3 razvidimo izrez iz razvitja notranje stene 1 kanala in ležeč na njem, uvlečeni kabel 5, čigar kabelskemu plašču pripada področje 4. Iz sl. 2 in 3 povzemamo, da nastanejo v premočrtno nameščeni cevi za vodenje kabla 2 z uvlečenim kablom 5 na dotikalnih mestih med drsnimi rebri 3 in področji 4 kabelskega plašča uvlečenega kabla 5 romboidno oblikovane dotikalne ploskve K dotik&lne širine b kabla. Zlasti iz sl. 3 povzemamo tudi, da so vodena drsna rebra 3 v obliki valov. Med odseki 6 s konstantnim vrtilnim kotom a tvorijo zasučna področja

7. Dotikalna širina b reber, število z ekvidistantno po obsegu notranje stene 1 kanala razdeljenih drsnih reber 3, notranji polmer r cevi in dolžina dotikalnih odsekov reber med

I zasučnimi področji 7 zadovoljujejo enačbo, ki je podana v patentnem zahtevku 1. Na sl. 3 odgovarja dolžina odsekov 6 dolžini L^,. V ločnih enotah merjeni kot g hoda drsnih reber 3, merjen na notranji steni 1 kanala, ki je bil omenjen na sl. 1, zadovoljuje prav tako enačbo; ki je podana v patentnem zahtevku 1. Podane razmere so ustrezne in preizkušene z obsežnimi preizkusi, če leži r v področju od 12 do 100 mm, če se izbere L_k v področju od 500 do 10.000 mm in če izkazujejo uvlečeni kabli 5 zunanji polmer v področju od 5 do 45 mm. Vrtilni kot a je v izvedbenem primeru in prednostno naj leži pri okrog 180’.

Na sl. 4 spoznamo povečani izrez iz vzdolžnega reza približno po smeri A-A sl. 2 s kablom 5, ki nalega na presekanem drsnem rebru 3 v področju dotikalne ploskve K. S točkasto šrafuro je naznačeno, da je bilo drsno rebro 3 nataljeno in sicer zaradi torne toplote, ki se proizvede pri uvlačenju kabla 5. Talilni tok je bil označen z oznako S. Sl. 4 naj ponazori, da se vzpostavi s talilnim tokom 8 stanje mazalnega trenja.

Na sl. 5 spoznamo, da izkazuje notranja stena 1 kabelskega kanala med sosednimi drsnimi rebri 3 proti. kabelskemu kanalu konkavno žlebasto obliko 9, ki se steka obojestransko v greben drsnih reber 3. Prikazane mere so tipične za mnoge uporabne primere. Višina rebra h_R je približno dvakrat tako velika kot prosta razdalja Xf kabelskega plašča 10 do dna žlebaste oblike 9 med drsnimi rebri 3.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1) drsna rebra potekajo v obliki valov in tvorijo med odseki s konstantnim vrtilnim kotom zasučne odseke,

1. Naprava za vodenje kabla iz termoplastične umetne snovi, ki izkazuje kanal za vodenje kabla z v prerezu krožasto notranjo steno kanala in na notranji steni kanala nameščene iz termoplastične umetne snovi cevi iz umetne snovi izoblikovana drsna rebra, ki potekajo glede na notranji obseg s preddoločenim vrtilnim kotom a, pri čemer nastanejo v ravno nameščeni cevi za vodenje kabla z uvlečenim kablom na dotikalnih mestih med drsnimi rebri in plaščem uvlečenega kabla dotikalne ploskve dotikalne širine rebra b, označena s tem, da je uresničena kombinacija sledečih značilnosti: i

2. Naprava za vodenje kabla po zahtevku 1, označena s tem, da izkazuje notranja stena kabelskega kanala med sosednimi drsnimi rebri proti kabelskemu kanalu konkavno žlebasto obliko, ki se stekajo obojestransko v greben drsnih reber.

