SI9300172A - Novi (1-normon-2-il)oksazoli - Google Patents

Description

SmithKline Beecham p.l.c.

Novi (l-normon-2-il)oksazoli

Pričujoči izum se nanaša na razred spojin, ki imajo antibakterijski in antimikoplazemski učinek, na postopke za njihovo pripravo in na njihovo uporabo v humani in veterinarski medicini in tudi na intermediate za uporabo pri pripravi takih spojin.

Spojine s splošno formulo (A)

(A) v kateri skupina R° pomeni v danem primeru substituiran 5-členski heteroarilni obroč, ki vsebuje od 1 do 4 heteroatome, izbrane izmed kisika, dušika in žvepla, so bile že razkrite v EP-A-0 087 953 (Beecham Group pic) in EP-A-0 123 378 (Beecham Group pic) in jih bomo prepoznali kot derivate monske kisline A, v kateri je njena skupina karboksilne kisline nadomeščena s skupino R°. Za take spojine so dokazali, da imajo antibakterijski in antimikoplazemski učinek. Med spojinami s formulo (A), opisanimi v EP-A-0 087 953, so primeri, v katerih je skupina R° oksazolil, substituiran z vrsto skupin, vključno substituiranim fenilom, substituiranim alkilom in tienilom. Poleg tega razkrivata EP-A-0 399 645 in WO-A-91/09586 (Beecham Group pic) spojine s formulo (A), v kateri je R° oksazol-2-ilna skupina, ki je dalje substituirana v legi 5 s furilno, izoksazolilno ali piridilno skupino. Presenetljivo smo sedaj ugotovili, da so 5-furiloksazol-2-ilne spojine podrazred spojin, ki imajo izboljšan biološki učinek.

Zatorej zagotavlja pričujoči izum spojino s formulo (I)

(I) v kateri R¹ pomeni 2-nitro-furan-5-ilno skupino, ki je lahko dalje substituirana z do dvema, prednostno enim dodatnim substituentom, in so Z_p Z₂ in Z₃, ki so lahko enaki ali različni, vsak vodik ali zaščitna skupina za hidroksil. Upoštevali bomo, da lahko skupino R¹ predstavlja podformula:

v kateri R^a in R^b vsak označujeta fakultativne substituente. Primerni pomeni za R^a in R^b vključujejo npr. (C_w)alkil in halogen. Prednostno je R¹ 5-nitro-furan-2-il.

Kot ga uporabljamo, tukaj se izraz halogen nanaša na fluor, klor, brom in jod.

Spojine s formulo (I) lahko prikladno imenujemo (l-normon-2-il)oksazoli. Normonil je trivialno ime za 3-[(2S,3R,4R,5S)-5-[(2S,4S,5S)-2,3-epoksi-5-hidroksi-4metilheksil]-3,4-dihidroksi-tetrahidropiran-2-il]-2-metilprop-l(E)-enilni radikal, kotje prikazano v formuli (II):

(Π)

Upoštevali bomo, da bodo imeli v spojinah s formulo (I) kiralni centri radikala s formulo (II) isto absolutno konfiguracijo kot ustrezni radikal v monski kislini A.

Ker so spojine v smislu izuma namenjene za uporabo v farmacevtskih spojinah, bomo upoštevali, da so prednostne spojine s formulo (I) farmacevtsko sprejemljive, t.j. da so spojine s formulo (la)

(la) v kateri je R¹ definiran kot spredaj.

Ker so spojine s formulo (la) v smislu pričujočega izuma namenjene za uporabo v farmacevtskih pripravkih, bo razumljivo, da je vsaka zagotovljena v v bistvu čisti obliki, npr. s čistoto najmanj 50%, bolj primerno najmanj 75% in prednostno najmanj 95% (% so na osnovi masa/maso). Nečiste pripravke spojin s formulo (la) lahko uporabimo za pripravo bolj čistih oblik, ki jih uporabljamo v farmacevtskih pripravkih. Čeprav je čistota intermediarnih spojin v smislu izuma manj kritična, je zlahka razumljivo, daje za spojine s formulo (la) prednostna v bistvu čista oblika. Kadarkoli je mogoče, dobimo spojine v smislu pričujočega izuma prednostno v kristalinični obliki.

Če pustimo nekatere spojine v smislu izuma kristalizirati ali če jih prekristaliziramo iz organskih topil, je lahko v kristalnem produktu prisotno kristalizacijsko topilo. V obsegu tega izuma so vključeni tudi taki solvati. Podobno lahko nekatere od spojin v smislu izuma kristaliziramo ali prekristaliziramo iz topil, ki vsebujejo vodo. V takih primerih lahko nastane hidratacijska voda. V obsegu tega izuma so vključeni stehiometrični hidrati kot tudi spojine, ki vsebujejo spremenljive množine vode, ki lahko nastanejo pri postopkih, kakršen je liofilizacija.

Primeri spojin v obsegu izuma vključujejo 5-(5-nitrofuran-2-il)-2-(l-normon-2il)oksazol, ki ima tole formulo:

in njegove derivate, kjer so nekatere ali vse hidroksilne skupine zaščitene z zaščitnimi skupinami za hidroksil.

Spojine s formulo (I) lahko pripravimo analogno metodam, opisanim v EP-A-0 399 645 in WO-A-91/09586 (Beecham Group).

