SI25207A - Pripomoček za multimedijsko upravljanje račnalniških naprav za slepe in slabovidne osebe - Google Patents

Abstract

Pripomoček za multimedijsko upravljanje računalniških naprav slepim in slabovidnim omogoča uporabo namiznih in prenosnih računalnikov, tabličnih računalnikov, dlančnikov, pametnih telefonov in vseh ostalih naprav, ki za komunikacijo z uporabnikom uporabljajo zaslon, kije občutljiv na dotik in znajo ta dotik pretvoriti v vibracijo različne jakosti ali frekvence. Programsko ozadje (5) s pomočjo barvnih slikovnih vsebin (3), Braillove pisave, vibracije, zvoka, glasbe in govorjene besede komunicira zuporabnikom. Pripomoček po izumu je značilen po tem, da ima mehanski dodatek v obliki prozorne rastrske mreže (1) razprostre preko klasičnega na dotik občutljivega zaslona (2) računalniške naprave (10) in s tem slepim in slabovidnim osebam omogoči prostorsko orientacijo na sicer gladki površini ekrana (2) ter s tem možnost učinkovite uporabe katerekoli sodobne serijsko proizvedene računalniške naprave (10), ki zna večtočkovni dotik izraziti z vibracijo različnih jakosti ali frekvenc, pri čemer prstnakomunikacija s slepim uporabnikom poteka preko dvodimenzionalnih grafičnih elementov (3), sestavljenih znakov Braillove pisave v obliki matrike (6) in menijskih vrstic (M1, M2, Mx, ...).

Description

Predmet izuma je pripomoček za multimedijsko upravljanje računalniških naprav za slepe in slabovidne osebe, to je torej naprava, ki omogoča ljudem z delno ali popolno okvaro vida uporabo katerega koli zaslona, občutljivega na dotik, znanega pod angleškim izrazom touchscreen. Naprava torej omogoča slepim in slabovidnim ljudem na nov in inovativen način uporabljati običajne računalniške vhodno-izhodne enote, ki s površino, namenjeno prikazovanju podatkov, zaznavajo tudi dotik uporabnikovega prsta ter so dotik sposobne sporočati z vibracijo. Naprava po izumu skupaj z ustreznim računalnikom in programskim vmesnikom uporabniku z okvaro vida omogoča neposredno interakcijo z grafičnimi elementi na zaslonu, ki jih sicer ne bi mogel zaznati, oziroma logično povezati v sebi razumljivo zaporedje podatkov in iz njih izluščiti predstavljene informacije.

Pripomoček po izumu omogoča slepim in slabovidnim uporabo namiznih in prenosnih računalnikov, tabličnih računalnikov, dlančnikov, pametnih telefonov in vseh ostalih mobilnih računalniških naprav, ki za komunikacijo z uporabnikom uporabljajo zaslon, kije občutljiv na dotik in znajo ta dotik pretvoriti v vibracijo različne jakosti ali frekvence. Pripomoček ob ustrezno prilagojeni programski podpori omogoča slepim in celo slabovidnim ljudem uporabo računalniških naprav, ki so namenjene ljudem z zdravim vidom, torej izdelke velikoserijske proizvodnje, ki so zaradi množične proizvodnje cenovno dostopnejši od specializiranih naprav, pri čemer pripomoček ne zahteva nikakršnega poseganja v strojno opremo računalniške naprave.

Tehnični problem

Sodobni zasloni računalniških naprav, ki so občutljivi na dotik, preko programskih grafičnih vmesnikov omogočajo človeku z normalnim vidom ustvariti predstavo dvodimenzionalnega z znaki in elementi, preko katerih lahko uporabnik logično komunicira s programom celo brez uporabe miške in utripača.

Slepa oseba tovrstnih dvodimenzionalnih podatkovnih polj ne more zaznavati in posledično razumeti, saj za svojo komunikacijo z okoljem uporablja predvsem čutilo tipa, oziroma dotika, česar pa gladka površina zaslonov ne zagotavlja. To pomeni, da vizualno hendikepirana oseba

-2nima na voljo nobene oprijemljive osnove, s pomočjo katere bi lahko komunicirala s podatki, ki jih ponuja grafično programsko ozadje sodobnih vmesnikov, ki so namenjene ljudem, ki normalno vidijo.

Znano stanje tehnike

Louis Braille je leta 182 izumil posebno pisavo, kije sčasoma prerasla v svetovno znani sistem reliefnega tiska, ki ga uporabljajo slepi in delno videči ljudje za branje in pisanje. Od takrat naprej slepi sami pišejo, berejo in so tako pismeni.

Danes imajo slepi na voljo tako imenovane Braillove vrstice - računalniško podprto orodje, ki jim omogoča hitrejše sporazumevanje in boljši dostop do informacij in komunikacij z zunanjim svetom. Sistem Braillove pisave temelji na različnih razporeditvah luknjic. Vsaka Braillova celica je sestavljena iz kombinacij šestih luknjic, razporejenih v liku pravokotnika. V pravokotniku so vodoravno dve luknjici, navpično pa tri. S to kombinacijo je mogoče narediti 64 znakov, določene črke pa sto izražene tudi s kombinacijo dveh zaporednih Braillovih znakov. Enako velja za številke. V saka kombinacija razporeda izboklin matrike 2x3 ima torej za slepega človeka svoj pomen.

Prilagojena informacijska tehnologija za slepe in slabovidne skupaj z razvojem komunikacijskih možnosti povečuje možnosti informacijske neodvisnosti ljudi z okvaro vida. Slepi ljudje si namreč ne morejo pomagati z enostavnimi pripomočki za povečavo znakov, pri preostalih načinih posredovanja informacij pa so odvisni od drugih. Danes le uporaba računalnika z Bajlovo vrstico in sintetizacija govora omogoča slepim - ne pa tudi slabovidnim branje elektronsko zapisanega besedila v približno enaki obliki, kakor ga berejo videči. Vendar pa je tovrstna oprema težko dostopna in draga, saj Braillova vrstica s prenosnim računalnikom stane več tisoč evrov, in to brez dodatne posebej prilagojene programske opreme.

V nadaljevanju so opisane najbolj znane, čeravno v praksi dokaj omejeno uporabljene tehnologije:

- Rokavica z vgrajenimi vibratorji na različnih mestih. Kombinacija vibriranja teh vibratorjev omogoča osebi da ve kaj ji naprava sporoča. Problem te rešitve je daje draga in nerodna za uporabo. Uporabnik si mora nadeti rokavico da lahko komunicira. Mlajša oseba, ki raste, mora rokavice pogosto menjati za večje, kar predstavlja dodaten strošek. Poleg tega ta tehnologija

-3omogoča le enosmerno komunikacijo. To pomeni da preko tovrstne rokavice oseba lahko le bere Braillovo pisavo, ne more pa je zapisati.

