SI25565A2 - Prenosna naprava za dajanje zmesi plinov pri kardiopulmonalnem oživljanju pacienta - Google Patents

Abstract

Prenosni ventilator ali naprava (10) za dajanje zmesi kisika, argona in po izbiri drugih plinov pacientom, ki so utrpeli ishemijo po srčnem zastoju, ki obsega: vsaj en valj (12), ki vsebuje zmes kisika, argona in morebitnih drugih plinov; ventil (13), kije povezan z valjem (12), kije primeren, da deluje kot prvo sredstvo za znižanje tlaka zmesi plinov, ki izstopa neposredno iz valja (12);krmilno enoto (14), ki je tvorjena iz PLC-ja, v kateri so shranjeni programi in algoritmi, ki krmilijo delovanje naprave(10); in drugo sredstvo za znižanje tlaka in regulacijski sistem (16), ki oba krmili PLC, zmesi plinov, ki jo daje valj (12) ter prihaja iz prvega sredstva (13) za znižanje tlaka; pri čemer je naprava (10) primerna za dovajanje pacientu preko maske (17), ki je lahko spravljena v predelku (18) naprave, zmesi plinov pri znižanem tlaku, ki ga dovajata drugo sredstvo za znižanje tlaka in regulacijski sistem (16); in pri čemer je naprava (10) zasnovana, da za dajanje zmesi plinov pacientu, ki gaje trebaoživljati, deluje v treh različnih delovnih režimih ali opcijah v odvisnosti od tipa uporabnika, in sicer v preprostem režimu, nadaljevalnem režimu in naprednem režimu.

Description

PRENOSNA NAPRAVA ZA DAJANJE ZMESI PLINOV PRI KARDIOPULMONALNEM OŽIVLJANJU PACIENTA

Področje izuma

Pričujoča patentna prijava se nanaša na področje medicinskih naprav, ki se lahko uporabljajo pri kardiopulmonalnem oživljanju za preprečevanje srčnih in možganskih lezij pri pacientu, kijih povzroči ishemija in/ali zaustavljen ali zmanjšan pretok krvi v možgane po srčnem zastoju, in zlasti je njen predmet naprava, ki je prenosna, tako da jo je moč takoj in preprosto uporabiti, kadar je potrebno, za dajanje pacientu preko dihalne maske, nameščene na njegov ali njen obraz, posebne zmesi plinov, ki obsega kisik in argon ali kisik in argon ter druge pline.

Stanje tehnike

Kardiopulmonalno oživljanje, s kratico imenovano KPO, je urgentni postopek, pri katerem se v kombinaciji uporabljata stiskanje prsnega koša in umetno predihavanje pljuč, da se vzdržuje nepoškodovana funkcija možganov in srca z izvajanjem ročnega in mehanskega postopka, dokler se ne izvedejo drugi ukrepi za ponovno vzpostavitev spontanega in normalnega kroženja krvi pri osebi, ki je utrpela možgansko ishemijo običajno po srčnem zastoju.

Kardiopulmonalno oživljanje ali KPO je še posebej priporočljivo za tiste, ki so po srčnem zastoju in posledični ishemiji neodzivni in sploh ne dihajo ali pa ne dihajo normalno.

Kot del urgentnega postopka, ki se izvaja s kardiopulmonalnim oživljanjem, so poznane in uporabljene naprave, ki se imenujejo tudi KPO-naprave ali preprosto ventilatorji, s pomočjo katerih se dovaja zmes plinov, ki tipično vsebuje kisik, v pljuča pacienta, ki je utrpel ishemijo, tako da dobi kisik ali da se ohrani njegova ali njena možganska funkcija ter da se hkrati spodbudi kardiopulmonalno oživljanje v najkrajšem možnem času v kombinaciji z ročnim ali mehanskim stiskanjem. Še posebej se zmes plinov, ki vsebuje kisik, dovaja v pljuča pacienta preko posebne dihalne maske, ki jo operater naprave namesti na obraz, ali preko intubacije v sapnik.

Zmes plinov, ki vsebuje kisik, je treba pacientu dovajati kar se da hitro po pojavu ishemije po srčnem zastoju in zato ustavljenemu pretoku krvi v možgane.

Naprave morajo biti take, da lahko v nepričakovanih in urgentnih situacijah, v katerih se le-te običajno uporabljajo, z njimi upravljajo tudi ljudje brez posebne priprave in usposabljanja.

Po drugi strani pa morajo biti naprave za kardiopulmonalno oživljanje ali KPO-ventilatorji taki, da omogočajo tudi usposobljenim ljudem in še zlasti medicinskemu osebju, da selektivno intervenira ter z drugačnimi pristopi, predvsem v odvisnosti od okoliščin in lezij pacienta.

Prav tako je jasno, da je takojšnja razpoložljivost KPO-ventilatorja v času kliničnega dogodka bistvenega pomena, ravno tako je odločilna tudi prava zmes, ki jo je treba pacientu dati.

Srčni zastoj pomeni dramatičen klinični dogodek, ki se lahko pojavi nenadno in pogosto brez opozorilnih znakov.

Za ta klinični dogodek je značilna nenadna izguba zavesti, ki jo povzroči pomanjkanje pretoka krvi v možgane, kar se zgodi, ko srce preneha črpati kri v možgane.

Po navedbah različnih virov je srčni zastoj eden glavnih vzrokov smrti v zahodnem svetu in ga letno utrpi med 350.000 in 700.000 ljudi v ZDA, Kanadi in Evropi.

Argon so prvič uporabili v tridesetih letih globokomorski potapljači.

Kasneje so ugotovili, da ima argon narkotični učinek v hiperbaričnih pogojih ter da ima neizrazite anestetične lastnosti v normobaričnih pogojih.

Na podlagi teh učinkov se je argon v glavnem uporabljal kot inertni plin v mnogih industrijskih aplikacijah ter v medicinskih napravah.

Poleg tega so bili nevrozaščitni in srčno-zaščitni vplivi argona opisani v številnih dokumentih. V medicinski literaturi poročajo o testih, ki kažejo, da ima argon skupaj z drugimi žlahtnimi plini z majhnimi anestetičnimi lastnostmi, kot sta na primer helij in neon, srčno-zaščitni vpliv, kadar se uporablja kot snov za predhodno zdravljenje pri zajcih, ki so bili 30 minut izpostavljeni okluziji leve sprednje navzdol potekajoče koronarne arterije.