Posebej zagotavlja pričujoči izum postopek za pripravo spojine s formulo (I), ki je označen s tem, da obsega cikliziranje spojine s formulo (III)

(III) v kateri so R¹, Z_p Z₂ in Z₃ definirani kot spredaj, da nastane spojina s formulo (I), in nato, in če je potrebno, odstranitev vseh zaščitnih skupin za hidroksil.

Spojine s formulo (III) lahko cikliziramo ob uporabi anhidrida karboksilne kisline ali mešanega anhidrida ali kislinskega klorida, kot anhidrida trifluoorocetne kisline ali anhidrida trikloroocetne kisline ali trikloroacetil klorida, in zadnjega prednostno uporabljamo v prisotnosti piridina in 4-dimetilamino-piridina. Pri tej reakciji se hidroksilne skupine l-normon-2-ilnega radikala acilirajo in z njih je treba nato odstraniti zaščito. Trihaloacetilne skupine, ki nastanejo med ciklizacijo, lahko odstranimo ob uporabi kalijevega karbonata v topilih, kot vodi, alkanolih ali njihovih zmeseh. Primerni pogoji za odstranitev zaščite za odstranitev drugih acilnih ostankov bodo za strokovnjaka očitne brez težave. Alternativno lahko hidroksilne skupine l-normon-2-ilnega radikala pred cikliziranjem zaščitimo z anhidridom karboksilne kisline in z njih odstranimo zaščito z običajnimi metodami, kot so opisane niže.

Ciklizacijo spojine s formulo (III) lahko izvedemo primemo tudi ob uporabi klorirnega sredstva, kot fosforjevega oksiklorida, fosgena, tionil klorida ali fosfotjevega pentaklorida, v prisotnosti terciarnega amina, kot trietilamina ali piridina. Tako reakcijo izvedemo prikladno v organskem topilu, npr. diklorometanu ali tetrahidrofuranu, pri temperaturi od znižanih do zvišanih, npr. -80 do +100°C, v teku od več ur do nekaj dni. Prednostno uporabimo fosgen ali fosfotjev oksiklorid pri temperaturi od 0 do 20°C.

Alternativno lahko izvedemo ciklizacijo ob uporabi trifenilfosfina in ogljikovega tetraklorida kot klorirnega reagenta, v prisotnosti terciarnega amina, npr. trietilamina, v inertnem topilu, kot acetonitrilu ali acetonitrilu/piridinu. Tovrsten postopek opisujeta H. Vorbruggen in K.Krolikiewicz v Tetrahedron Lett., 1988, 4471; posebno ugodno je, da lahko izvedemo tvorbo spojin s formulo (III) in njihovo ciklizacijo v spojine s formulo (I) in situ.

Spojine s formulo (III), kot so definirane zgoraj, so nove in uporabne kot kemični intermediati v zgoraj omenjenem postopku. Zato pričujoči izum zagotavlja tudi spojino s formulo (III), kot je definirana spredaj.

Spojine s formulo (III) lahko pripravimo iz monske kisline A analogno reakcijskemu zaporedju, ki je bilo že prej opisano v EP-A-0 087 953 (Beecham Group pic.). Primerno pretvorimo monsko kislino A najprej v aktiviran derivat, npr. mešan anhidrid, kot je tisti, ki se tvori pri reakciji z izo-butilklorformiatom v prisotnosti primerne baze, kot trietilamina, čemur sledi reakcija tega intermediata s hidrokloridno soljo amina s formulo (IV):

IUCOCI^NH/C? (IV), v kateri je R¹ definiran kot spredaj, v prisotnosti primerne baze, kot trietilamina.

Upoštevali bomo, da so spojine s formulo (IV), kot je definirana spredaj, furani z β-aminoketonskimi stranskimi verigami, in te lahko dobimo iz izhodnih materialov, ki so bodisi dobro znani ali zlahka dostopni ali izdelani po običajnih postopkih, npr. analogno metodologiji, opisani v Organic Preparations and Procedures Int., 22(4),

399-484, 1990.

Pričujoči izum zagotavlja tudi postopek za pripravo spojine s formulo (I), ki je označen s tem, da obsega presnovo spojine s formulo (V):

(V) v kateri so Z_p Z₂ in Z₃ enaki ali različni in je vsak vodik ali zaščitna skupina za hidroksil, s spojino s formulo (VI)

M+- CH . O .R¹ (VI) v kateri je R¹ definiran kot spredaj,

M⁺ je kovinski kation, prednostno kation alkalijske kovine, najbolj prednostno litijev ali natrijev kation, in

R² je stabilizirna skupina za anion, ki se bo spontano eliminirala z /3-hidroksilno skupino, da bo nastal olefin, prednostno trialkilsililna ali dialkilfosfonatna skupina, najbolj prednostno trimetilsilil ali dietilfosfonat, in nato, in če je potrebno, odstranimo vse zaščitne skupine za hidroksil.

Reakcijo spojine s formulo (V) s spojino s formulo (VI) lahko prikladno izvedemo v organskem topilu, kot tetrahidrofuranu, dietil etru ali dimetil sulfoksidu, pri temperaturi od znižane do zvišane, kot od -80° do +100°C.