- Braillov telefon ki deluje na principu EAP (Electric Active Plastic)

Naprava za slepe proizvajalca Samsung namesto vizualne ekranske površine vsebuje električnoaktivno površino, katere gladka plastične prevleka se na določenih mestih začasno izboči in na takšen način uporabniku omogoči branje po sistemu Braillove pisave. Problem te naprave je, da je namenjena le slepemu človeku, ki to pisavo razume, za videče družinske člane pa je neposredno neuporabna in s tem predstavlja dodaten strošek. Poleg tega naprava, kot je prestavljena na svetovnem spletu, omogoča prikaz dokaj kratkih sporočil, navigacijski del naprave pa je fiksen in s tem le pogojno programabilen. Prednost te tehnologije pred napravo po izumu je v tem, da lahko uporabnik prebere z blazinico prsta celoten znak Braillove pisave naenkrat in mu ni potrebno brati vsake celice matrice 2x3 Braillovega znaka posebej.

- Braillova vrstica. Pri tej rešitvi se z računalnikom in ustreznim programom poveže posebna strojna oprema ki omogoča uporabniku zapisovati Braillovo pisavo. Gre za veliko, težko in drago napravo. Ta sicer omogoča branje in pisanje Braillove pisave, vendar je pogojno mobilna. Težko je prenosljiva in pri uporabi mora uporabnik sedeti za mizo. V času zmogljivih pametnih mobilnih telefonov to predstavlja pomanjkljivost, saj uporabnik ne more neposredno uporabljati pametnega telefona, temveč vsa njegova interakcija poteka preko Barilove vrstice.

- Izpis Braillove pisave na pametnem telefonu. Gre za programsko rešitev, kjer se na zaslonu pametnega telefona izpiše Braillova pisava. Z dotikom na točko, kije 'izbočena', telefon zavibrira. Problem te rešitve je ker slepa oseba ne more locirati, kjer na zaslonu se ta točka nahaja. Zato je branje Braillove pisave na takšen način praktično nemogoče in je tovrstna rešitev neuporabna. Prav tako ta rešitev omogoča le branje podatkov ne pa tudi pisanja.

- Pretvorba besedila v Morsejevo abecedo. Gre za programsko rešitev, kjer program pametnega telefona spremeni vsebino SMSa v vibracije. Vibracije so kratke in dolge.

Problem take rešitve je da večina slepih ali slabovidnih oseb ne pozna Morsejeve abecede. Problem je da takšen način komunikacije omogoča le branje ne pa tudi pisanja. Rešitev predstavlja dokaj omejen izkoristek uporabe pametnega telefona.

- Pretvorba besedila v govor in pretvorba govora v besedilo. Gre za programsko rešitev, kjer pametni telefon prebere sprejeto sporočilo in preko prepoznavanja govora izreče besedilo. Problem te rešitve je da ni najbolj zanesljiva. Pretvorba teksta v govor deluje zadovoljivo, obratna pot pa je problematična. Poleg tega so tako podprti le razširjeni svetovni pogovorni jeziki, pri manj razširjenih pogovornih jezikih, kot je Slovenski pa te stvari ne funkcionirajo najbolje. Drugi problem takšne rešitve je daje zelo občutljiva na okoliški šum. Zato je prepoznavanje govora v hrupnem okolju, npr. v urbanem okolju, praktično neuporabno. Prav tako taka rešitev uporabniku ne omogoča nikakršne zasebnosti, saj mora ta glasno govoriti ukaze in vsebino sporočila, ki ga želi poslati.

Vsi pomembni patenti za zaslone na dotik, ki so namenjeni človeku z zdravim vidom, so bili vloženi v '70ih in '80ih letih prejšnjega stoletja in so tako že potekli, tako da oblikovanje in proizvodnja zaslonov na dotik nista več omejena in sta postala že zelo razširjena.

Ena od rešitev je uporaba piezoelektričnih kristalov. Ob dotiku piezoelektrični kristali pretvorijo mehansko spremembo v sorazmeren električni signal. Pri zaslonu na dotik potrebujemo vsaj dva strateško postavljena piezoelektrična kristala, lego dotika pa določamo s primerjavo signalov in s triangulacijo. Zaslon je lahko iz navadnega stekla, kar pomeni, daje trajen in prozoren in dobro deluje kljub praskam ali prahu. Omenjena tehnologija skupaj s procesorjem in ustrezno programsko opremo nato več ali manj pravilno interpretira uporabnikove poteze in se odloči, kakšno uporabno akcijo bo sprožila.

Trenutno je na voljo okoli 18 različnih tehnologij dotika. V preteklosti so nekatere temeljile na vidni ali infra rdeči svetlobi, na zvočnem valovanju, na senzorjih upora, mehanski sili (Capacitive Technologies, Resistive Technologies , Optical Technologies , Wave Technologies, Force-Sensing Touch Technology). Bistvo in cilj vseh omenjenih tehnologij je v tem, da se ob dotiku sproži električni impulz, ki prek različnih medijev izvrši dejanje, ki ga uporabnik želi izvesti. Vse te tehnologije imajo kombinacijo dobrih in slabih lastnosti v smislu, natančnosti, obstojnosti, zanesljivosti in cene.

Dandanes se za zaznavanje dotika na zaslonu večinoma uporablja kapacitivna tehnologija, npr. Samsung Capacitive techonogy.

Rešitev tehničnega problema

Naprava po izumu je izvedena tako, da ustrezno reagira na dotike tistih sodobnih zaslonskih tehnologij dotika, ki omogočajo in ločijo večtočkovni hkratni dotik, pa tudi tistih, ki zaznavajo le enotočkovni ekranski dotik, vendar obenem zaznavajo pritisk na določeno tipko naprave.

• ·

Hkratnost dveh signalov namreč program potrebuje zaradi potrditve določene izbrane akcije.

Naprava po izumu odpravlja vse zgoraj navedene omejitve, je enostavna za implementacijo na klasičnih cenovno dostopnih napravah, ki so namenjene ljudem z zdravim vidom, je enostavna za uporabo, mobilna, omogoča branje in pisanje, poleg tega pa omogoča tudi uporabo naprednih funkcij pametnega telefona in ostalih primerljivih naprav, vključno z igranjem igric.