Dognali so tudi, da je koristnost zmesi argona/kisika ali argona/kisika in drugih plinov večja, če se zmes plinov dovede pacientu kar se da hitro. Čeprav opisujejo uporabo in dajanje argona kot preventivnega predhodnega zdravljenja pri zaščiti miokardija, pa dokumenti iz stanja tehnike ne opisujejo jasno uporabe in dajanja argona za terapevtske namene ali kot terapevtsko zdravljenje.

Po prijaviteljevem vedenju do danes na trgu še ni naprave ali ventilatorja za uporabo pri kardiopulmonalnem oživljanju ali KPO, ki bi bila posebej posvečena in zasnovana za dajanje zmesi, sestavljene iz argona in kisika ali argona, kisika in drugih plinov, da bi preprečili srčne in možganske lezije pri pacientu, ki je utrpel ishemijo po srčnem zastoju, in ki je tudi preprosta, prenosna in učinkovita, kot je zahtevano v urgentnih situacijah, v katerih se naprava za kardiopulmonalno oživljanje običajno uporablja. KPO-ventilator, ki je predmet te patentne prijave, izpolnjuje zgoraj navedene potrebe, poleg tega pa ima še manjše dimenzije in je prenosen ter ga je moč ugodno vključiti v medicinsko opremo za prvo pomoč in ga še zlasti namestiti blizu defibrilatorja.

Za dopolnitev informacije poleg tega še izpostavljamo, da je prijavitelj vložil Evropsko patentno prijavo (EP 16183930.3) s področja uporabe in izkoriščanja lastnosti in učinkov argona na biološkem in medicinskem področju, ki opisuje posebno zmes plinov, ki primarno vključuje kisik in argon ter po izbiri druge pline, ki je zagotovljena za dajanje pacientu kot del kardiopulmonalnega oživljanja KPO in hkrati z njo v izogib možganske in srčne poškodbe, ki jo pri istem pacientu povzroči ishemija in/ali ustavljen ali zmanjšan pretok krvi v njegove ali njene možgane po srčnem zastoju.

Povzetek izuma

Primarni cilj pričujočega izuma je torej predlagati in narediti novo, koristno in praktično napravo ali ventilator za kardiopulmonalno oživljanje, ki odpravlja slabosti prej opisanega stanja tehnike ter še zlasti omogoča prednostno uporabo in dajanje zmesi plinov, ki vsebuje kisik in argon, kot del urgentnega kardiopulmonalnega oživljanja in sočasno z njim, pri katerem se kombinira stiskanje prsnega koša z umetnim predihavanjem, da bi preprečili srčne in možganske lezije pri pacientu, kije utrpel ishemijo po srčnem zastoju.

Drugi cilj tega izuma, ki pa je vsekakor povezan s prejšnjim ciljem, je tudi izvedba nove naprave, s katero se lahko daje zmes, ki obsega kisik in argon, sočasno z urgentnim postopkom kardiopulmonalnega oživljanja, pri čemer je lastnost naprave, da je prenosna, tako da omogoča, če je potrebno, takojšnjo in preprosto uporabo za dajanje zmesi plinov pacientu v ishemičnem stanju po srčnem zastoju.

Nadaljnji cilj pričujočega izuma je tudi izvedba nove naprave, ki se lahko uporablja na področju intervencije kardiopulmonalnega oživljanja, ki nudi primerne zmogljivosti, ki so primerne za tip in spretnosti operaterja, ki jo potem uporablja v praksi za dajanje zmesi kisika in argona pacientu, ki je utrpel ishemijo, še zlasti za neusposobljenega operaterja, usposobljenega operaterja in zdravnika.

Zgoraj omenjeni cilji so v celoti doseženi z napravo ali ventilatorjem za dajanje zmesi plinov pri kardiopulmonalnem oživljanju pacienta, ki ima značilnosti, razkrite v glavnem neodvisnem zahtevku 1.

Prednostno je ventilator po izumu zasnovan, da ga uporabljajo tudi neusposobljene osebe, tako da lahko vsakdo da pacientu zmes plinov, ki obsega kisik in argon, v prvih minutah po kliničnem dogodku, to je takoj po tem, ko je pacient utrpel ishemijo zaradi srčnega zastoja.

Ko bo prikazano v nadaljevanju, je bil ventilator še zlasti razvit in zasnovan, da ga lahko varno uporabljajo: ljudje brez usposabljanja ali specifičnega usposabljanja; usposobljene osebe, ki na primer z reševalnim vozilom prispejo na kraj kliničnega dogodka, kot so prostovoljci, ki delajo kot pomožno medicinsko osebje; in specializirano osebje, t. j. zdravniki.

Kot smo že poudarili, je bistvenega pomena tudi lokacija, kamor se ventilator po tem izumu namesti in da na voljo, da se uporablja, kadar je potreba, in mora biti kar se da blizu kraja kliničnega dogodka.

Prednostna rešitev je na primer namestitev ventilatorja blizu defibrilatorja ob predpostavki, daje ta položaj tam, kjer je običajno veliko osebja, kije odgovorno za obravnavo pacienta, kije utrpel srčni zastoj in gaje zato treba oživljati.

Jasno je, da mora biti ventilator na voljo tudi v reševalnih vozilih, v bolnišnici, v zdravstvenih domovih in klinikah, je pa tudi zasnovan za pridobitev odobritve za transport na plovilo ali letalo ter v splošnih vozilih za pomoč v sili.

Kratek opis slik

Ti in drugi cilji, lastnosti in prednosti pričujočega izuma bodo natančneje pojasnjeni in bodo bolj očitni iz naslednjega opisa enega od njegovih prednostnih izvedbenih primerov na podlagi zgolj neomejujočega primera s sklicevanjem na pripadajoče risbe, ki kažejo:

Sl. 1 je tridimenzionalni grafični pogled naprave ali ventilatorja po izumu za dajanje zmesi kisika in argona ter drugih plinov pacientu, ki gaje treba oživljati;

Sl. 2 je funkcionalni blokovni diagram naprave s sl. 1 po izumu za dajanje zmesi plinov, ki vsebuje kisik in argon, pacientu med njegovim ali njenim kardiopulmonalnim oživljanjem; in

Sl. 3 je delovni blokovni diagram, ki prikazuje uporabo in delovanje naprave s slik 1 in 2 za dajanje zmesi plinov med kardiopulmonalnim oživljanjem pacienta.