Spojina s formulo (V), v kateri je vsak od Z_p Z₂ in Z₃ vodik, in postopki za njeno pripravo so opisani v GB 1 587 060. Njene derivate, v katerih so Z_p Z₂ in Z₃ zaščitne skupine za hidroksil, lahko pripravimo po običajnih metodah, kot so tiste, omenjene niže. Če pripravimo to spojino z zaščitnimi skupinami za hidroksil, ki so že tam, jo lahko uporabimo v gornji reakciji direktno ali celo in situ ali pa lahko v danem primeru z nje odstranimo zaščito in/ali jo izoliramo.

Spojine s formulo (VI) lahko pripravimo po običajnih postopkih analogno tistim, ki so opisani v EP-A-0 123 378 (Beecham Group pic). Npr., spojino s formulo (VII):

wch₂

S.^z' (VII) v kateri je W vodik ali halogen in je R¹ definiran kot spredaj, lahko pretvorimo v spojino s formulo (VI), v kateri je M litij in R² trimetilsilil, v skladu z metodologijo W.S.Wadswortha Jr, Organic Reactions, 1977, 25, 73; in E.J. Coreya in D.L. Bogerja, Tetrahedron, 1978, 5; T.H. Chan„ Acc. Chem. Res. 1977,10, 442. Alternativno lahko spojino s formulo (VII) pretvorimo v spojino s formulo (VI), v kateri je M alkalijska kovina in R² dietilfosfonat, analogno metodi B.H. Lipshutza in K.W. Hungatea, J. Org. Chem., 1981,46,1410.

Upoštevali bomo, da so spojine s formulo (VII), kot je definirana spredaj, 2-substituirani-5-(furan-2-il)oksazoli in so bodisi dobro znane in zlahka dostopne ali jih lahko pripravimo po običajnih postopkih. Pregled sinteze oksazolov se nahaja v Comprehensive Heterocyclic Chemistry’, ed. Katritzky and Rees, 6, Chapter 4.18. Za ilustracijo navajamo, da uporablja prikladna sintezna strategija kot izhodišče furanilni derivat, npr. spojino s formulo (IV), kot je definirana spredaj, ki jo lahko nato pretvorimo v spojino s formulo (VII) analogno metologiji, ki jo opisuje J.L. La Mattina, J.org.Chem., 1080,45, 2261.

Pričujoči izum nadalje zagotavlja postopek za pripravo spojine s formulo (I), ki obsega obdelavo spojine s formulo (VIII):

(VIII) v kateri so R¹, Z_p Z₂ in Z₃ definirani kot spredaj, in je Y odhodna skupina, z močno bazo in nato, in če je potrebno, odstranitev vseh zaščitnih skupin za hidroksil analogno postopku, opisanem v EP-A-0 399 645 (Beecham Group pic). Primerni pomeni za Y vključujejo npr. arilsulfonil, npr. p-toluensulfonil, alkilsulfonil, alkil ali aril sulfinil, kvaternarni amonij, npr. trialkilamonij, in dialkoksi fosfin oksid. Primerne močne baze vključujejo npr. l,8-diazo-biciklo[5.4.0]undec-7-en (DBU) in 1,5diazabiciklo[4.3.0]non-5-en (DBN). Primerno izvedemo reakcijo v topilu, kot acetonitrilu, in pri temperaturi v območju od -20 do +80°C.

Spojine s formulo (VIII), kot je definirana spredaj, so nove in uporabne kot intermediati v spredaj omenjenem postopku. Zato zagotavlja pričujoči izum tudi spojino s formulo (VIII), kotje definirana spredaj.

Spojine s formulo (VIII) lahko pripravimo z obdelavo spojine s formulo (IX):

(IX) v kateri so Z_p Z₂ in Z₃ enaki ali različni in je vsak vodik ali zaščitna skupina za hidroksil, in je Y definiran kot spredaj, s spojino s formulo (X):

R^!CHO (X) v kateri je R¹ definiran kot spredaj, ali njenim ustreznim analogom, v kateri je aldehidna funkcionalnost spojine s formulo (X) maskirana, v dehidratacijskih pogojih. Primerni dehidratacijski pogoji so podobni tistim, ki smo jih opisali spredaj v zvezi s ciklizacijo spojine s formulo (III), da dobimo spojino s formulo (I). Posebno primerni pogoji vključujejo uporabo trifenilfosfina v kombinaciji z ogljikovim tetrakloridom ali heksakloroetanom v prisotnosti trietilamina.

Priprava spojin s formulo (IX) je opisana v EP-A-0 399 645 (Beecham Group pic).

Spojine s formulo (X) lahko prepoznamo kot aldehidne derivate furana in so bodisi komercialno dosegljive ali znane ali jih pripravimo iz zlahka dostopnih izhodnih materialov s prilagoditvijo standardne metodologije.

Upoštevali bomo, da bo v določenih primerih prikladneje pripraviti spojino s formulo (VIII) in situ (s presnovo spojine s formulo (IX) s spojino s formulo (X), kot je opisano spredaj) in jo nato privesti do spojine s formulo (I), kot je opisano spredaj, v enolončnem postopku brez izoliranja intermediame spojine.