Opisani tehnični problem je rešen z napravo po izumu, katere bistvena značilnost je v tem, da se mehanski dodatek v obliki rastrske mreže 1 razprostre preko klasičnega na dotik občutljivega zaslona 2 računalniške naprave 10 in s tem slepim in slabovidnim osebam omogoči uporabo katerekoli sodobne serijsko proizvedene »touchscreen« naprave, ki zna večtočkovni dotik izraziti z mehansko vibracijo in/ ali zvokom različnih jakosti ali frekvenc.

Komunikacija s slepim uporabnikom poteka kombinirano, torej preko dvodimenzionalnih grafičnih elementov (likov), sestavljenih znakov Braillove pisave 3 in menijskih vrstic (Ml, M2, Mx,...). Klasičen pristop branja Braillove pisave pri slepih je razpoznavanje neravnin, to je izboklin ali vdolbin na sicer ravni in gladki površini podlage, preko prstnih blazinic, ki so zaradi mnoštva živčnih končičev izredno občutljive na dotik.

Bistvo novosti po izumu je v tem, da se slepa oseba preko rastrsko urejene reliefne površine mrežice 1, ki je položena preko zaslona 2, z blazinicami prstov na tej površini pozicijsko orientira, vibracija in/ali zvočni signal računalniške naprave 10 pa slepi osebi sporoči, ali se na določeni lokaciji njenega dotika nahaja določen grafični ali znakovni element, ali ne, vrsta zvoka pa opredeljuje tudi to, za kakšen element gre. To je lahko na primer črta določenega grafičnega lika 3, element matrike 6 posameznega Braillovega znaka, povezava (link) na programsko podstran, zagon določenega programa, zakon predvajalnika glasbe in podobno.

Zgolj pomikanje prsta slepe osebe po gladkem zaslonu 2 slepi osebi ne zagotavlja potrebne orientacije v dvodimenzionalnem prostoru, ne glede na to, da programska oprema 5 z zvočno vibracijskimi učinki uporabniku sporoča, da seje s prstom dotaknil določene vizualne vsebine. Prostorsko orientacijo omogoči rastrska mrežica 1 po izumu in šele kombinacija obeh omenjenih informacij hkrati lahko ustvari slepi osebi ustrezno predstavo o vsebinah, ki jih interpretira prilagojena programska oprema po izumu 5 na ekranu 2.

Mrežica 1 je sestavljena iz eno ali večslojne prozorne plošče, ki prepušča tako vidno svetlobo iz ekrana (2) proti uporabniku, kakor tudi impulze dotikanja blazinic prstov proti ekranu naprave 2. Za njeno izdelavo se lahko uporabi tehnologijo in materiale uveljavljenih kaljenih stekel in folij, ki so namenjeni zaščiti ekranov 2 mobilnih naprav s to razliko, da so omenjene zaščitne prevleke na obeh straneh gladke, mrežica 1 pa je gladka le na tisti strani, ki se dotika zaslona 2, z druge strani pa ima dograjen ustrezen raster v obliki vdolbin ali prednostno čepkov 4.

Mrežica 1 je prepustna za impulze dotika blazinic prstov proti ekranu naprave 2 in za prehod svetlobe iz ekrana proti uporabniku po celotni svoji površini, torej tako na gladkem delu, kot tudi na mestih, kjer se nahajajo čepki 4, oziroma v neprikazani različici vbokline.

Premer čepka 4 znaša od 0,5 mm do 5 mm, prednostno 1,5 mm, razmak med posameznimi čepki 4 znaša od 1 mm do 10 mm, prednostno 2,5 mm, višina čepka 4 pa od 0,1 mm do 5 mm, prednostno od 0,6 mm do 0,9 mm. Čepki so lahko različnih prečnih presekov, kot je krog, kvadrat, trikotnik, večkotnik, z ostrim ali zaokroženim robom na vrhu, kjer prihaja do dotika s prstnimi blazinicami. Prednostno so čepki 4 valjaste oblike z zaokrožitvijo na vrhu v obliki krogelnega izseka, ali v primeru nižjih čepkov samo v obliki krogelnega izseka. Pri obliki je pomembno to, daje omogočena dovolj močna zaznava z dotikom, daje čepek trden in daje omogočeno enostavno čiščenje površine mrežice 1 ter čepkov in neposredne okolice čepkov 4.

Ker je standard za branje Braillove pisave čepek, ki ga blazinice prstov tudi najlažje in najbolj natančno zaznavajo, se za mrežico 1 po izumu prednostno uporablja čepke 4, poleg tega pa pri tem lahko ostane debelina gladkega dela mrežice v debelinskem okviru uveljavljenih zaščitnih stekel, to je od 0,25 do 0,33 mm, nad to površino pa se dvigujejo le čepki, kar ohranja maso mrežice 1 skoraj nespremenjeno v primerjavi z uveljavljenimi zaščitnimi stekli, obenem pa je omogočeno nemoteno prodiranje energetskega impulz blazinic prstov proti površini ekrana 2 in njegove svetlobe proti uporabniku.

Razpored čepkov 4 je prednostno izveden v obliki kvadratnega rastra, kar v prvi vrsti odgovarja prikazovanju Braillove pisave, nudi pa tudi potrebno orientacijo pri prepoznavi grafičnih likov, lahko pa je na določenem delu površine mrežice 1 razpored čepkov 4 tudi krožen, valovit ali kakšne druge oblike, ki lažje prikazuje krivulje. Tak sistem mora biti seveda ustrezno • · · · · · ·· · ···· • · · · · ··· ·· ··· ·· ··· ··· ··

-7programsko podprt in slepi uporabnik seznanjen, daje določen del rastra namenjen znakovni komunikaciji in določen grafični.

Komunikacija uporabnika in računalniške naprave 10 poteka tako, da se uporabnik dotakne določene točke na ekranu 2 naprave, na dotik občutljivi ekran dotik zazna in preko programskega vmesnika 5 in računalnika 10 sproži vnaprej določene aktivnosti, kot so vibracija, govor, zvok, glasba in podobno. Rastrska mrežica 1 v istem času slepemu uporabniku omogoči, da se orientira, kje na ekranu 2 se nahaja določen grafični element, ki je posamezno akcijo sprožil in kako lahko to akcijo ali skupino akcij, ki so na ekranu 2 na voljo, po svoji želji ponovi, ali kombinira.

