SI9012348A - Svetilo za zadnji del vozil - Google Patents

Abstract

Izum zadeva svetilo za zadnji del vozil, ki se ga namesti v območju prehoda med zadnjo ploskvijo in bočno ploskvijo vozila. Svetlobna šipa je v poteku svoje površine prilagojena poteku karoserije, tako da sega tako v zadnjo ploskev kot tudi v bočno ploskev vozila. Odseki svetlobne šipe za zavorno luč, zadnjo luč in zadnjo meglenko so opremljeni z vrstično razporejenimi odsevnimi tripel prizmami. V območju plane ploskve svetlobne šipe, ki se razteza preko zadnje meglenke in zadnje luči, so odsevne tripel prizme zasnovane za aktivno delovanje, medtem ko so le-te v sosednih ploskvah narejene tako, da so z vidika svetlobne tehnike brez vpliva. Odsek svetlobne šipe luči za vzvratno vožnjo je opremljen z za svetlobo neprepustno rešetko, ki ima vrstične pasove. Ta odsek svetlobne šipe leži tudi v območju svetlobne šipe, ki poteka v bistvu plano. V odseku svetlobne šipe, ki se bočno veže na odsek svetlobne šipe za vzvratno vožnjo, so prav tako predvidene svetlobno brezvplivne, v pasovih razporejene tripel prizme, za katerimi stoji odsevnik.ŕ

Description

Svetilo za zadnji del vozil

Izum zadeva svetilo za zadnji del vozil po zgornjem delu patentnega zahtevka 1.

Taka svetila za zadnji del vozil so že znana (glej naprimer prijavo okrasnega vzorca [Geschmacksmuster] MR 437, registrirano pri občinskem sodišču Lippstadt). Stremi se za tem, da se znana svetila za zadnji del vozil glede oblikovanja optimirajo. Pri tem pa se je treba ozirati na razne tehnične robne kriterije, zlasti take, ki zadevajo svetlobno tehniko; tako denimo na največjo in najmanjšo svetlobno jakost, na določeno porazdelitev svetlobe, velikost in mesto signalnih polj posameznih signalov, kot so svetloba utripalk, zavornih luči, zadnjih luči, zadnjih meglenk, luči za vzvratno vožnjo in odsevnikov. Razen tega naj bodo zadnje luči po svojem zunanjem obrisu prirejene obrisu karoserije vozil, zlasti na prehodu zadnje strani karoserije k stranski ploskvi karoserije.

Naloga izuma je, ustvariti svetilo za zadnji del vozil s kar se da velikimi in vse do v stranski območji karoserije vozil segajočimi signalnimi ploskvami, pri čemer so enakobarvni odseki svetlobne Šipe enako strukturirani in imajo enak blesk. Predvsem naj se v primerjavi z znanimi svetili z razširitvijo odsevnika po svojem učinku zboljša luč za vzvratno vožnjo, ne da se ustrezni odsek svetlobne šipe od sosednih odsekov svetlobne šipe barvno premočno razlikuje.

Ta naloga se reši s sodelovanjem značilnosti, navedenih v glavnem zahtevku.

V nadaljnji zasnovi izuma je svetlobna šipa izvedena tako, da odsek svetlobne šipe za utripajočo luč poteka na gor z umikanjem (op.: umikanje v gradbenem pomenu besede) pod določenim ostrim kotom. S tem je možno zunanji obris svetilke prirediti zunanjemu obrisu karoserije, ne da bi morali odseke svetlobne šipe, ki so opremljeni z odsevnikom, zasnovati tako, da bi bili poševno postavljeni in/ali da ne bi potekali v eni ravnini. Po možnosti kot plana ploskev potekajoči del svetlobne šipe na zadnjem koncu vozil pride prav tudi za odsek svetlobne šipe za luč za vzvratno vožnjo. Tako je moč v odseku svetlobne Šipe za luč za vzvratno vožnjo svetlobno neprepustne pasove z lahkoto nalepiti ali jih po postopku vtiskavanja s tlakom in/ali toploto napečatiti.

Da poenostavimo pritrjevanje, naprimer z varjenjem, svetlobne šipe na ohišju svetila, je prednostno, da odsek svetlobne šipe za utripajočo luč izvedemo kot poseben del, pri čemer so ostali odseki svetlobne šipe po postopku brizganja sestavljeni v en sam del, in da nadalje med tema deloma svetlobne šipe razporedimo most, ki je prioblikovan k ohišju, katero tvorijo odsevniki. Tako je možno dovesti varilno orodje iz raznih smeri na mesto varjenja, kar pomeni ne le enostavnejše, temveč tudi zanesljivejše varjenje svetlobne šipe z ohišjem.