Pričujoči izum zagotavlja tudi postopek za pripravo spojine s formulo (I), ki obsega izomeriziranje dvojne vezi ogljik-ogljik spojine s formulo (XI):

(XI) v kateri so R_p Z_p Z₂ in Z₃ definirani kot spredaj, z metodami, ki so znane za izomerizacijo dvojne vezi ogljik-ogljik. Primerne metode izomerizacije opisuje Sonnet v Tetrahedron, 1980, 36, 557, in vključujejo fotokemijske metode in metode adicije-eliminacije. Spojino s formulo (XI) lahko dobimo z obdelavo spojine s formulo (V) s spojino s formulo (VI), kot je opisano spredaj. Tej reakciji manjka stereoselektivnost in lahko vodi do tvorbe spojin s formulama (I) in (XI), ki jih lahko nato ločimo z običajnimi načini dela, kot je kromatografija.

Kot ga uporabljamo tukaj, se izraz zaščitna skupina za hidroksil nanaša na katerokoli tako skupino, kije v stroki znana in ki jo lahko odstranimo, ne da bi prišlo do razkroja preostanka molekule. Primerne zaščitne skupine za hidroksil so opisane v Protective Groups in organic Synthesis, T.W. Greene, Wiley-Interscience, New York, 1981.

Hidroksilne skupine monske kisline A in spojin s formulami (III), (V), (VIII), (IX) in (XI) lahko zaščitimo v katerikoli stopnji gornjih postopkov ob uporabi običajnih metod. Zaščitne skupine za hidroksil lahko odstranimo po metodah, ki so v stroki znane, vključno encimskih metodah. Posebno primerne zaščitne skupine za hidroksil so sililne skupine, ker lahko le-te zlahka odstranimo pod blagimi pogoji. Take skupine uvedemo ob uporabi običajnih sililirnih sredstev, vključno halosilanov in silazanov, npr. tistih s temile formulami:

L₃SiY; L₂SiY₂; L₃SiNL₂; L₃SiNHSiL₃; L₃SiNHCOL; L₃SiO-C(L)=NSiL₃; L₃SiNHCONHSiL₃; LNHCONHSiL₃; ‘BuMe^i-O-SO^CFg;

MejSi-N^N

V=7

BuMe.Si-hi^N \=y v katerih Me pomeni metil, t-Bu pomeni t-butil, X je halogen in vsaka skupina L je neodvisno izbrana izmed vodika, (C₁₆)alkila, (C_{t 6})alkoksi, arila ali aril(C₁₄)alkila. Prednostno sililirno sredstvo je trimetilsilil klorid. Posebno primerne zaščitne skupine za hidroksil so trimetilsililna, trietilsililna in t-butildimetilsililna skupina. Prednostne zaščitne skupine za hidroksil so trimetilsililne skupine zaradi lahkosti njihovega odstranjevanja.

Glikolno funkcijo monske kisline A in spojin s formulami (III), (V), (VIII), (IX) in (XI) lahko zaščitimo s tvorjenjem cikličnega derivata ob uporabi spojine s formulo (ΧΠ):

R³C(OR⁴)(OR⁵)(OR⁶) (XII) v kateri je R³ vodik ali (C^jalkil in je vsak od R⁴, R⁵ in R⁶ (C^jalkil, tako, da sta v cikličnem derivatu Z¹ in Z² skupaj del R³C(OR⁴). Primerno je R³ vodik, metil, etil, nali izo-propil; najprimerneje je vodik. Skupine R⁴, R⁵ in R⁶ so primerno metil, etil, nali izo-propil ali n-, izo-, sek- ali t-butil; najprimerneje metil. Hidroksilne skupine spojine s formulo (I) lahko zaščitimo tudi pred pretvorbo v nadaljnjo spojino s formulo (I), kot je opisano zgoraj. V vseh primerih lahko zaščitne skupine, opisane zgoraj, odstranimo z blago kislo hidrolizo, ki ji sledi alkalna hidroliza, npr. kot opisujejo Clayton et al, J.C.S. Perkin Trans. 1,1979, 308.

Ta izum zagotavlja tudi farmacevtski ali veterinarski pripravek, ki obsega spojino s formulo (I) (v nadaljevanju imenovano učinkovina) skupaj s farmacevtsko ali veterinarsko sprejemljivim nosilcem ali ekscipientom. Pripravke lahko formuliramo za dajanje po katerikoli poti in bodo odvisni od bolezni, ki jo zdravimo. Pripravki so lahko npr. v obliki tablet, kapsul, praškov, granul, supozitorijev, pastil in tekočih ali gelastih pripravkov, vključno oralnih, lokalnih in sterilnih parenteralnih suspenzij.