Dodatno funkcionalnost mrežice po izumu 1 v kombinaciji s programsko opremo 5 omogoča ena ali več menijskih vrstic (Ml, M2, Mx, ...). Prednostno sta v uporabi dve vrstici Ml levo in M2 spodaj, ki se nahajata na po robu mrežice 1. Menijske vrstice so prednostno izvedene iz pravokotnikov 7, z ostrim ali zaokroženim robom, katerih rob se dviguje iznad osnovne površne mrežice 1 za prednostno enako višino, kot se dvigujejo čepki 4, notranji prostor pravokotnika pa je poravnan z ostalo površino mrežice 1. Širina roba se giblje od 0,1 mm do 4 mm, prednostno od 0,5 do 1 mm. Velikost zunanjih mer gumbov 7 je v izmerah od 4 x 6 mm do 30 x 45 mm, prednostno od 6 x 9 mm za majhne naprave, kot so na primer pametni telefoni, do prednostno 16 x 24 mm za tablice in podobne večje naprave. Razmik med gumbi 7 je od 0,5 do 50 mm, prednostno od 1 mm do 12 mm. Gumbi so lahko poljubno programabilni, ali z vnaprej določeno funkcionalnostjo. Prednostno je funkcionalnost določenih gumbov fiksna in namenjena osnovni navigaciji, kot so skoki naprej, nazaj, gor, dol, naslednja stran, predhodna stran, risanje črte, risanje pravokotnika, risanje kvadrata, risanje trikotnika, risanje mnogokotnika, risanje kroga, risanje elipse, risanje krivulje in podobno, določeni gumbi pa so lahko popolnoma prosti za programiranje njihove funkcionalnosti glede na vsakokratne potrebe in želje uporabnika, oziroma programerja. Kadar sta menijski vrstici Ml in M2 z gumbi 7 razporejeni v koordinatni sistem, npr. ena na mrežici levo, druga spodaj, nudita še dodatno orientacijo slepemu uporabniku, saj določen gumb 7 slepi uporabnik zlahka razpozna, potem pa le sledi s prstom čepkom 4 v vertikalni ali horizontalni smeri.

Gumbi 7 imajo lahko v svojem osrednjem prostoru znotraj zunanjega roba fiksno odtisnjen relief določenega znaka Braillove pisave, ali pa znak puščice, dvojne puščice, grafičnega lika ·· ··· · · · · ·

-8(krog, trikotnik in podobno) v velikosti in obliki, ki jo slepa oseba lahko prepozna. Za gumbe 7 s fiksno funkcionalnostjo se lahko vzpostavi tudi standard njihove notranje reliefne ponazoritve in razpored v menijski vrstici, podobno kot se je to zgodilo z Braillovo pisavo, saj se na takšen način prenosljivost in uporabnost nove tehnologije dodatno poenostavi in pohitri.

Prednostno na spodnjem levem oglišču mrežice 1 na stičišču obeh menijskih vrstic Ml in M2 se nahaja gumb Ctrl 8, ki se ga uporablja za potrjevanje akcij, raztegovanje in kopiranje grafičnih elementov in podobno, skratka čim bolj podobno funkcionalnosti, ki je uveljavljena v praksi pri standardnih aplikacijah za računalniško grafično oblikovanje.

Prilagojena programska oprema 5 računalniške naprave 10, kije vsebinsko-prostorsko usklajena z rastrom mrežice 1 po izumu omogoča, da se lahko za vsako točko na zaslonu nastavi, ali bo ob dotiku računalniška naprava 10 zavibrirala v vibracijah različne jakosti in/ali oddala zvok različne jakosti in višine. Vsaki točki na ekranu se lahko opredeli določeno akcijo, kot je na primer prikaz naslednje slike, sprožitev govora, sprožitev zvoka, glasbe, skok na naslednjo stran in podobno, čeprav je to pretežno naloga gumbov 7 v menijskih vrsticah Ml, M2,Mx, ....

Sistem vibriranja in/ali zvočnega odzivanja je programsko izveden na takšen način, da prehod blazinice prsta preko področja zaslona 2, kjer se nahaja grafični element ali točka Braillovega znaka sproži določen odziv, ki ga slepa oseba razpozna. Ko uporabnik naleti na grafični element, ki se običajno razprostira preko sorazmerno večje površine mrežice 1, kot matrika Braillovega znaka 6, slepi uporabnik sledi zvoku, ki ga oddaja računalnik 10 ob potovanju blazinice prsta vzdolž črte grafičnega lika 3 in si preko smeri giba svoje roke ustvarja predstavo o grafični podobi, katere konturam sledi. Če se zvočni odziv prekine, je to znak, da mora spremeniti smer gibanja prsta in znova 'uloviti' konturo.

Za slabovidne osebe je pomembno, da se da nastavljati tudi vizualni prikaz programskih orodij, predvsem barv in kontrasta v tistem spektru, ki ga oseba s pogledom najbolje zaznava. Programska oprema 5, ki na voljo slepemu ali slabovidnemu uporabniku, prikazuje vse grafične in znakovne elemente tudi v vidni obliki, kar pomeni, dajo lahko uporablja tudi uporabnik brez okvare vida. Oblikovanje multimedijskih vsebin namreč večinoma opravljajo osebe z zdravim vidom, ki pri izdelavi potrebujejo vizualno povratno informacijo. Ker je

• ·· · • · ·

informacija vizualna, je olajšano tudi uvajanje hendikepirane osebe v uporabo aplikacije po izumu, saj lahko pri prvih korakih uporabe aplikacije slepemu pomaga mentor, učitelj, družinski član ali kdorkoli drug z zdravim vidom.

Programska podpora 5 po izumu je razdeljena na tri osnovne dele:

> Program za oblikovanje vsebin 5a omogoča tako oblikovanje, kot tudi pregledovanje in branje vsebin. Namenjen je predvsem specializiranemu strokovnemu osebju, ki se ukvarja s poučevanjem slepih in slabovidnih oseb, da lahko ustvarjajo multimedijske vsebine za njihove izobraževanje in zabavo. Kljub temu, daje ta del programja namenjen predvsem strokovnjakom, je postopek oblikovanja dovolj intuitiven in enostaven, da ga lahko razumejo in uporabljajo tudi domači družinski člani in na takšen način pomagajo slepemu družinskemu članu pri njegovem napredovanju ter s tem krepijo socialni in emocionalni stik znotraj družine ali kakšne druge ustvarjalne skupine. Program za oblikovanje je prirejen tako, da omogoča slepim osebam, da tudi same pripravljajo določene vsebine, kar krepi njihovo kreativnost, ob izmenjavi doma narejenih programskih vsebin preko svetovnega spleta pa tudi dodatno povezovanje med slepimi in slabovidnimi osebami.