Nadalje je smotrno, da je vsaj pred območja odsekov svetlobne šipe, ki jih obremenjuje od odsevnikov odbijajoča se svetloba in ki so zavzeta z odsevnimi tripel prizmami (op.: predpisno zasnovanimi tristranimi piramidami), postavljena optična šipa, ki jo zavzemajo vrstično razporejene, druga druge dotikajoče se valjaste leče. S tem se doseže, da te odseke svetlobne šipe v območju njihovih svetlobnih oken preseva vsa od odsevnikov usmerjena svetloba. Smotrno je optično šipo tako namestiti na iz odsevnikov sestavljeno ohišje, da njihova zunanja ploskev brezstopenjsko prehaja v zunanjo ploskev glede na navpično ravnino pošev potekajočega roba omenjenega ohišja. Stopnica med temi sestavnimi deli bi od zunaj zgledala kot temnejši pas. Da se obema, tu druga druge dotikajočima se ploskvama, namreč zunanji ploskvi glede na navpično ravnino pošev potekajočega roba in zunanji ploskvi optične šipe, podeli v bistvu enak blesk površine, je po nadaljnji značilnosti izuma prednostno, da zunanjo ploskev glede na navpično ravnino pošev potekajočega roba opremimo z rebri ali žlebovi, ki nanje padajočo svetlobo odbijajo sipano.

V nadaljnjem je izumsko svetilo za zadnji del vozil v podrobnostih opisano s pomočjo skic. V skicah kaže:

sl. 1 svetilo za zadnji del vozil, kot ga vidimo, če gledamo v zadnji konec vozila v smeri vožnje, sl. 2 svetilo s sl. 1, kot ga vidimo, če ga gledamo v smeri pravokotno na bočno plos3 kev vozila, sl. 3 svetilo v prerezu po črti A-A s sl. 1, sl. 4 svetilo v prerezu po črti B-B s sl. 1, sl. 5 svetilo v prerezu po črti C-C s sl. 4, in sl. 6 svetilo v prerezu po črti D-D s sl. 1.

Op.: Vse spodaj v opisu predmeta izuma navedene sklicevalne številke elementov izumskega svetila za zadnji del vozil je obravnavati, kot da so zapisane v oklepajih ().

Svetlobna šipa, sestavljena iz delov 1 in 2 svetlobne šipe, je nameščena na iz odsevnikov 3, 4, 5, 6, 7 in 8 sestavljeno ohišje 9 in s slednjim zvarjena. S hrbtne strani sem je v ohišje vložen nosilec 10 svetila, ki nosi žarnice in pripadajoče kontaktne sklope.

Svetilo za zadnji del vozil je tako zasnovano, da je vstavljivo v odprtino karoserije, ki se nahaja na prehodu od zadnje ploskve 11 vozila k bočni ploskvi 12 vozila. Pri tem je površina svetlobne šipe 1, 2 tako zasnovana in tako postavljena, da po svojih obodnih območjih domala zvezno prehaja v rob odprtine karoserije. S tem se dobi svetilo, od katerega se od zunaj zazna le svetlobna šipa in ki v pogledu na zadnji konec 11 od zadaj v smeri vožnje kaže v bistvu trapezno in v pogledu na stransko ploskev 12 vozila v bistvu pravokotno projekcijsko ploskev.

Prehod ploskve svetlobne šipe 1, 2, ki tvori izgled zadnjega dela vozila, k bočni ploskvi je izveden v obliki loka 13. Zgornji del 2 svetlobne šipe poteka glede na navpično ravnino poševno pod ostrim kotom a.