Tablete in kapsule za oralno dajanje so lahko v obliki dozirnih enot za dajanje in lahko vsebujejo običajne ekscipiente, kot veziva, npr. sirup, akacijev gumi, želatino, sorbitol, tragant ali polivinil-pirolidon; polnila, npr. laktozo, sladkor, koruzni škrob, kalcijev fosfat, sorbitol ali glicerin; lubrikante za tabletiranje, npr. magnezijev stearat, smukec, polietilen glikol ali kremenico; dezintegrante, npr. krompirjev škrob, ali sprejemljiva vlažilna sredstva, kot natrijev lavril sulfat. Tablete so lahko preslojene v skladu z metodami, ki so v normalni farmacevtski praksi dobro znane. Oralni tekoči pripravki so lahko npr. v obliki vodnih ali oljnih suspenzij, raztopin, emulzij, sirupov ali eliksirjev, ali imajo lahko obliko suhega produkta za rekonstituiranje z vodo ali drugim primernim vehiklom pred uporabo. Taki tekoči pripravki lahko vsebujejo običajne dodatke, kot so suspendirna sredstva, npr. sorbitol, sirup, metil celuloza, glukozni sirup, želatina, hidrogenirane užitne maščobe; emulgima sredstva, npr. lecitin, sorbitan monooleat ali akacijev gumi; nevodni vehikli (ki lahko vključujejo užitna olja), npr. mandljevo olje, frakcionirano olje kokosovih orehov, oljni estri, glicerin, propilenglikol ali etil alkohol; konservansi, npr. metil ali propil p-hidroksibenzoat ali sorbinska kislina, in po želji običajna sredstva za izboljšanje okusa ali barvila.

Za lokalno uporabo na koži lahko učinkovino predelamo v kremo, losion ali mazilo. Pripravki krem ali mazil, ki jih lahko uporabimo za učinkovino, so običajni pripravki, ki so v stroki znani, npr. kot je opisano v standardnih učbenikih za farmacijo in kozmetiko, kot je Harry’s Cosmeticology, založnik George Godwin, London, in Britanska farmakopeja.

Supozitoriji bodo vsebovali običajne osnove za supozitorije, npr. kakavovo maslo ali drug glicerid.

Za parenteralno dajanje pripravimo ob uporabi učinkovine in sterilnega vehikla tekoče oblike dozirnih enot. V odvisnosti od uporabljenega vehikla in koncentracije lahko učinkovino suspendiramo v vehiklu. S pridom lahko v vehiklu raztopimo adjuvanse, kot lokalni anestetik, konservans in puffna sredstva. Za izboljšanje obstojnosti lahko pripravek po napolnitvi v fiolo zamrznemo in vodo odstranimo v vakuumu. Suhi liofilizirani prah nato hermetično zapremo v fiolo. Učinkovino lahko steriliziramo tako, da jo izpostavimo etilen oksidu, predno jo suspendiramo v sterilnem vehiklu. V pripravek je s pridom vključen tenzid ali omočilno sredstvo, da olajšamo enakomerno porazdelitev učinkovine.

Za lokalno uporabo za uho lahko učinkovino predelamo v suspenzijo v primernem tekočem nosilcu, kot vodi, glicerolu, razredčenem etanolu, propilen glikolu, polietilen glikolu ali nehlapnih oljih. Za lokalno uporabo za oči predelamo učinkovino kot suspenzijo v primernem, sterilnem vodnem ali nevodnem vehiklu. Vključimo lahko tudi dodatke, npr. pufeije, kot natrijev metabisulfit ali dinatrijevo sol etilendiamintetraocetne kisline; konservanse, vključno baktericidna in fungicidna sredstva, kot fenilživosrebrov acetat ali nitrat, benzalkonijev klorid ali klorheksidin, in zagostilna sredstva, kot hipromelozo.

Seveda bo uporabljena doza za pripravke, ki jih dajemo lokalno, odvisna od velikosti področja, ki ga zdravimo. Za ušesa in oči bo vsaka doza tipično v območju od 10 do 100 mg učinkovine.

Veterinarski pripravki za intramamamo zdravljenje mamamih motenj pri živalih, zlasti govejega mastitisa, bodo na splošno vsebovali suspenzijo učinkovine v oljnem vehiklu.

V odvisnosti od načina dajanja lahko vsebujejo pripravki od 0,1 do 99 mas.%, prednostno od 10 do 60 mas.% učinkovine. Kadar so pripravki v obliki dozirnih enot, bo vsaka dozirna enota prednostno vsebovala od 50 do 500 mg učinkovine. Doza, kot jo uporabljamo za zdravljenje odraslega človeka (s povprečno maso okoli 70 kg), bo v odvisnosti od načina in pogostnosti dajanja prednostno znašala od 100 mg do 3 g dnevno, npr. 250 mg do 2 g učinkovine dnevno. Alternativno lahko učinkovino damo kot del celokupne zaužite hrane živali. V tem primeru bo množina uporabljene učinkovine lahko manj kot 1 mas.% krme in prednostno ne več kot 0,5mas.%. Živalska hrana lahko sestoji iz normalnih živil, ki jim lahko dodamo učinkovino, ali pa je učinkovina lahko vključena v predmešanico (premix) za primešanje živilu. Primerna metoda za dajanje učinkovine živali je, da jo dodamo vodi za napajanje živali. V tem primeru je primerna koncentracija učinkovine v vodi za napajanje okoli 5 do 500 jug/ml, npr. 5 do 200 ^g/ml.