Opis prednostnega izvedbenega primera naprave ali ventilatorja po izumu

Kot je bilo pričakovano, je predmet pričujočega izuma nova, uporabna in koristna naprava ali ventilator, ki je namenjena za uporabo pri kardiopulmonalnem oživljanju, imenovanem tudi s kratico KPO, s katero se lahko predihava in daje v pljuča pacienta med njegovim oživljanjem zmes plinov in se iz tega razloga imenuje tudi KPO-ventilator.

Po prvi osnovni značilnosti pričujočega izuma zmes plinov, ki se daje s pomočjo tega aparata ali KPO-ventilatorja pacientu med oživljanjem, še zlasti obsega kisik in argon ali kisik in argon ter druge pline, da se preprečijo srčne in možganske lezije pri pacientu, kijih inducira ishemija in/ali reperfuzija po srčnem zastoju.

Natančneje pričujoči izum temelji na ugotovitvi, da dajanje argona preko dihal ob sočasni uporabi tehnik in postopkov kardiopulmonalnega oživljanja osebi, ki je utrpela srčni zastoj, učinkovito zaščiti tako celice miokardija kot tudi nevronske celice pred lezijami, kijih povzroči ishemija in/ali reperfuzija po srčnem zastoju.

Zato na podlagi tega, kar je predlagano z izumom, dajanje argona ob sočasnih in hkratnih standardnih ročnih operacijah in manevrih, ki se izvajajo s kardiopulmonalnim oživljanjem, ugodno omogoča izboljšano in učinkovitejšo zaščito srca skupaj z izboljšano in učinkovitejšo nevrozaščito v primerjavi z dajanjem argona samo po kardiopulmonalnem oživljanju.

Po nadaljnji prednostni značilnosti izuma ima naprava ali KPO-ventilator značilnost, da je prenosen in preprost za uporabo ter omogoča takojšnje in preprosto dajanje zmesi plinov, ki vsebuje argon, pacientu v času kliničnega dogodka, ali ko je pacient izpostavljen ishemiji po srčnem zastoju.

Kot je poznano, kardiopulmonalno oživljanje obsega tipične ročne ali mehanske stiske prsnega koša v povezavi s predihavanjem ali z vpihovanjem in dajanjem zraka v pljuča pacienta, ali obsega samo stiske prsnega koša.

Prednostno je KPO-ventilator po pričujočem izumu namenjen uporabi tudi med temi operacijami oživljanja, se pravi med stiskanjem in širjenjem prsnega koša pacienta, kot je shematično prikazano z dvojno puščico KPO na sl. 2.

Podobno kot je znano iz stanja tehnike, se lahko zmes plinov uporabi in daje pasivno, tok plina se dovaja s pomočjo cevke v dihalni sistem pacienta, ki gaje treba oživljati.

Obstajajo primeri te uporabe, ko se tok plina daje skozi nosno cevko ali masko, neposredno v supraglotični pripomoček ali v endotrahealno cev ali tudi z vbrizgavanjem dihalnega plina in z oscilacijskim predihavanjem.

Skratka, v zgoraj prikazanem sobesedilu je cilj naprave ali ventilatorja po izumu zagotoviti prisiljeno predihavanje zaščitne zmesi plinov, ki vsebuje argon, pacientu med kardiopulmonalnim oživljanjem na kraju kliničnega dogodka, dokler pacient ne prispe v urgentni blok bolnišnice.

Posledično se lahko KPO-ventilator uporablja tudi za zaščito in reaktivacijo srčne cirkulacije pacienta tako na začetku med izvajanjem manevrov ob kardiopulmonalnem oživljanju, in kasneje, pa tudi pri prihodu pacienta v bolniško ustanovo, kije opremljena s pripomočki za prvo pomoč in intenzivno nego.

Kot smo že poudarili, je KPO-ventilator še zlasti zasnovan za dajanje pacientu, ki ima ishemijo, zmesi kisika in argona ali kisika, argona ter drugih inertnih plinov, pri čemer je koncentracija argona v primeru, ko je zmes narejena samo iz argona in kisika, prednostno med 20 in 80 vol. %.

Poleg tega lahko zmes plinov, kot smo že povedali, vsebuje tudi druge pline, kot so: helij, kripton, neon, ksenon, dušik, vodik, v tem primeru pa je prednostna koncentracija argona nad 10 %. KPO-ventilator patenta s skrajšanim trajanjem je opremljen z baterijo, kar zagotavlja čas predihavanja pacienta, ki gaje treba oživljati, z zmesjo plinov med 30 minutami in 2 urama, prednostno med 30 in 60 minutami.

Kjer so na voljo električne vtičnice (na primer v reševalnih vozilih), se lahko ventilator tudi napolni ali pa se uporablja kontinuirano s pomočjo električnega napajanja. Še zlasti, kot bo v nadaljevanju podrobno opisano, je ta ventilator razvit in izveden začenši s shranjevalnim sistemom, v katerem se zmes plinov, ki vsebuje argon, shranjuje, nadaljuje se po pnevmatskem vezju, dokler ne napaja vmesnika s pacientom, pri čemer je ta vmesnik lahko nosna ali obrazna maska ali pa tudi priključek, ki ga je moč priključiti z ustreznim priključkom, ki je povezan z endotrahealno cevjo. KPO-ventilator je opremljen tudi s sistemom za omejevanje tlaka v dihalih, da bi preprečili poškodbe v pljučih pacienta zaradi nadtlaka; z indikatorjem tlaka v pljučih ter z vrsto analognih in digitalnih indikatorjev, ki kažejo pravilno delovanje KPO-ventilatorja, kar ustreza rednemu ritmu dihanja pacienta med kardiopulmonalnim oživljanjem.

Poleg tega je prednost KPO-ventilatorja po izumu tudi ta, daje prenosen, da se napaja z baterijami, da ga je moč polniti tudi zunanje s priključitvijo na električni sistem in se lahko preko vmesnika poveže z defibrilacijskim modulom.

Kot bo dalje opisano v nadaljevanju, je bila naprava po izumu razvita in zasnovana, da jo lahko varno uporabljajo na podlagi različnih in ločenih delovnih režimov še zlasti naslednji: osebe brez usposabljanja ali posebnih navodil v skladu z režimom delovanja, ki se imenuje »preprosta opcija«; usposobljene osebe, ki na primer prispejo z reševalnim vozilom na kraj kliničnega dogodka, kjer je pacient utrpel srčni zastoj, ali prostovoljci kot pomožno medicinsko osebje v skladu z režimom delovanja uporabe naprave, ki se imenuje »nadaljevalna opcija«; medicinsko osebje v skladu z režimom delovanja uporabe, ki se imenuje »napredna opcija«.