Svetilo za zadnji del vozil je zasnovano kot večkomorno svetilo, pri čemer je za vsako signalno luč na voljo posebna komora. Te komore so narejene iz posameznih odsevnikov, ki so navzven in drug glede drugega deloma komorno zaslonjeni. Posameznim odsevnikom 3, 4, 5, 6, 7 in 8 so prirejeni posamezni odseki 14, 15, 16, 17, 18, 19 svetlobne šipe, ki so na notranji strani opremljeni z optičnimi sredstvi. Pri tem so posameznim odsevnikom in ustrezno pred le-temi razporejenim odsekom svetlobne šipe podeljene naslednje funkcije. Odsevnik 3 je določen za utripajočo luč, odsevnik 4 za luč za vzvratno vožnjo, odsevnik 6 za zavorno luč, odsevnik 7 za zadnjo luč in od4 sevnik 8 za zadnjo meglenko. Odsevnik 5 je brez optične funkcije; ima le stilnookrasno vlogo. Naloga tega odsevnika je samo, odbijati od zunaj nanj prihajajočo svetlobo na enak način kot ostali odsevniki, tako da odsek 16 svetlobne šipe pred odsevnikom 5 prejme enak blesk kot ostali odseki svetlobne šipe, razporejeni pred odsevnikom.

Odseki 15, 18 in 19 svetlobne šipe imajo domala piano potekajočo površino. To je pomembno, ker so v odsekih 18, 19 svetlobne šipe nameščene odsevne tripel prizme 20 in na hrbtni strani odseka 15 svetlobne šipe za svetlobo neprepustni pasovi 21. Tripel prizme 20 naj bodo nameščene po možnosti v pravokotno na središčno os vozila potekajoči ravnini, saj imajo s tem najugodnejši učinek odsevnika. Za svetlobo neprepustni pasovi 21 so na odsek 15 svetlobne šipe nameščeni po postopku vtiskavanja. V ta namen je ugodno, da ploskve za sprejem pasov ležijo po možnosti v plani ploskvi. Ploskve za sprejem pasov 21 so glede na njihove sosedne ploskovne odseke povišane, tako da pasove sprva namestimo v obliki folije, nakar od ostalih ploskev z vtiskavanjem odtrgamo območja folije, ki ležijo na povišanih ploskvah. Za svetlobo neprepustne pasove 21 pritrdimo na odsek 15 svetlobne šipe s pomočjo lepila, ki se odziva na pritisk in/ali toploto. Za svetlobo neprepustni pasovi so rdeče barve, tako da je brezbarvni odsek 15 svetlobne šipe za luč za vzvratno vožnjo navzven videti v bistvu rdeč in je na ta način prilagojen barvi odsekov 17, 18, 19 svetlobne šipe. Odsek svetlobne šipe za luč za vzvratno vožnjo se na ta način nič več ne kaže barvno hudo drugačen od signalne rdeče za zavorno luč, zadnjo luč in zadnjo meglenko. Pasovi 21 so medsebojno povezani z okvirom 22, tako da obstaja za svetlobo neprepustna rešetka.

Odsevne tripel prizme 20, ki ustvarjajo refleksijo, so razporejene tako, da potekajo v nizih. Pri tem ti nizi tripel prizem potekajo po vsej širini svetila i.s. po odsekih 17, 18, 19 svetlobne šipe. S tripel prizmami 20 opremljeni nizi se izmenjujejo z nizi, ki imajo druga druge dotikajoče se, navpično potekajoče valjaste leče 23. Te valjaste leče 23 nanje padajočo, od vsakokratnega odsevnika vzporedno usmerjeno svetlobo sipajo v vodoravnici. Tripel prizme 20 so tako zasnovane, da imajo kot odsevniki vpliv samo v odsekih 18 svetlobne šipe za zadnjo luč in 19 za zadnjo meglenko. V vseh ostalih odsekih svetlobne šipe, kot je odsek 17 svetlobne šipe pred zavorno lučjo, v katerem se nahajata nanj navzven vezan odsek 24 svetlobne šipe in bočno na odsek 15 svetlobne šipe vezano območje 16 svetlobne šipe, so te tripel prizme s hrapavostjo vseh treh refleksijskih ploskev za svetlobo tehnično onesposobljene, t.j., da se od zunaj na tripel prizme 20 padajoča tuja svetloba ne odbija tako, da bi se vračala v bistvu v isto smer, temveč da se svetloba pri zadevanju na odsevne ploskve tripel prizme zaradi hrapavosti le-te sipa. Tripel prizme 20 so v odsekih 16, 17 in 24 razporejene zaradi stilističnih razlogov. S tem hočemo doseči, da je svetlobna šipa v teh odsekih strukturirana enako kot v odsekih 18,19 svetlobne šipe za zadnjo luč in zadnjo meglenko.