Spojine v smislu izuma so uporabne za zdravljenje bakterijskih infekcij in infekcij, ki jih povzroča mikoplazma pri živalih, vključno ljudeh, kot za zdravljenje infekcij dihalnega trakta, otitisa, meningitisa, infekcij kože in mehkega tkiva pri ljudeh, mastitisa pri živini in infekcij dihal pri živalih, kot prašičih in govedu. V skladu s tem zagotavlja v nadaljnjem vidiku pričujoči izum spojino s formulo (la), kot je definirana spredaj, za uporabo pri zdravljenju. Pričujoči izum nadalje zagotavlja metodo za zdravljenje bakterijskih in mikoplazemskih infekcij pri ljudeh in živalih, ki obsega dajanje terapevtsko učinkovite množine spojine s formulo (I), kot je definirana spredaj, človeku ali živali, ki jima je potrebno tako zdravljenje. Pričujoči izum nadalje zagotavlja uporabo spojine s formulo (I), kot je definirana spredaj, pri izdelavi učinkovine za uporabo v antibakterijskem in/ali antimikoplazemskem zdravljenju.

Spojine v smislu izuma so učinkovite tako proti gram negativnim kot gram pozitivnim organizmom, ki vključujejo Haemophilus, npr. H.influenzae Ql; Branhamella, npr. B.catarrhalis 1502; Streptococci, npr. S.pyogenes CN10 in S.pneumoniae PU7; Staphylococci, npr. S.aureus Oxford in Legionella, npr. L.pneumophila. Poleg tega so spojine v smislu izuma učinkovite proti organizmom Staphylococci, kot S.aureus, in na koagulazo negativnim sevom Staphylococci, kot S.epidermidis, ki so rezistentni (vključno multiplo rezistentni) proti drugim antibakterijskim sredstvom, npr. β-laktamskim antibiotikom, kot npr. meticilinu, makrolidom, aminoglikozidom in linkozamidom, t.j. spojine v smislu izuma so uporabne pri zdravljenju MRSA, MRCNS in MRSE. Dalje so spojine v smislu izuma uporabne pri zdravljenju okužb z organizmi Staphylococci, ki so rezistentni proti mupirocinu.

Spojine v smislu izuma so učinkovite tudi proti infekcijam, ki jih povzroča mikoplazma, zlasti infekcijam, kijih povzroča Mycoplasma fermentans, kije vpletena kot kofaktor v patogenezo AIDS-a. V skladu z nadaljnjim vidikom zagotavlja pričujoči izum metodo za zdravljenje ljudi, okuženih z M. fermentans, zlasti ljudi, ki so okuženi tudi s HIV, in ta metoda obsega zdravljenje ljudi, ki jim je tako zdravljenje potrebno, z antimikoplazemsko učinkovito množino spojine s formulo (la).

Od dajanja spojine s formulo (la) ne pričakujemo nobenih škodljivih toksikoloških učinkov.

Sledeči primer pojasnjuje izum, vendar naj njegovega obsega nikakor ne omejuje.

Primer 1 - 5-(5-nitrofuran-2-il)-2-(l-normon-2-il)oksazol

a) 5-(5-nitrofuran-2-il)-2-(6,7,13-O-tris-trimetilsilil-l-normon-2-il) oksazol Tris-trimetilsilil tozilmetilmonamid (60,0 g, 82,4 mmola) (EP-A-O 399 645; primer 12(c), Beecham Group pic) smo raztopili v acetonitrilu 8175 ml). Dodali smo 5-nitro-2-furfuraldehid (14,1 g, 100 mmolov), nato pa trifenilfosfin (30,5 g, 116 mmolov) in trietilamin (54 ml, 387 mmolov). Nato smo ob hlajenju v teku 20 minut dodali po obrokih heksakloroetan (27,5 g, 116 mmolov), pri čemer smo vzdrževali temperaturo med 18 in 26°C. Reakcijsko zmes smo močno mešali 3 h pri sobni temperaturi, nato pa smo dodali nadaljnje obroke trifenilfosfina, trietilamina in heksakloroetana (kot zgoraj). Po 15 minutah pri sobni temperaturi smo dodali 1,8diazabiciklo[5.4.0]undec-7-en (DBU) (49 ml, 330 mmlov) in zmes mešali še 15 minut. Zmes smo ekstrahirali s heksanom (5 x 600 ml). Združene organske ekstrakte smo sprali z 2%-no vodno raztopino natrijevega hidrogen karbonata (400 ml) in nato s slanico (2 x 80 ml), sušili nad magnezijevim sulfatom, filtrirali in uparili v vakuumu. Črno viskozno olje smo očistili z vakuumsko bliskovito kromatografijo na kremenici (1 kg), pri čemer eluirali z 0-14% etil acetata v heksanu, da smo dobili naslovno spojino kot oranžno oljnato peno (43,0 g, 75%); δ_Η (CDC1₃) med rugim 0,91 (3H, d, J 7,1 Hz, 17-H₃), 1,20 (3H, d, J 6,3 Hz, 14-H₃), 2,32 (3H, s, 15-H₃), 6,28 (IH, s, 2-H), 6,74 (IH, d, J 3,9 Hz, 3-H), 7,42 (IH, d, J 3,9 Hz, 4-H) in 7,62 (IH, s, 4’-H); m/z 694 (M⁺, 1%), 605 (1), 117 (100) in 73 (90). (Ugotovljeno: M⁺, 694,3144. C₃₂H₅₄N₂O₉Si₃ zahteva M, 694,3137).