> Bralnik vsebin 5b je namenjen uporabi že narejenih programskih vsebin, kar pomeni polno funkcionalnost, razen spreminjanja, oblikovanja in shranjevanja multimedijskih vsebin.

> Platforma, oziroma portal 5c za shranjevanje, izmenjavo in nakup vsebin omogoča uporabnikom svetovnega spleta brezplačno izmenjavo doma narejenih multimedijskih vsebin, pa tudi nakup profesionalno pripravljenih izobraževalnih vsebin, ki so po vsebini kompleksnejše in avtorsko zaščitene. Glede na to, v katerega od teh dveh segmentov bo posamezni oblikovalec umestil svoje vsebine, bo odvisen način prevzema iz portala in obseg pravic razpolaganja z njimi. Na isti platformi bo omogočeno tudi informiranje in naročanje storitev v zvezi z osebnim svetovanjem in pomočjo pri uporabi posameznih vsebin.

Vibracija ni obvezna in se jo lahko programsko izključi, saj je nabor zvokov bogatejši, kot nabor vibracij, kljub temu pa lahko vibracija dodatno opozori na dotik nekega virtualnega predmeta in s tem ojača komunikacijo računalniške naprave 10 z uporabnikom. Programska orodja 5 s pomočjo nastavitev omogočajo vključitev in izključitev tako vibracije, kot tudi • ·

-10zvoka, tako da si uporabnik lahko prilagodi odzivanje in komunikacijo z računalnikom 10 po svojih željah in potrebah.

Rastrska mreža 1 se prednostno samolepilno pritrdi na steklo ekrana 2 računalniške naprave 10, lahko pa se pritrdi tudi s pomočjo robnih obrob ali na kakšen drugačen način, ki zagotavlja pozicijsko stabilnost in nepremičnost mrežice 1 na ekranu 2 med njeno uporabo. Če je mrežica 1 prilepljena, nudi dodatno mehansko zaščito ekranu 2 v primeru padca mobilne naprave ali trenju ob trde predmete, če je snemljiva, pa omogoča uporabo iste računalniške naprave 10 tako slabovidni osebi, kot tudi uporabnikom z normalnim vidom, ki bi jih razliv svetlobe nad čepki 4 motil.

Posamezen znak Braillove pisave 3 je izražen v obliki matrike 6 šestih čepkov 4, treh v vertikalni smeri in dveh v horizontalni smeri. Posamezni Braillovi znaki 3 so nanizani horizontalno in tvorijo Braillovo vrstico. Posamezna Braillova vrstica zavzema tri horizontalne vrstice čepkov 4, od naslednje vrstice pa jo loči horizontalna presledna črta, sestavljena iz ene vrstice čepkov 4. Enako velja za posamezen Braillov znak, ki ga od sosednjega loči ena vrstica čepkov 4, torej trije vertikalni čepki 4.

Grafični elementi so ozvočeni drugače, kot elementi Braillovega znaka. Enako velja za presledne črte, ki ločijo posamezne Braillove vrstice in znake. Tudi posamezno polje matrike Braillovega znaka definirata dva različna tona in/ali vibraciji, da lahko uporabnik loči, kdaj je naletel na izboklino in kdaj na ravnino v matriki in s tem razbere, za kateri znak (črko, številko, ...)gre.

Slepa oseba za razpoznavanje posameznega znaka Braillove pisave z dotikom prsta potuje preko vseh šestih čekov 4 matrike 6, ki predstavlja eno Braillovo celico. Glede na vibriranje, ki ga odda prehod prstne blazinice preko vseh šestih polj matrike 6 uporabnik oceni, oziroma razpozna, za kateri znak Braillove pisave gre. Večji kot je zaslon 2, večje lahko čepkov 4. Tako lahko program 5 naenkrat prikaže več Braillovih znakov in s tem pohitri in poenostavi branje.

Programska oprema 5, ki teče na posamezni računalniški napravi 10, opremljeni z zaslonom 2, občutljivim na dotik, se mora natančno ujemati z razporeditvijo čepkov 4 rastrske mreže 1 in vsebino ter položajem gumbov 7 menijskih vrstic (Ml, M2, Mx,...). Če je določenemu • · uporabniku všeč drugačen razpored menijskih vrstic, kot je prednostno predviden (levo in spodaj), tega ni mogoče spremeniti tako, kot na virtualnih grafičnih aplikacijah, temveč mora uporabnik pridobiti mrežico 1 z drugačnim razporedom. Programska oprema pa lahko predvidi vse možne oblike mrežic, ki so dostopne na trfu in v svojih nastavitvah omogoči potrebno uskladitev.

Mrežica po izumu 1 skupaj z ustrezno programsko opremo 5 in primernim računalnikom 10 z na dotik občutljivim zaslonom 2 omogoča najmanj naslednje:

- razpoznavanje dvodimenzionalnih geometrijskih likov in preprostih grafik

- branje elektronskih novic,

- branje in pisanje SMS sporočil,

- branje in pisanje e-poštnih sporočil,

- klicanje telefonskih naslovnikov,

- pregled stanja ure, baterija, spomina in podobno,

- igranje določenih preprostih iger, npr. Tic Tac Toe (3x3), 4 v vrsto, ladjice potapljat in upravljanje podobnih razvedrilnih programov.

V menijskih vrsticah Ml, M2, Mx,... se na pripadajoče gumbe 7 programsko naslavlja razne funkcionalnosti, kot so na primer za pisarniške namene:

1- NEWS - Izbira ko želimo brati novice.

2- SMS - za pisanje in branje kratkih sporočil..

3- Mail - za pisanje in branje e-poštnih sporočil.

4- Time - Za prikaz datuma in ure.

5- Call - za klicanje.

6- PgDn - prikaz naslednjih N znakov - enega ekrana.

7- PgUp - prikaz predhodnih N znakov - enega ekrana.

8- END - skok na konec besedila.

9- HOME - Skok na začetek besedila.

10- ΝΕΧΤ - Skok na naslednji zapis (pri SMS sporočilih je to naslednje sporočilo, pri epoštnih sporočilih je to naslednje e-sporočilo, pri novicah je to naslednja novica).

11- PREV - Skok na predhodni zapis.

12- BACK - Skok nazaj.

13- OK - potrditev vnosa, ali pa se za to uporabi gumb Ctrl 8.