Odsevnik 6 za zavorno luč in 3 za utripajočo luč sta proti zunanjosti svetila odprta daleč tja do stranske ploskve svetila. To je nakazano s črtama 25 in 26. To ima svojo prednost, namreč da tako zavorna luč kot tudi utripajoča luč izstopata v velikem, konkretno daleč vstran od vozila odprtem kotu.

Odseki 24, 27 in 28 svetlobne šipe, ki so v smeri k zunanji strani vozila vezani na odseke 14,16 in 17 svetlobne šipe, so prekriti z robom 29 ohišja 9, ki poteka na enakem odmiku od njih in se umika pod topim kotom in je za boljše odbijanje svetlobe izveden v srebrni barvi. Svetlobna šipa s tem v teh območjih prejme enak blesk kot v območjih, ki so podložena z odsevnikom. Da blesk bolje prilagodimo drugim odsekom svetlobne šipe, je ta umikajoči se rob 29 na zunanji strani opremljen s prizmami 30, ki od zunaj prihajajočo svetlobo reflektirajo sipano.

Med delom 1 in delom 2 svetlobne šipe poteka most 31, kije del ohišja 9. Ta most 31 na eni strani ločuje odsek 14 svetlobne šipe utripalke od odseka 15 svetlobne šipe svetila za vzvratno vožnjo in od poleg nahajajočega se odseka 16 svetlobne šipe. Na drugi strani pa on hkrati tudi tvori naležno ploskev za pritrditev nanj mejočih odsekov svetlobne šipe.

Pred odsek 17 svetlobne šipe za zavorno luč, 18 za zadnjo luč in 19 za zadnjo meglenko je postavljena optična šipa 32, ki je zavzeta z vodoravno potekajočimi valjastimi lečami 33. Te, vrstično potekajoče in druga druge dotikajoče se valjaste leče 33 zbirajo vzporedno usmerjeno nanje padajočo svetlobo, tako da le-ta med vrstično potekajočimi tripel prizmami skoznje prodira v snopu. Te valjaste leče 33 hkrati tudi skrbijo za zadostno navpično sipanje svetlobe zavorne luči, zadnje luči in zadnje meglenke.

Claims (8)

1. Patentni zahtevki

   1. V prehod med zadnjo ploskvijo (11) in bočno ploskvijo (12) vozila vgradljivo svetilo za zadnji del vozila s svetlobno šipo (1, 2), ki v vgrajenem stanju kaže, gledano v smeri vožnje na zadnji del vozila, v bistvu trapezno in, gledano v smeri na bočno ploskev vozila, v bistvu pravokotno projekcijsko ploskev, svetlobna šipa (1, 2) v loku (13) prehaja od zadnje ploskve (11) v bočno ploskev (12) vozila, ohišje (9) svetila ima vsakokrat odsevnik za utripajočo luč (3), zavorno luč (6), zadnjo luč (7), zadnjo meglenko (8) in luč (4) za vzvratno vožnjo, pri čemer utripajoča svetloba izstopa iz zgornjega odseka (14), svetloba zavorne luči, zadnje luči in zadnje meglenke pa iz drug poleg drugega ležečih, enako visokih odsekov (17, 18, 19) v spodnjem območju svetlobne šipe, odseka svetlobne šipe za zadnjo luč (18) in zadnjo meglenko (19) potekata v bistvu v plani ploskvi, medtem ko odsek (17) svetlobne šipe za zavorno luč vsaj deloma leži v ločno potekajočem prehodu (13) zadnje ploskve (11) v bočno ploskev (12), odsek (18) svetlobne šipe za zadnjo luč ima odsevnik, ki sestoji iz tujo svetlobo odbijajočih tripel prizem (20), tripel prizme (20) so razporejene v več vrstah, ki se izmenjujejo z vrstami, ki so zavzete z navpično potekajočimi valjastimi lečami (23), svetlobna šipa je v območjih (24, 27, 28), ki se raztezajo v bočno ostenje (12) vozila, prekrita z na enaki oddaljenosti od le-teh potekajočim, pod topim kotom umikajočim se robom (29) ohišja (9), ki je tako izveden, da svetlobo odseva, značilno po naslednjih značilnostih:

   a) odsek (14) svetlobne šipe za utripajočo luč se razteza po vsej širini svetila,

   b) odsevnik (3) za utripajočo luč se razteza po vsej širini zadnje ploskve odseka svetlobne šipe za utripajočo luč in sega daleč tja v bočno območje (28) tega odseka (14) svetlobne šipe,

   c) vrstično razporejene odsevne tripel prizme (20), razporejene v spodnjem območju svetlobne šipe, in med njimi ležeče, z valjastimi lečami (23) zavzete vrste potekajo od roba do roba po vsej širini svetlobne šipe,