Ob upoštevanju teh možnih različnih režimov delovanja naprave lahko kvalificirani zdravnik izbere dihalno sekvenco pacienta, na primer z uporabo USB-ključka, če pa napravo uporablja nemedicinsko osebje, pa je dihalna sekvenca popolnoma avtomatična.

Kot je bilo pričakovano in je prikazano na sl. 1, je KPO-ventilator po izumu lahek in se odlikuje z majhnimi merami, tako da ima lastnosti za prenašanje. Še zlasti je KPO-ventilator zasnovan tako, da ima dimenzije in težo, ki so primerne, da ga operater prikladno in lahko prenaša na ramenih. S sklicevanjem na sl. 1, so na primer značilne dimenzije KPO-ventilatorja brez valja ali dodatnih valjev, ki vsebujejo kisik, ki so zagotovljeni za posebne uporabe, kot bo opisano v nadaljevanju, ki ustrezajo »napredni opciji«, ki je rezervirana za zdravnike: LI = 400 ± 100 mm; L2 = 600 ± 150 mm; L3 = 250 ± 150 mm.

Značilna teža je značilno manjša od 5 kg.

Seveda zgoraj navedene dimenzije in teže niso zavezujoče, ampak se lahko spremenijo v odvisnosti od morebitnih aplikacij, za katere je KPO-ventilator namenjen. S sklicevanjem na sl. 1 in pripadajoči delovni blokovni diagram s sl. 2 je podrobneje naprava ali prenosni ventilator, ki je predmet pričujočega izuma, po vsem besedilu označen z 10 in obsega: cevast nosilni okvir 11, ki nosi različne dele naprave ali ventilatorja 10; vsaj en valj, označen z 12, ki vsebuje zmes M plinov, ki obsega kisik in argon (OR+A), namenjen za dajanje pacientu P med njegovim oživljanjem; ventil 13, ki je povezan z valjem 12, ki je običajno nameščen v zaprtem položaju, da prepreči izhajanje zmesi M plinov iz valja 12, pri čemer je ta ventil 13 primeren, da deluje kot prvo sredstvo za znižanje tlaka zmesi M plinov, ko izhaja in se dovaja neposredno z valjem 12; krmilno enoto 14, ki je natančneje tvorjena iz PLC-ja, v kateri so shranjeni programi in algoritmi, namenjeni za upravljanje in krmiljenje delovanja naprave 10; drugo sredstvo za znižanje tlaka in regulacijski sistem, ki je povsod označen s 16, toka zmesi M plinov, ki jo dovaja valj 12 ter prihaja iz prvega sredstva 13 za znižanje tlaka, pri čemer sta drugo sredstvo za znižanje tlaka in regulacijski sistem 16 izvedena tako, da ju krmili krmilna enota 14; in ploščo 15 z nastavitvami in ukazi, ki je povezana s krmilno enoto 14, ki omogoča, da operater nastavi in krmili tok zmesi plinov, ki jo dovaja naprava 10, pri čemer ta plošča 15 z nastavitvami in ukazi obsega prikazovalnik ali ekran 15a, ki je primeren za prikazovanje signalov in informacij v zvezi z delovanjem naprave 10 istemu operaterju.

Glede na uporabo na najrazličnejših možnih krajih je dalje naprava 10 po izumu zasnovana tako, da se lahko napaja z baterijo, ki je na sl. 2 označena z 21, pri čemer je ta baterija 21 dimenzionirana tako, da zagotavlja delovanje naprave 10 in pretok zmesi M plina za čas od 30 do 60 minut, in je tipa, ki se lahko ponovno polni, tako da se priključi na običajni napajalnik, na primer tak, ki je že prisoten v reševalnih vozilih.

Pri uporabi naprave 10 lahko prikazovalnik ali ekran 15a, ki je vključen v sklopu in krmilni plošči 15, generira vizualni signal »NE DELUJE«, če je baterija 21, ki napaja napravo 10, iztrošena in zato ne more dovajati nikakršne energije.

Natančneje, to sporočilo »NE DELUJE« se generira avtomatično in se pojavi na ekranu 15a, ko v bateriji 21 ni več energije, medtem ko v primeru, ko je baterija 21 naprave 10 dovolj polna, ekran 15a ne kaže nikakršnega prikaza in je zato črn ali se v drugi različici pojavi beseda »AKTIVEN« ali beseda s podobnim pomenom.

Nadalje ima ekran 15a sklopa in krmilne plošče 15, kot je opisano v nadaljevanju, funkcijo, da pred začetkom dajanja zmesi plinov pacientu, ki gaje treba oživljati ali ki se ga že oživlja, vizualno prikaže operaterju, da v napravi 10 vse deluje pravilno in daje pripravljena na uporabo.

Naprava 10 je nadalje povezana z dihalno masko 17, ki je lahko spravljena v predelku 18, ki je tvorjen v isti napravi 10, da se pacientu, ki se oživlja, dovaja zmes M plinov pri znižanem tlaku, ki ga dovajata drugo sredstvo za znižanje tlaka in regulacijski sistem 16.

Ta predelek 18, ki je tvorjen v napravi 10, je dovolj prostoren, da sprejme in shrani tako dihalno masko 17, ki je potrebna za dajanje zmesi M plinov pacientu, ki jo dovaja valj 12, in gibko cev, kije označena z 19, ki povezuje dihalno masko 17 z regulacijskim sistemom 16 toka zmesi plinov, ki se daje pacientu.

Valj 12, ki vključuje zmes plinov, ki obsega kisik in argon, je prednostno iz kompozitnega materiala, tako da ima manjšo težo, kar prispeva k lažjemu transportu in prenosnosti naprave 10.

Na splošno je lahko ta valj 12 narejen in obložen s kakršnim koli materialom, pod pogojem, da je material, ki pride v stik z zmesjo M plinov, ki je vsebovana v valju 12, kompatibilen z njo.

Tlak zmesi plinov znotraj valja 12 lahko doseže do 450 bar in je prednostno okoli 300 bar.

Kapaciteta valja 12, ki vsebuje zmes plinov, je lahko od 0,5 do 3 litrov geometrijske prostornine in je prednostno enaka 2 litroma, tako da vsebuje do 800 litrov zmesi plinov pri delovnem tlaku 450 bar.