• ·

-12... ali grafične funkcije:

1- Izris kvadrata

2- Izris pravokotnika

3- Izris črte

4- Izris krivulje

5- Izris drugih vrst dvodimenzionalnih likov

6- Povečava/pomanjšanje

7- Nagib

8- Premik

9- Kopiranje

10- Rotacija

11- Brisanje ....

Rastrske mrežice 1 so lahko tako po vrsti in gostoti rastra, kot po vsebini menijskih vrstic različne, prilagojene ciljem in namenom podrejenega programja 5, le da se v tem primeru ne smejo lepiti na ekran 2, temveč morajo biti snemljive in zlahka zamenljive.

Urejanje Braillove pisave poteka na takšen način, da uporabnik preprosto prižge ali ugasne točko, kije postavljena pod čepek 4 znotraj ene Braillove celice, oziroma matrike 6. To stori na takšen način, da z enim prstom določeno površino mrežice 1, oziroma čepek 4 drži in jo s tem ohranja aktivirano, hkrati pa pritisne neko potrditveno polje ali gumb, npr. gumb 8, ali katerega od fizičnih gumbov naprave 10. Drugi način za isti učinek je kratek dvojni dotik, oziroma dvoklik z blazinico prsta. Sistem deluje po principu vklop, izklop. Ali se je določena točka pod čepkom 4 matrike 6 tisti trenutek vključila ali izključila, sporoča naprava 10 z različno frekvenco zvoka in/ali jakostjo vibracije.

Računalniški program 5 pri branju Braillovega znaka prehod blazinice preko čepka 4 matrike 6 interpretira zvokovno in vibracijsko drugače za 'ravnine' in drugače za 'izbokline' ter na takšen način slepemu uporabniku sporoča, kaj se pod prstom nahaja in na takšen način omogoča branje pisane besede. Enako velja tudi za pisanje. Ko se rastrsko polje pod čepkom 4 matrike 6 na željo uporabnika aktivira (izboklina), računalniška naprava 10 odda drugačen ton, kot tedaj, ko se to polje deaktivira (ravnina).

• ·

-13Z različno frekvenco zvoka ali jakostjo vibracije se ločijo tako grafični elementi od Braillovih znakov, kot tudi Braillovi znaki, ki predstavljajo običajno besedilo od tistih, ki predstavljajo hiperpovezavo, oziroma referenco na podatke, ki jim lahko neposredno sledimo preko potrditve niza besed. Na primer pri pisanju SMS sporočila program 5, ki teče na računalniku 10, izpiše ΤΧΤ, kar pomeni da, pričakuje z uporabnikove strani vnos besedila. Ko pa se potrdi naslov neke novice - na katerem koli mestu njenega besedila, pa se kot razultat izpiše celotna novica. Potrditev želene izbire se izvede s hkratnim dotikom dela besedila osrednjega Braillovega rastre ter določenega akcijskega gumba (neprikazano), kar v računalniškem žargonu označujemo z besedo »klik«. Del besedila, ki se ga uporabnik dotika, je lahko tako polno, kot tudi prazno polje Braillove celice. V spletnih brskalnikih se hiperpovezava običajno prikazuje različno od preostalega besedila, na primer z drugačno barvo, pisavo in podčrtano, v programski opremi po izumu pa je to izraženo z drugačno vibracijo.

Primer branja računalniških novic (neprikazano):

1. Uporabnik s pritiskom na enega od gumbov 7 v menijski vrstici Mx določi, da želi brati novice.

2. Izpišejo se viri novic, na primer: CNN, BBC, Delo itd.

Ker gre za spletne hiperpovezave, program preko vibracijskega vmesnika uporabniku sporoči, da so na razpolago seznami spletnih (RSS) virov, ki jih lahko aktivira, oziroma v celoti prenese s spleta v napravo tako, da z enim prstom pritisne na del Braillovega besedila, z drugim prstom pa na potrditveno polje (prednostno 8).

3. Uporabnik s hkratnim pritiskom na obe omenjeni mesti izbere vir novic. Daje določeno besedilo predstavlja povezavo do na naslednjo vsebino, naprava uporabniku sporoči s specifičnim načinom vibriranja. To pomeni, da uporabnik prebira vsebino na enak način, kakor klasično besedilo, s to razliko, da naprava pri tem vibrira ali zveni drugače. Zato lahko s pritiskom na katerokoli točko, ki je sestavni del besedila povezave in pritiskom na potrditveni gumb, sproži odpiranje naslednje (podrejene) menijske opcije ter na koncu želene vsebine sporočila.

4. Izpišejo se dodatni naslovi in izbiranje se ponovi. Ta proces se ponavlja do želene ali ponujene globine.

5. Izpiše se vsebina novice, ki ob dotiku na njen del besedila vibrira drugače.

6. Uporabnik lahko kadarkoli uporabi drug gumb 7, ki predstavlja vračilo za en korak nazaj, da se vrne na prejšnji nivo.

-147. Prav tako lahko se lahko z gumbi Naslednji (Next) in Prejšnji (Previous), ki sta dogovorno določena nekje v menijski vrstici, sprehaja med želenimi novicami.

8. Gumbi (PgDn) in (PgUp), ki se tudi dogovorno nahajajo nekje v menijski vrstici Mx, služijo prikazu naslednjih črk Braillove pisave, ki zaradi pomanjkanja prostora še niso bile prikazane na zaslonu.

Primer pisanja in branja SMS (neprikazano);

1. Uporabnik s pritiskom na določen gumb 7 določi, da želi napisati nov SMS.

2. Izpiše se hiperpovezava »TXT«. Z aktivacijo te povezave se uporabniku omogoči pisanje besedila.

3. Vsa polja osrednjega področja mrežice 1, kjer se izpisuje Braillova pisava, se postavijo na vrednost prazno.

4. Uporabnik se pomakne na prvo Braillovo celico in z izbranim aktiviranjem določenih polj Braillove matrike oblikuje želeni znak besedila. Uporabnik lahko napisano tudi sproti preverja in popravlja.

5. Ko izpolni vse črke na zaslonu, se s pritiskom na potrditveni gumb pomakne na naslednjo stran, kjer ima zopet na voljo 'prazen' zaslon.

6. Ko uporabnik konča z vnosom besedila, pritisne na gumb »Končaj« in s tem je potrdi vnos besedila.

7. Program 5 mu ponudi vnaprej pripravljene izbire »Number«, »Contacts« in »Search«. Izbira opcije »Number« omogoča vpis številke preko Braillove pisave, »Contacts« izpiše imenik kontaktov, »Search« pa iskanje po imeniku kontaktov. Cilj vseh treh opcij je dobiti telefonsko številko, na katero naj se pošlje SMS.