b) 5-(5-nitrofuran-2-il)-2-(l-normon-2-il) oksazol - 5-(5-nitrofuran-2-il)-2(6,7,13-O-tris-trimetilsilil-l-normon-2-il)oksazol (43,0 g, 61,9 mmola) smo raztopili v tetrahidrofuranu (680 ml) in dodali raztopino koncentrirane klorovodikove kisline (1,75 ml) v vodi (140 ml). Zmes smo mešali 16 minut in nato dodali nasičeno vodno raztopino natrijevega hidrogen karbonata (26 ml) in zmes ekstrahirali z etil acetatom (2 x 250 ml). Združene organske ekstrakte smo sprali s slanico (2 x 80 ml), sušili nad magnezijevim sulfatom, filtrirali in v vakuumu zmanjšali do majhnega volumna. To olje smo močno mešali, pri čemer smo počasi dodajali di-izo-propil eter (11). To zmes smo mešali pri sobni temperaturi preko noči v temi. Dobljeno trdno snov smo odfiltrirali, sprali z di-izo-propil etrom in sušili v vakuumu, da smo dobili rumen prah (28,3g). Ta material smo raztopili v toplem acetonu (115 ml) in mešali, pri čemer smo počasi dodajali heksan (80 ml). Produkt je izkristaliziral in mešali smo ga 1/2 h, predno smo počasi dodali še več heksana (220 ml). Po nadaljnji 1/2 h smo zmes ohladili v ledeni kopeli in mešali 1/2 h. Produkt smo odfiltrirali, sprali z acetonom:heksanom (1:4, 50 ml) in nato heksanom in sušili v vakuumu, da smo dobili rumeno kristalinično trdno snov (26,50 g, 90%); tal. 119-120°C; ugot. C 57,64; H 6,18; N 5,86%; C^H^O, zahteva C 57,73; H 6,32; N 5,85%; fr_max (KBr) 3412, 1507, 1451, 1352, 1275 in 1049 cm⁴; X_max (EtOH) 384 nm (ε_ω 18,819); δ_Η (CD₃OD) med drugim 0,95 (3H, d, J 7,0 Hz, 17-H₃), 1,20 (3H, d, J 6,4 Hz, 14-H₃), 2,31 (3H, s, 15-H₃), 6,28 (IH, s, 2-H), 6,99 (IH, d, J 3,9 Hz, 3-H), 7,59 (IH, d, J 3,9 Hz, 4-H) in 7,69 (IH, s, 4’-H); S_c (CD₃OD) 12,3 (C-17), 20,0 (C-15, 20,3 (C-14), 33,0 (C-9), 41,7 (C-8), 43,7 (012), 44,0 (C-4), 56,9 (C-10), 61,3 (C-ll), 66,4 (016), 70,0 (06), 70,7 (013), 71,6 (07), 76,4 (05), 110,5, 112,9 114,9 (02, 03, 04), 128,2 (04’), 141,1,146,9 (05’, 02), 152,4,153,2 (03, 05) in 164,1 (02’); m/z 478 (M⁺: 15%), 234 (100), 121 (74) in 75 (75). Ugot.: M⁺, 478,1948. zahteva M

478,1951).

Biološki podatki (a) In vitro smo testirali ob uporabi serijskih razredčin v hranilnem agarju s 5% čokolatirane konjske krvi učinek spojine iz primera 1 proti različnim bakterijam (H.influenzae Ql; B.catarrhalis 1502; Strep.pyogenes CN10; Strep.pneumoniae PU7 in Staph.aureus Oxford), ki so važne pri boleznih človeka. Vrednosti MIC smo določili po 18 h inkubacije pri 37°C in ugotovili smo, da so v območju od 0,03 do 0,06 Mg/ml.

(b) Poleg tega smo testirali antibakterijski učinek spojine iz primera 1 proti organizmu Legionella, L.penumophila 1624, serološki tip 1, ob uporabi kolonij, vzgojenih iz kulture, ki smo jo odtalili iz zalog v zamrznjenem posnetem mleku in nanesli na obogateni agar z zapufranim ogljenim kvasnim ekstraktom (BCYEa, Oxoid). Te kolonije smo nato suspendirali v mediju za celično kulturo (TCM=Eagle’s Minimal Essential Midium + Earles’-ove soli, kateremu je bilo dodano 10% fetalnega telečjega seruma, 2mM L-glutamina in 1% neesencialnih amino kislin) do MacFarlandovega standarda opacitete z barijevim sulfatom 0,5. Suspenzijo smo dalje razredčili 1:100 v TCM, da smo dobili končni inokulum s 4,83xl0⁶ cfu/ml (cfu = colony forming units = enote, ki tvorijo kolonije).

Celice humanih fetalnih pljučnih fibroblastov (MRC-5) smo pripravili z gojenjem do 80%-ne konfluentnosti v ploščicah s 6 vdolbinicami, odstranjenjem medija in nato dvakratnim spiranjem enoceličnih slojev z Dulbeccovim (PBS; PBS = s fosfatom zapufrana fiziološka raztopina). Te celice smo nato inokulirali in po 16 urah medij odstranili in inokulirane enocelične sloje dvakrat sprali, da smo odstranili vse adherentne, ne-intracelularne organizme.