Ventil 13, ki je povezan z valjem 12, je lahko izveden z običajnim ventilom ali pa je lahko prednostno primerno oblikovan in dimenzioniran tako, da omogoča pretok vnaprej določene hitrosti in obsega ter pri določenem končnem tlaku zmesi M plinov, ki izstopa iz valja 12, tako da deluje kot naprava za znižanje tlaka.

Prednostno je tlak zmesi M plinov za ventilom 13, se pravi na izhodu iz valja 12, med 1 in 10 bar.

Kot je že bilo opredeljeno, ima zmes plinov, ki je vsebovana v valju 12, vsaj 20 % kisika.

Ta zmes plinov je prednostno obogatena s kisikom, v primeru uporabe »napredne opcije« na primer lahko doseže koncentracijo 50 % kisika ali več, preostanek je plin argon.

Enaki postopki, ki so prevzeti za pridobivanje zmesi, obogatene na različen način s kisikom, se lahko uporabljajo tudi za zmesi, ki sestojijo iz drugih plinov.

Zmesi plinov, ki se dajejo pacientom, lahko vsebujejo samo argon in kisik ali pa lahko, kot je že bilo natančneje opredeljeno, zmesi vsebujejo argon, kisik, dušik, vodik, ksenon, helij, kripton, neon v različnih koncentracijah, pod pogojem, da delovanja ventilatorja 10 niso odvisna od specifične sestave zmesi plinov, ki se daje pacientu, ki se oživlja. Če je naprava ali ventilator 10, kot bo podrobneje opisano v nadaljevanju, nastavljena, da deluje na podlagi »preproste opcije« ali »nadaljevalne opcije«, potem zlasti koncentracije kisika, ki se daje pacientu, ni mogoče spreminjati in je enaka koncentraciji kisika v zmesi plinov, kije vsebovana v valju 12. V primeru »napredne opcije«, ki je izvedena za zdravnike, pa lahko koncentracijo kisika ustrezno spreminja isto medicinsko osebje.

Med uporabo naprave 10 tok zmesi M plinov, ki izstopa iz valja 12, četudi ji je že bil znižan tlak s pomočjo ventila 13 v odprtem položaju, vstopa v cono ali del naprave 10, kjer se tlak in hitrost tega pretoka še natančneje krmilita.

Ta del naprave 10 še zlasti obsega vrsto naprav, ki omogočajo natančno in učinkovito krmiljenje toka zmesi M plinov v odvisnosti od značilnosti dihanja pacienta P med oživljanjem. V tem delu naprave 10 je nameščena tudi krmilna enota 14, se pravi PLC, ki upravlja delovanje iste naprave 10.

Preostali del naprave 10, kije prost in ga ne zasedajo valj 12, krmilna enota 14 in drugo sredstvo za znižanje tlaka ter regulacijski sistem 16 toka zmesi M plinov, se uporablja za določitev in oblikovanje predelka 18, v katerem se lahko shranita dihalna maska 17 in gibka cev 19, ki ju povezuje z drugim sredstvom za znižanje tlaka in regulacijskim sistemom 16.

Dihalna maska 17, ki je povezana z napravo ali ventilatorjem 10, in je shranjena v njej, običajno ustreza »osnovnemu modelu«, kar omogoča operaterju enostavno uporabo in še zlasti ni potrebna aplikacija, da se popolnoma prilega na obraz pacienta.

Na tak način, se pravi z zagotovitvijo dihalne maske 17 običajnega tipa in standarda, ki je zato preprosto uporabna, ne da bi bile za to potrebne posebne veščine, je preprečeno, da bi neusposobljene osebe, še zlasti, ko je ventilator 10 izveden, da deluje in se uporablja v skladu s »preprosto opcijo«, povzročile pnevmatsko poškodbo na notranjih organih pacienta.

Zato se tudi razlike v značilnostih in v izvedbah ventilatorja 10 po izumu, kadar je izveden, da deluje na podlagi »preproste opcije«, v primerjavi s tem, kadar je zagotovljen, da deluje na podlagi »nadaljevalne opcije«, nanašajo na vrsto maske, ki jo lahko uporabi operater istega ventilatorja 10.

Dihalna maska, kije zagotovljena v primeru uporabe ventilatorja 10 v skladu z »nadaljevalno opcijo«, je lahko še zlasti shranjena v ustreznem posebnem predelku, tvorjenem v ventilatorju 10, in opremljena z vidnim opozorilom na istem ventilatorju 10, kot na primer »TO MASKO LAHKO UPORABLJA SAMO ZDRAVSTVENO OSEBJE« ali podobnim opozorilom.

Namesto tega je dihalna maska, ki se uporablja v primeru »preproste opcije«, že povezana z vsakokratno gibko cevjo, ki jo poveže z drugim sredstvom za znižanje tlaka in z regulacijskim sistemom 16 ventilatorja 10. S sklicevanjem na risbe in še zlasti na delovni blokovni diagram s sl. 3 bo sedaj podan opis v zvezi z uporabo in delovanjem naprave 10 po izumu za dajanje zmesi M plinov, ki vsebuje kisik in argon (OR+A), pacientu, kije v stanju možganske ishemije, med njegovim ali njenim kardiopulmonalnim oživljanjem.

Da bi bila vsakokratnemu operaterju omogočena preprosta in takojšnja uporaba naprave ali ventilatorja 10, so različne operacije, ki jih je treba izvesti za njegovo pravilno delovanje in hitro uporabo na pacientu, ki je v stanju možganske ishemije, na kratko opisane in s simboli prikazane na plošči 20, ki je del iste naprave 10, kije prikazana na sl. 1.

Podrobneje so operacije, kijih mora opraviti operater, kadar je pacient utrpel možgansko ishemijo, ki tipično sledi srčnemu zastoju, in mora zato, kot je prikazano z bloki 31, 32 in 33 na sl. 3, operater uporabiti napravo ali ventilator 10 iz patenta s skrajšanim trajanjem, naslednje: odprtje ventila 13, ki je povezan z valjem 12, tako daje omogočena sprostitev zmesi M plinov iz istega valja 12; namestitev ukaznega gumba 15b, kije prikazan na sl. 1 in je vključen v plošči 15 z nastavitvami in ukazi ventilatorja 10, v položaj pripravljenosti; krmiljenje signala na ekranu 15a plošče 15 z nastavitvami in ukazi, ki kaže, da na ventilatorju 10 vse pravilno deluje; izbiranje s pomočjo plošče 15 z nastavitvami in ukazi višine pacienta P, ki se bo oživljal, in pritisk ustrezne slike, prikazane na isti plošči 15; namestitev dihalne maske 17 na obraz pacienta P, ki se oživlja; in premik ukaznega gumba 15b s položaja pripravljenosti v položaj za ukaz ventilatorja 10.