8. Ko uporabnik izbere in potrdi želeno telefonsko številko, program pošlje SMS.

Primer risanja grafičnega elementa (neprikazano);

1. Uporabnik s pritiskom na določen gumb 7 izbere lik, npr. pravokotnik.

2. Prst blazinice položi na določen del rastra mrežice 1, poišče začetno pozicijo bodočega lika 3, z dvoklikom prične proces oblikovanja, diagonalno potegne prst po mrežici 1 ter nato prst odmakne, ter s tem programu 5 sporoči, da naj nariše med začetno (dvoklik) in končno (odmik) točko želeni lik.

-15Podrobneje je bistvo izuma pojasnjeno z opisom izvedbenega primera z ozirom na priložene risbe, na katerih je prikazano naslednje:

> Sl. 1 Tlorisni in stranski pogled na mrežico 1 po izumu z oznakami geometrijskih likov 3, menijskih vrstic Ml in M2 s programabilnimi gumbi 7 in Braillovih znakov v obliki matrike 6, ki jih slikovno interpretira ekran 2 naprave 10 skozi svetlobno propustno mrežico 1.

Sestavni deli izuma, prikazanega na Sl. 1, so naslednji:

> 1 prozorna mrežica po izumu, ki omogoča prenos energije dotika prsta.

> 2 zaslon računalniške naprave 10.

> 3 dvodimenzionalni grafični lik (krog, trikotnik, črta,...).

> 4 čepek, razporejen v raster, ki prednostno prekriva osrednji del mrežice 1.

> 5 programska oprema (neprikazano).

> 6 matrika Braillove celice, ki obsega 2x3 čepke 4.

> 7 gumb menijske vrstice Ml, M2, Mx,....

> 8 gumb Ctrl - kontrolni gumb.

> 10 računalniška naprava.

> Ml menijska vrstica, na prednostno levem robu s prednostno programabilnimi gumbi 7.

> M2 menijska vrstica, na prednostno spodnjem robu s prednostno vnaprej določeno funkcionalnostjo gumbov 7.

V opisu izuma so za Braillovo pisavo uporabljena naslednja imena:

> Braillova celica je ekvivalent znaka Braillove pisave, to je črke ali številke, torej pravokotna matrika 6 velikosti 2x3, torej šestih izboklin, luknjic ali ravnin fizične, to je papirne ali druge Braillove pisave.

> Rastrsko polje je ekvivalent posamezne izbokline, luknjice ali ravne fizične, to je papirne ali druge Braillove pisave. V mrežici 1 po izumu posamezno rastrsko polje ponazarja posamezen čepek 4.

Razume se, da so lahko tako tehnična izvedba, kot tudi podrobnosti oblikovanja in pritrjevanja rastrske mreže 1 po izumu, še posebej pa programski pristopi tudi nekoliko drugačni od zgoraj opisanih, kar pa ne spremeni temeljnih značilnosti in funkcije izuma.

-16···· ···

Razume se, da se lahko rastrska mreža 1 dogradi na zaslon računalniške naprave 2 tudi tako, da se obe napravi naknadno neločljivo poveže, ali tako, da se že v procesu proizvodnje zaslona elektronske naprave 10 namesto gladkega zunanjega sloja zaslona izoblikuje ustrezen relief po vzoru mrežice 1, kar pa ne spremeni temeljnih značilnosti in funkcije izuma.

Razume se, da lahko strokovnjak s tega področja na osnovi poznavanja izuma zasnuje tudi rahlo drugačne izvedbene primere od zgoraj opisanega, ne da bi s tem zaobšel osnovne značilnosti izuma, kot so opredeljene s patentnimi zahtevki.

Claims (13)

1. Pripomoček za multimedijsko upravljanje računalniških naprav za slepe in slabovidne, označen s tem, da se kot mehanski dodatek v obliki rastrske mreže (1) razprostre preko klasičnega na dotik občutljivega zaslona naprave (2) in s tem slepim in slabovidnim osebam omogoči prostorsko orientacijo na sicer gladki površini ekrana ter s tem možnost učinkovite uporabe katerekoli sodobne serijsko proizvedene naprave, ki zna dotik izraziti z vibracijo različnih jakosti in večtočkovni dotik izraziti z vibracijo različnih jakosti in/ali frekvenc, pri čemer komunikacija s slepim ali slabovidnim uporabnikom poteka preko sestavljenih znakov Braillove pisave v obliki prostorske matrike 2x3 (6), dvodimenzionalnih grafičnih elementov (3) in menijskih vrstic (Ml, M2, Mx), oziroma njihovih pripadajočih gumbov (7) in potrditvenega, oziroma kontrolnega gumba (8).

2. Pripomoček po zahtevku 1, označen s tem, da sta velikost in raster mreže (1) prilagojen gabaritom posamezne elektronske računalniške naprave (10), ta raster pa vsakokratno podpira ustrezna programska oprema (5), ki omogoča, da Braillovi znaki, grafični elementi (3) in menijski gumbi (7) na zaslonu natančno sovpadajo.

3. Pripomoček po zahtevku 1 in 2, označen s tem, da mrežica (1) gladko površino zaslona računalniške naprave (2) s svojo rastrsko strukturo razdeli na posamezne manjše dele in s tem slepemu človeku zagotavi prostorsko orientacijo v dvodimenzionalnem prostoru na dotik občutljivega zaslona.

4. Pripomoček po zahtevkih 1 do 3, označen s tem, daje mrežica (1) sestavljena iz eno ali večslojne prozorne plošče, prednostno standardnih debelin zaščitnih stekel (0,25 do 0,33), ki v celotni svoji površini prepušča tako vidno svetlobo iz ekrana (2) proti uporabniku, kakor tudi impulze dotikanja blazinic prstov proti ekranu naprave (2), za njeno izdelavo se lahko uporabi tehnologijo in materiale uveljavljenih kaljenih stekel in folij, ki so namenjeni zaščiti ekranov (2) mobilnih naprav s to razliko, da so omenjene zaščitne prevleke na obeh straneh gladke, mrežica (1) pa je gladka le na tisti strani, ki se dotika zaslona (2), z druge strani pa ima dograjen ustrezen raster v obliki vdolbin ali prednostno čepkov (4).