   č) odsevne tripel prizme (20) so v odsekih (24) svetlobne šipe, ki bočno presegata odsevnika za zadnjo luč in zadnjo meglenko, tako narejene, da so z vidika svetlobne tehnike nevplivne,

   d) med zgornjim, utripajočo luč ustvarjajočim območjem in spodnjim, zavorno luč, zadnjo luč in luč zadnje meglenke ustvarjajočim območjem ima svetilo srednje, luč za vzvratno vožnjo ustvarjajoče območje,

   e) odsevnik (4) za luč za vzvratno vožnjo se razteza od bočnega notranjega roba svetila pa tja do začetka ločnega prehoda (13) svetlobne šipe od zadnje ploskve k bočni ploskvi,

   f) odsek (15) svetlobne šipe, ki leži pred odsevnikom (4) za luč za vzvratno vožnjo in ki po velikosti ustreza velikosti izstopa svetlobe odsevnika, je opremljen z vrstično razporejenimi, za svetlobo neprepustnimi pasovi (21),

   g) vrste, ležeče med za svetlobo neprepustnimi pasovi (21), so zavzete z navpično potekajočimi valjastimi lečami (23),

   h) za svetlobo neprepustni pasovi (21) so izvedeni v barvi odsekov (17, 18, 19) svetlobne šipe za zavorno luč, zadnjo luč in luč zadnje meglenke,

   i) odsek (16) svetlobne šipe, ki leži bočno poleg tistega za luč za vzvratno vožnjo, je po optični zasnovi izveden ustrezno pod njim ležečemu odseku (17) svetlobne šipe za zavorno luč,

   j) odsek (16) svetlobne šipe, ki leži bočno ob odseku (15) svetlobne šipe za luč za vzvratno vožnjo in nad' tistim za zavorno luč, je podložen z bočno kot komora zastrtim odsevnikom (5).
2. 2. Svetilo za zadnji del vozil po zahtevku 1, značilno po tem, da odsek (14) svetlobne šipe za utripajočo luč v smeri na gor poteka umikajoče se pod ostrim kotom (a).
3. 3. Svetilo za zadnji del vozil po zahtevku 1, značilno po tem, da so za svetlobo neprepustni pasovi (21) v odseku (15) svetlobne šipe za luč za vzvratno vožnjo nalepljeni ali napečateni po postopku z vtiskavanjem z uporabo sile in/ali toplote.
4. 4. Svetilo za zadnji del vozil po zahtevku 1, značilno po tem, da je odsek (14) svetlobne šipe za utripajočo luč poseben del in so ostali odseki (15, 16, 17, 18, 19) svetlobne šipe v postopku brizganja sestavljeni v en sam del in da med tema odsekoma (1, 2) svetlobne šipe poteka most (31), ki je prioblikovan k ohišju (9), ki ga tvorijo odsevniki.
5. 5. Svetilo za zadnji del vozil po zahtevku 1, značilno po tem, da je vsaj pred območja odsekov svetlobne šipe, ki jih obremenjuje od odsevnikov (6, 7, 8) odsevajoča svetloba in ki so zavzeti z odsevnimi tripel prizmami (20), postavljena optična šipa (32), ki je zavzeta z vrstično razporejenimi, druga druge dotikajočimi se valjastimi lečami (33).
6. 6. Svetilo za zadnji del vozil po zahtevku 5, značilno po tem, da je optična šipa (32) tako postavljena na iz odsevnikov narejeno ohišje (9), da njena zunanja ploskev brezstopenjsko prehaja v zunanjo ploskev pošev umikajočega se roba (29) ohišja (9).
7. 7. Svetilo za zadnji del vozil po enem od predhodnih zahtevkov, značilno po tem, da je zunanja ploskev pošev umikajočega se roba (29) opremljena z rebri (30) ali žlebovi, ki nanje padajočo svetlobo odsevajo sipano.
8. 8. Svetilo za zadnji del vozil po enem od predhodnih zahtevkov, značilno po tem, da so tripel prizme (20) v odsekih svetlobne šipe, ki ne služita kot zadnja luč in kot luč zadnje meglenke, s ciljno hrapavostjo njihovih odsevnih ploskev narejene z vidika svetlobne tehnike nevplivne.