Kot je že bilo omenjeno, je točno zaporedje operacij, kot je opisano zgoraj, ki jih je treba opraviti, koristno navedeno na isti napravi 10 in ga lahko tudi vodi posneti glas.

Na splošno je namen teh operacij, ki ustrezajo bloku 34 na sl. 3, primerna nastavitev ventilatorja 10 do njegovega aktiviranja, da se da zmes M plinov pacientu, kije v stanju možganske ishemije in ki gaje treba kar se da hitro oživljati.

Opredeljeno je, da je ventil 13, ki je povezan z valjem 12, prednostno posebnega tipa, nenastavljivega, tako da ga je moč začenši od začetnega zaprtega položaja prestaviti samo v odprti položaj, v katerem je ventil 13 popolnoma odprt, in ko ga enkrat operater ventilatorja 10 postavi v odprti položaj, ga ne more več vrniti v zaprti položaj.

Zato se na tak način ognemo nepravilnemu delovanju ventila 13 v stresnih trenutkih, v katerih se aktivira in uporablja ventilator 10 na pacientu. Z izbiro višine pacienta P se avtomatično regulira in določi tok te zmesi M plinov na podlagi algoritmov in programov, shranjenih v PLC-ju krmilne enote 14. V tej točki je pripravljalna faza zaključena, naprava 10, kot prikazuje blok 36 na sl. 3, je aktivirana za delovanje v skladu s posebnim režimom delovanja glede na tip in spretnosti vsakokratnega operaterja, da se pacientu P sočasno s kardiopulmonalnim oživljanjem, ki je simbolizirano z dvojno puščico KPO na sl. 2, daje zmes M plinov, ki vsebuje kisik in argon, da se prepreči možganska in nevrološka poškodba pri pacientu P. Če je torej naprava 10 aktivirana, da deluje v skladu z režimom delovanja, ki ustreza »preprosti opciji«, bo delovala tako, da bo dajala zmes M plinov na podlagi programa, shranjenega v krmilni enoti 14, kar dejansko ustreza tej »preprosti opciji«, kot je prikazano z blokoma 37 in 37-1 s sl. 3. Če pa je naprava 10 aktivirana, da deluje v skladu z režimom delovanja, ki ustreza »nadaljevalni opciji«, bo delovala tako, da bo dajala zmes M plinov na podlagi programa, shranjenega v krmilni enoti 14, kar ustreza tej »nadaljevalni opciji«, kot je prikazano z blokoma 38 in 38-1 s sl. 3.

In končno, če je naprava 10 aktivirana, da deluje v skladu z režimom delovanja, ki ustreza »napredni opciji«, bo delovala tako, da bo dajala zmes M plinov na podlagi programa, shranjenega v krmilni enoti 14, kar ustreza tej »napredni opciji«, kot je prikazano z blokoma 39 in 39-1 s sl. 3.

Kot je že bilo prikazano, se osnovna razlika med tako imenovano opcijo uporabe »preprosta opcija« in tako imenovano opcijo uporabe »nadaljevalna opcija« odraža v razliki v vrsti maske, ki jo lahko uporabi bodisi neusposobljeno osebje in ustreza »preprosti opciji« bodisi usposobljeno osebje in ustreza »nadaljevalni opciji« za dajanje zmesi M plinov, ki vsebuje kisik in argon, pacientu P.

Poleg tega so še druge pomembne razlike, po katerih se tako imenovana opcija uporabe »napredna opcija«, ki je izvedena in rezervirana za zdravnike, razlikuje od preostalih dveh opcij uporabe »preprosta opcija« in »napredna opcija«, ki sta izvedeni za neusposobljene osebe oz. usposobljene osebe napredne stopnje.

Zdravniki in druge osebe ter poklicne osebe, ki so bile usposobljene in ki so zakonsko odgovorne za uporabo ventilatorja 10, imajo še zlasti na voljo nadaljnjo napravo, kije dodatna napravi ali ventilatorju 10 in se od njega razlikuje, ki se lahko, če je potrebno, priključi na slednjo.

Ta nadaljnje naprave ali dodatni del ventilatorja 10 podrobneje sestoji iz: valja, ki vsebuje kisik, ali valja, ki vsebuje zmes plina, obogatenega s kisikom; in posebne programske tipke, v kateri je shranjen program za upravljanje te nadaljnje naprave ali dodatnega dela glede na ventilator 10.

Ta dodatni in posebni del ni izveden, da bi spremljal ventilator 10, ampak ga običajno nosijo zdravniki ali pa usposobljene osebe, ki pridejo na kraj kliničnega dogodka na primer z reševalnim vozilom, da pomagajo pacientu in ga oživljajo.

Podobno kot valj 12, kije že vključen v napravi 10 in je njen integralni cel, je ta dodatni valj, ki vsebuje obogateno zmes kisika, tudi narejen iz kompozitnega materiala, da ima kar najmanjšo težo.

Delovni tlak v tem dodatnem valju lahko doseže do 450 bar, vendar je prednostno približno 300 bar.

Pri uporabi se lahko dodatni valj na zelo preprost način poveže z napravo ali ventilatorjem 10 in je opremljen z vsakokratnim ventilom za znižanje tlaka, ki je zasnovan, da deluje na enak način kot ventil 13, kije povezan z valjem 12, ki vsebuje zmes M plinov z argonom, kije integralni in bistveni del ventilatorja 10, tako daje ta ventil za znižanje tlaka izveden tako, da je nameščen samo v dveh položajih, »odprtem« oziroma »zaprtem«, in ko je enkrat odprt, ga ni več moč zapreti.

Preko programske tipke ima zdravnik dostop do množice različnih funkcij, ki jih upravlja PLC krmilne enote 14 ventilatorja 10, in lahko z uporabo le-teh na primer spreminja koncentracijo kisika v zmesi M, ki se daje pacientu P, tlak izhajanja in dajanje iste zmesi M, hitrost njenega pretoka in pripadajoče čase dajanja.

Naj ponovno poudarimo, dostop do PLC omogoča zdravniku, da ugodno uporabi ventilator 10 med masažo prsnega koša, ki se izvaja s kardiopulmonalnim oživljanjem, da izpiha zrak iz pljuč in med kasnejšo fazo, ko spet vdihuje zrak.