Celicam smo dodali testno spojino, pripravljeno do potrebnih koncentracij v TCM. Spojino iz primera 1 smo testirali pri 0,5, 2 in 8 mg/ml, pri čemer smo uporabili kot kontrolo eritromicin z 0,5 in 2 mg/ml. O, 3, 12, 24, 36, 48 in 72 h po doziranju smo iz po ene vdolbinice/obdelavo medij odstranili in enocelične sloje dvakrat sprali. Dodali smo sterilno destilirano vodo in celice pustili 30 minut, da so se lizirale. Po močnem trituriranju smo lizat serijsko razredčili v Mueller-Hintonovem mediju in nanesli na agar BYCEa in agar s 5% konjske krvi. Kolonije L.pneumophila smo prešteli po 72 h inkubacije pri 37°C. Opazili smo pozitiven antibakterijski učinek proti L.pneumophila.

Obstojnost spojin v TCM smo potrdili prek 72 h razdobja. V TCM smo pripravili raztopine s po 2 mg/ml vsake od spojin in jih inkubirali pri 37°C ali 4°C in v presledkih odvzeli alikvote. Spojino iz primera 1 in eritromicin smo testirali proti Bacillus subtilis ATCC 6633 oz. Sarcina lutea NCTC 8340 ob uporabi standardov, pripravljenih v TCM.

Za

SmithKline Beecham p.l.c.: PAunm pssaoa

LJUBLJANA 2

Claims (12)

1. Spojina s formulo (I) (I) v kateri R¹ pomeni 2-nitro-furan-5-ilno skupino, ki je lahko nadalje substituirana z do dvema dodatnima substituentoma in so Z_p Z₂ in Z₃, ki so lahko enaki ali različni, vsak vodik ali zaščitna skupina za hidroksil.

2. Spojina po zahtevku 1, označena s tem, da so Z_p Z₂ in Z₃ vsak vodik.

3. Spojina po zahtevku 1 ali 2, označena s tem, da so substituenti za furanilno skupino v R¹ izbrani izmed (C_x Jalkila in halogena.

4. Spojina po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da je R¹ 5-nitro-furan-2-ilna skupina.

5. Spojina s formulo (I) po zahtevku 1, označena s tem, da je 5-(5-nitrofuran-2il)-2-(l-normon-2-il)oksazol; ali njegov derivat, v katerem so nekatere ali vse hidroksilne skupine zaščitene z zaščitnimi skupinami za hidroksil.

6. Postopek za pripravo spojine s formulo (I), kot je definirana v zahtevku 1, (III) v kateri so R¹, Z_p Z₂ in Z₃ definirani kot v zahtevku 1, da nastane spojina s formulo (i);

(b) presnovo spojine s formulo (V) (V) v kateri so Z_p Z₂ in Z₃ definirani kot v zahtevku 1, s spojino s formulo (VI)

M+-CH (VI) v kateri je R¹ definiran kot v zahtevku 1; M⁺ je kovinski kation in R² je stabilizirna skupina za anion, ki se bo spontano eliminirala z /3-hidroksilno skupino, da nastane olefin;

(c) obdelavo spojine s formulo (VIII) (VIII) v kateri so R¹, Z_p Z₂ in Z₃ definirani kot v zahtevku 1 in je Y odhodna skupina, z močno bazo;

(d) obdelavo spojine s formulo (IX) (IX) v kateri so Z_p Z₂ in Z₃ enaki ali različni in je vsak vodik ali zaščitna skupina za hidroksil in je Y definiran kot spredaj, s spojino s formulo (X)

IVCHO (X), v kateri je R¹ definiran kot spredaj, ali njenim ustreznim analogom, v katerem je aldehidna funkcija spojine s formulo (X) maskirana, v dehidratacijskih pogojih, da nastane in situ intermediarna spojina s formulo (VIII), kotje definirana spredaj, in nato brez izoliranja tako nastale intermediarne spojine obdelavo tega intermediata z močno bazo; ali (e) izomeriziranje dvojne vezi ogljik-ogljik spojine s formulo (XI):

R (XI) v kateri so R¹, Z_p Z₂ in Z₃ definirani kot spredaj, in nato in če je potrebno odstranitev vseh zaščitnih skupin za hidroksil.

7. Farmacevtski ali veterinarski pripravek, označen s tem, da obsega spojino s formulo (I), kot je definirana v zahtevku 2, in farmacevtsko ali veterinarsko sprejemljiv ekscepient.

8. Spojina s formulo (I), kot je definirana v zahtevku 2, za uporabo pri zdravljenju.

9. Uporaba spojine s formulo (I), kot je definirana v zahtevku 2, za izdelavo zdravila za uporabo v antibakterijskem ali antimikoplazemskem zdravljenju.

10. Spojina s formulo (III), kot je definirana v zahtevku 6.

11. Spojina s formulo (VIII), kot je definirana v zahtevku 6.

12. Postopek za pripravo spojine s formulo (VIII), označen s tem, da obsega obdelavo spojine s formulo (IX) v kateri so Z_p Z₂ in Z₃ definirani kot v zahtevku 1 in je Y odhodna skupina, s spojino s formulo (X):

IVCHO (X), v kateri je R¹ definiran kot v zahtevku 1, ali njenim ustreznim analogom, v katerem je aldehidna funkcija spojine s formulo (X) maskirana, v dehidratacijskih pogojih.