5. Pripomoček po zahtevkih 1 do 4, označen s tem, da premer čepka (4) znaša od 0,5 mm do 5 mm, prednostno 1,5 mm, razmak med posameznimi čepki (4) znaša od 1 mm do 10 mm, prednostno 2,5 mm, višina čepka (4) pa od 0,1 mm do 5 mm, prednostno od 0,6 mm do 0,9 mm, pri čemer so lahko čepki različnih prečnih presekov, kot je krog, kvadrat, trikotnik, večkotnik, z ostrim ali zaokroženim robom na vrhu, kjer prihaja do dotika s prstnimi blazinicami, prednostno pa valjaste oblike z zaokrožitvijo na vrhu v obliki krogelnega izseka, ali v primeru nižjih čepkov samo v obliki krogelnega izseka, tako daje omogočena dovolj močna zaznava z dotikom, daje čepek trden in da je omogočeno enostavno čiščenje površine mrežice (1) ter čepkov in neposredne okolice čepkov (4).

6. Pripomoček po zahtevku 5, označen s tem, daje razpored čepkov (4) prednostno izveden v obliki kvadratnega rastra, kar v prvi vrsti odgovarja prikazovanju Braillove pisave, nudi pa tudi potrebno orientacijo pri prepoznavi grafičnih likov (3), lahko pa je na določenem delu površine mrežice (1) razpored čepkov (4) tudi krožen, valovit ali kakšne druge oblike, ki lažje prikazuje krivulje.

7. Pripomoček po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da poleg čepkov (4) dodatno funkcionalnost mrežice po izumu (1) v kombinaciji s programsko opremo (5) omogoča tudi ena ali več menijskih vrstic (Ml, M2, Mx), prednostno oblikovanih iz gumbov (7) v obliki pravokotnikov, z ostrim ali zaokroženim robom, katerih rob se dviguje iznad osnovne površne mrežice (1) za prednostno enako višino, kot se dvigujejo čepki (4), notranji prostor pravokotnika je poravnan z ostalo • · · «

• · · površino mrežice (1), širina roba se giblje od 0,1 mm do 4 mm, prednostno od 0,5 do 1 mm, velikost zunanjih mer gumbov 7 je v izmerah od 4 x 6 mm do 30 x 45 mm, prednostno od 6 x 9 mm za majhne naprave, kot so na primer pametni telefoni, do prednostno 16 x 24 mm za tablice in podobne večje naprave, razmik med gumbi (7) je od 0,5 do 50 mm, prednostno od 1 mm do 12 mm, gumbi so lahko poljubno programabilni, ali z vnaprej določeno funkcionalnostjo in v svoji notranji površini glede na namen uporabe ustrezno označeni z znaki Braillove pisave ali kakšnimi drugimi vnaprej določenimi razpoznavnimi reliefi.

8. Pripomoček po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da sta menijski vrstici prednostno dve (Ml in M2), prva razporejeni v koordinatnem sistemu mrežice (1) pokončno levo, druga vodoravno spodaj, kar nudi uporabniku dodatno orientacijo, saj je določen gumb (7) posamezne menijske vrstice zlahka prepoznaven, tako da uporabnik postavi prst nanj, nato pa le sledi s prstom čepkom (4) v vertikalni ali horizontalni smeri, obenem pa se prednostno na stičišču obeh menijskih vrstic na spodnjem levem oglišču mrežice (1) nahaja kontrolno potrditveni gumb (8), ki se uporablja za potrjevanje akcij, raztegovanje in kopiranje grafičnih elementov in podobno, skratka čim bolj podobno funkcionalnosti, ki je uveljavljena v praksi pri standardnih aplikacijah za računalniško grafično oblikovanje.

9. Uporaba pripomočka za upravljanje multimedijskih naprav za slepe in slabovidne, označena s tem, da skupaj z ustrezno programsko opremo po izumu omogoča najmanj risanje dvodimenzionalnih likov, branje elektronskih novic, branje in pisanje SMS sporočil, branje in pisanje e-poštnih sporočil, klicanje telefonskih naslovnikov, pregled stanja ure, baterija, spomina in podobno, igranje določenih preprostih iger in upravljanje preprostih razvedrilnih programov.

10. Uporaba po zahtevku 9, označena s tem, daje sistem vibriranja in/ali zvočnega odzivanja programsko izveden na takšen način, da prehod blazinice prsta preko področja zaslona (2), kjer se nahaja grafični element ali točka Braillovega znaka sproži določen odziv, ki ga slepa oseba razpozna in ko naleti na grafični element, ki se običajno razprostira preko sorazmerno večje površine mrežice (1), kot matrika Braillovega znaka (6), slepi uporabnik sledi zvoku, ki ga oddaja računalnik (10) ob potovanju blazinice prsta vzdolž črte grafičnega lika (3) in si preko smeri giba svoje roke ustvarja predstavo o grafični podobi, katere konturam sledi.

11. Uporaba po zahtevku 9 in 10, označena s tem, da se pisanje Braillove pisave izvaja tako da se z dvoklikom na določeno mesto po sistemu stikala prižiga/ugaša posamezno polje matrike (6), pri čemer prižgano polje predstavlja izboklino, ugasnjeno polje pa ravnino, ti dve različni stanji pa sta ponazorjeni z drugačnim zvokom in /ali vibracijo.

12. Uporaba po zahtevkih 9 do 11, označena s tem, da program (5) omogoča tudi vizualni prikaz programskih orodij in njihovih učinkov, predvsem barv in kontrasta, kar pride prav slabovidnim osebam, poleg tega pa je vizualno prikazovanje potrebno tudi zato, da napravo lahko upravljajo tudi vse ostale osebe z zdravim vidom, še posebej strokovnjaki za oblikovanje strokovnih in izobraževalnih multimedijskih vsebin za slepe in slabovidne.

13. Uporaba po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, daje programska oprema (5) sestavljena iz treh osnovnih delov, to je programa za oblikovanje vsebin, kije namenjen predvsem specializiranemu strokovnemu osebju, ki se ukvarja s poučevanjem slepih in slabovidnih oseb, da lahko ustvarjajo multimedijske vsebine, lahko pa ga uporabljajo tudi drugi uporabniki, bralnika vsebin, ki je namenjen uporabi že narejenih programskih vsebin, kar pomeni polno funkcionalnost, razen spreminjanja in shranjevanja multimedijskih vsebin, ter platforme za shranjevanje, izmenjavo in nakup vsebin, ki bo preko svetovnega spleta omogočala komunikacijo in izmenjavo izdelkov slepih in slabovidnih oseb med seboj in z zainteresirano javnostjo.