Program ali programska oprema, ki zdravniku omogoča dostop do virov PLC-ja krmilne enote 14, je lahko naložen na tabličnem računalniku.

Ko je tablični računalnik enkrat priključen na ventilator 10 preko USB ali

Bluetootha, lahko zdravnik daje ukaze za PLC z uporabo zaslona na dotik istega tabličnega računalnika, na katerem so lahko prikazani tudi parametri ventilatorja 10.

Zato je iz podanega opisa jasno, da so s pričujočim izumom cilji doseženi v celoti, in je z izumom še zlasti predlagana nova in koristna naprava ali ventilator za dajanje zmesi plinov, ki še zlasti vsebuje argon, v povezavi in sočasno s kardiopulmonalnim oživljanjem pacienta, ki je utrpel srčni zastoj, da bi preprečili srčne in možganske lezije pri istem pacientu, ki jih je povzročila ishemija in/ali zaustavljen ali zmanjšan pretok krvi v možgane zaradi tega srčnega zastoja.

Poleg tega ima naprava, kar je njena velika prednost, lastnosti, daje prenosna, tako da po potrebi omogoča preprosto in takojšnjo uporabo med kardiopulmonalnim oživljanjem pacienta, kije utrpel ishemijo po srčnem zastoju.

Različice

Jasno je, da se lahko brez škode za načelo in osnovne tehnične zasnove tega izuma naprava ali ventilator za dajanje zmesi plinov pri kardiopulmonalnem oživljanju, da bi preprečili srčne in možganske lezije pri pacientu, ki sta jih povzročila ishemija ali zaustavljen ali zmanjšan pretok krvi med srčnim zastojem, izpostavijo različicam, spremembam in izboljšavam glede na to, kar je bilo doslej opisano in prikazano, ne da bi zaobšli bistvo tega patenta s skrajšanim trajanjem.

Na podlagi prve različice ima lahko ventilator na primer vgrajen detektor CO2, kije lahko koristen pri preprečevanju hiperoksigenacije pacienta med fazo oživljanja.

Kot je že bilo prikazano, lahko zmes plinov, ki se daje pacientu, vsebuje druge pline pa tudi kisik in argon, in še zlasti helij. V tem primeru je lahko zmes plinov sestavljena iz vsaj 21 % kisika, prednostno več kot 10 % argona, in helija, s funkcijo uravnoteženja, tako da dobimo lažjo zmes, ki je lahka za vdihavanje in lahko zato olajša dihanje pri določenih pacientih.

Jasno je, da je v tem primeru ustrezna narava za vključitev helija v sestavek zmesi plinov določena z majhno molekulsko maso tega plina, kar pomeni, daje zmes plinov, ki se daje pacientu, lahka za vdihavanje. KPO-ventilator je lahko zasnovan tudi tako, da zlahka opravi teste za odobritev transporta na letalu ali helikopterju.

Konec koncev, kot je že bilo prikazano, sta lahko oblika in zasnova ventilatorja takšni, da omogočata njegov transport, kot če bi bil nahrbtnik ali kot ročna torba.

Claims (15)

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Prenosna naprava za dajanje zmesi plinov pri kardiopulmonalnem oživljanju pacienta, pri čemer naprava ali ventilator (10) za dajanje zmesi (M, (OR+A)) plinov kot del kardiopulmonalnega oživljanja (KPO) pacienta (P) ali sočasno s tem, obsega: nosilni okvir (11) za podpiranje različnih delov naprave (10); vsaj en valj (12), ki vsebuje zmes (M) plinov, ki obsega kisik in argon (OR+A), namenjen za dajanje pacientu (P), ko se ga ali jo oživlja; ventil (13), ki je povezan z valjem (12), ki je običajno nameščen v zaprtem položaju, da prepreči sproščanje zmesi plinov iz istega valja (12), pri čemer je ventil (13) primeren, da deluje kot prvo sredstvo za znižanje tlaka zmesi plinov, ko je ventil (13) odprt in zato zmes (M) plinov izstopa iz valja (12) in jo dovaja isti valj; krmilno enoto (14), ki je natančneje tvorjena iz PLC-ja, v kateri so shranjeni programi in algoritmi, namenjeni za upravljanje in krmiljenje delovanja naprave (10); drugo sredstvo za znižanje tlaka in regulacijski sistem (16), ki oba krmili krmilna enota (14), toka zmesi (M) plinov, ki jo dovaja valj (12) ter prihaja iz prvega sredstva (13) za znižanje tlaka; ploščo (15) z nastavitvami in ukazi, ki vključuje prikazovalnik ali ekran (15a), ki omogoča operaterju, da nastavi in krmili napravo (10); in baterijo (21) za dovajanje energije, ki je potrebna za delovanje naprave ali ventilatorja (10); pri čemer je naprava (10) povezana z masko (17) ali dihalno masko ali podobno napravo, s pomočjo katere se lahko pacientu (P), ki se oživlja, daje zmes (M, (OR+A)) plinov pri znižanem tlaku, ki ga dovajata drugo sredstvo za znižanje tlaka in regulacijski sistem (16), kije vključen v isti napravi (10).

2. Naprava ali ventilator (10) po zahtevku 1, pri čemer je naprava ali ventilator (10) zasnovan, da deluje v različnih režimih ali delovnih opcijah (37, 38, 39) v odvisnosti od lastnosti, spretnosti in tipa osebja, ki je zagotovljeno za uporabo iste naprave ali ventilatorja (10), da se daje zmes (M, (OR+A)) plinov pacientu (P), pri čemer različne delovne opcije ali režimi obsegajo: prvo opcijo (37), ki se imenuje tudi »preprosta opcija«, v kateri je naprava (10) izvedena, da jo uporablja neusposobljeno ali nespecializirano osebje brez tveganja, da bi povzročili škodo pacientu, pri čemer v prvi opciji (37) krmilna enota (14, PLC) krmili (37-1) delovanje naprave (10) na podlagi vnaprej določenega in specifičnega programa, ki ustreza prvi opciji, da generira pravilen tok zmesi (M) plinov pri ustreznem tlaku, tako da se prepreči pnevmatska škoda na pacientu, tudi v primeru blokade sapnika; drugo opcijo (38), ki se imenuje tudi »nadaljevalna opcija«, v kateri je naprava (10) izvedena, dajo uporablja usposobljeno osebje, pri čemer v drugi opciji (38) krmilna enota (14, PLC) krmili (38-1) delovanje naprave (10) na podlagi vnaprej določenega in specifičnega programa, ki ustreza drugi opciji, da generira pravilen tok plina pri ustreznem tlaku, ki se daje pacientu s pomočjo profesionalne maske; in tretjo opcijo (39), ki se imenuje tudi »napredna opcija«, v kateri je naprava (10) izvedena, dajo uporablja zdravstveno osebje, pri čemer je v tretji opciji (39) zdravstveno osebje sposobno dostopati, na primer v režimu Bluetooth ali preko USB-priključka, do virov in programov, shranjenih v krmilni enoti (14) in v PLC, da izbere in nastavi tok zmesi (M) plinov za dajanje pacientu (P) in vsakokratni tlak pa tudi koncentracijo kisika v isti zmesi (M) plinov, ko je nadaljnji dodatni valj, ki vsebuje kisik, povezan z isto napravo (10).