2) dotikalna širina b rebra, število z ekvidistantno preko obsega notranje stene kanala razdeljenih drsnih reber, notranji polmer cevi r in kot Lj,. označena dolžina dotikalnih odsekov reber med zasučnimi odseki zadovoljujejo enačbo

Ar ~ 0,16 b² z pri čemer določa A dotikalne ploskev kabelskega plašča na presečnih točkah z drsnimi rebri na dotikalnih! odsekih reber in leži številčno na področju med 4,5 in 32 mm²,

3. Naprava za vodenje kabla po enem od zahtevkov 1 ali 2, označena s tem, da se izbere vrtilni kot a v področju med 45° in 340°, prednostno pri okrog 180°.

3) v ločnem merilu merjeni kot g hoda drsnih reber, merjen na notranji steni kanala, zadovoljuje enačbo g - ra / L_k, pri čemer se izberejo r v področju od 12 do 100 mm in L_k v področju od 500 do 10.000 mm kakor tudi uvlečeni kabel izkazuje zunanji polmer v področju od 5 do 45 mm.

4. Naprava za vodenje Kabla po enem od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da zadovoljujejo dotikalna širina b reber, število z ekvidistantno po obsegu notranje stene kahala razdeljenih drsnih

I reber, notranji polmer cevi r, vrtilni kot a in dolžina L_k dotikalnih odsekov reber med zasučnimi področji enačbo:

I

Ar - 0,16 b² z (0,0003 r²a² + Ι,μ.²)¹/²

5. Naprava za vodenje kabla po enem od zahtevkov 1 do 4, označena s tem, da so nameščeni med dvema odsekoma s konstantnim vrtilnim kotom povezovalni odseki dolžine L_v, v katerih se nadaljujejo drsna rebra paralelno k osi cevi in da zadovoljujejo dotikalna širina b reber, število z ekvidistantno preko obsega notranje stene kanala razdeljenih drsnih reber, notranji polmer cevi r, vrtilni kot a, dolžina L_k dotikalnih odsekov reber med ziisučnimi odseki kakor tudi dolžina L_v povezovalnih odsekov enačbo

Ar = 0,16 b² z (0,0003 r²a² + Ιψ²)¹/² + 4L_vbr

6. Postopek za uvlečenje kabla v cevi za vodenje kablov po enem od zahtevkov 1 do 5, označen s tem, da je hitrost uvlaČenja uvlečenega kabla tako izbrana, da se dotikalne ploskve stalijo zaradi torne toplote ter se vzpostavi s staljenim tokom stanje mazalnega trenja.

n

POVZETEK

Naprava za vodenje kabla iz termoplastične umetne snovi, ki izkazuje kanal za vodenje kabla z v prerezu krožasto notranjo steno kanala in na notranji steni kanala nameščene iz termoplastične umetne snovi cevi iz umetne snovi izoblikovana drsna rebra, ki potekajo glede na notranji obseg s preddoločeniin vrtilnim kotom a, pri čemer nastanejo v ravno nameščeni cevi za vodenje kabla z uvlečenim kablom na dotikalnih mestih med drsnimi rebri in plaščem uvlečenega kabla dotikalne ploskve dotikalne širine rebra b. Drsna rebra potekajo v obliki valov in tvorijo med odseki s konstantnim vrtilnim kotom a zasučna področja. Dotikalna širina reber b, število ekvidistatno po obodu notranje stene kanala razdeljenih drsnih reber, notranji polmer cevi r in dolžina L_k dotikalnih odsekov reber med zasučnimi področji zadovoljujejo enačbo Ar = 0,16 b² z L_k. A določa dotikalno ploskev kabelskega plašča na presečnih točkah z drsnimi rebri na dotikalnih odsekih reber. V ločnih merskih enotah merjeni kot g hoda drsnih reber, merjen na notranji steni kanala, zadovoljuje enačbo g = ra/L._k.