3. Naprava ali ventilator (10) po zahtevku 1 ali 2, pri čemer se lahko ventil (13), ki je povezan z valjem (12), postavi iz zaprtega položaja, v katerem je nastavljen, da prepreči sproščanje zmesi (M) plinov iz valja (12), samo v določen odprti položaj, zato ni izpostavljen nastavitvam s strani operaterja naprave, da omogoča prosto dajanje zmesi (M) plinov z valjem (12) in pri čemer ventila (13), ko je enkrat v odprtem položaju, ni več moč zapreti v zaprti položaj, tako da se ognemo napakam pri rokovanju operaterja med uporabo naprave (10).

4. Naprava ali ventilator (10) po katerem koli od zahtevkov od 1 do 3, ki obsega predelek (18), ki je dovolj prostoren, da sprejme in shrani tako dihalno masko (17), ki je potrebna za dajanje zmesi (M, (OR+A)) plinov, ki je vsebovana v valju (12), pacientu, in cev (19), ki povezuje dihalno masko (17) z drugim sredstvom za znižanje tlaka in z regulacijskim sistemom (16) toka zmesi (M) plinov, ki se daje pacientu (P) z napravo (10).

5. Naprava ali ventilator (10) po katerem koli od predhodnih zahtevkov, pri čemer ima vsaj en valj (12) prostornino od 0,5 do 3 litrov, prednostno 2 litra, in je dimenzioniran tako, da lahko deluje pri do 450 bar in vsebuje do 800 litrov zmesi (M) plinov pod tlakom.

6. Naprava ali ventilator (10) po katerem koli od predhodnih zahtevkov, pri čemer plošča (15) z nastavitvami in ukazi omogoča operaterju naprave, da nastavi tok zmesi (M) plinov, ki je vsebovana v valju (12), za dajanje pacientu (P) na podlagi višine istega pacienta (P).

7. Naprava ali ventilator (10) po katerem koli od predhodnih zahtevkov, ki dalje obsega dostopni, natančneje Bluetooth ali UBS-način, za priključitev iste naprave (10) na zunanjo komunikacijsko napravo, na primer tablični računalnik, da omogoči pošiljanje ukazov v krmilno enoto (14) in v vsakokratni PLC, z namenom spreminjanja nastavitvenih parametrov naprave (10).

8. Naprava ali ventilator (10) po katerem koli od predhodnih zahtevkov, pri čemer je baterija (21) dimenzionirana, da omogoči napravi (10), da deluje vsaj 30-60 minut, in jo je moč ponovno napolniti s priključitvijo na običajni napajalnik za baterije, še zlasti na napajalnik, ki je že prisoten v reševalnih vozilih ter da generira energijo takoj, ko se napolni; in pri čemer je prikazovalnik (15a), vključen v plošči (15) z nastavitvami in ukazi, zasnovan, da prikaže, kadar naprava (10) ni v uporabi in ne deluje, na primer zaradi izpraznjene baterije (21), ustrezno sporočilo, na primer »NE DELUJE«.

9. Naprava ali ventilator (10) po katerem koli od predhodnih zahtevkov, ki dalje obsega: priključek za dodatni valj iz kompozitnega materiala, ki vsebuje zmes plina, obogatenega s kisikom, v kateri je kisik prisoten v koncentraciji, večji od 21 %.

10. Naprava ali ventilator (10) po katerem koli od predhodnih zahtevkov, pri čemer lahko ventil (13), ki je povezan z valjem (12) in deluje kot prvo sredstvo za znižanje tlaka, zniža tlak v zmesi (M) plinov z višjega tlaka, ki je prisoten v istem valju (12), na znižani tlak na izhodu iz slednjega, tako da omogoči, da se zmes (M, (OR+A)) plinov pravilno dovaja v drugo sredstvo za znižanje tlaka in regulacijski sistem (16) toka zmesi (M, (OR+A)) plinov in se zato daje pacientu (P) med oživljanjem pri zahtevanem tlaku zmesi (M) plinov.

11. Naprava ali ventilator (10) po katerem koli od predhodnih zahtevkov, ki ima naslednje lastnosti: težo pod 5 kg; takšno dimenzijo in obliko, daje moč napravo (10) zlahka nesti na ramenih ali z roko; baterijo (21), ki omogoča delovanje naprave (10) do 120 minut; priključek na električni sistem, ki omogoča ponovno napajanje baterije (21) ali kontinuirano delovanje naprave (10).

12. Naprava ali ventilator (10) po katerem koli od predhodnih zahtevkov, pri čemer je valj (12), ki vsebuje zmes (M, (OR+A)) plinov za dajanje pacientu (P), iz ogljikovega jekla ali aluminijeve zlitine ali iz kompozitnega materiala z notranjo oblogo iz kovine, aluminija ali jekla, ali iz polimernega kompozitnega materiala.

13. Naprava ali ventilator (10) po katerem koli od predhodnih zahtevkov, ki dalje obsega napravo za priključitev naprave na endotrahealno cev.

14. Naprava ali ventilator (10) po katerem koli od predhodnih zahtevkov, ki dalje obsega napravo za zaznavanje in merjenje ogljikovega dioksida (CO2) v krvi pacienta (P), da se izognemo hiperoksigenaciji.

15. Naprava ali ventilator (10) po katerem koli od predhodnih zahtevkov, pri čemer lahko naprava ali ventilator (10) dovaja zmes (M) plinov, ki je vsebovana v valju (12), tudi v primeru izpraznjene baterije (21) z uporabo dodatne naprave za samooživljanje, ki omogoča ročno predihavanje pacienta, ki gaje treba oživljati.