SI24789A - Pripomoček za upravljanje računalniških naprav za slepe in gluho slepe - Google Patents

Abstract

Pripomoček za upravljanje računalniških naprav slepim in gluho slepim omogoča uporabo namiznih in prenosnih računalnikov, tabličnih računalnikov, dlančnikov, pametnih telefonov in vseh ostalih naprav, ki za komunikacijo z uporabnikom uporabljajo zaslon, kije občutljiv na dotik in znajo ta dotik pretvoriti v vibracijo različne jakosti ali frekvence. Pripomoček po izumu je značilen po tem, da ima mehanski dodatek v obliki rastrske mreže (21) razprostre preko klasičnega na dotik občutljivega zaslona naprave(22) in s tem slepim in gluho slepim osebam omogoči prostorsko orientacijo na sicer gladki površini ekrana ter s tem možnost učinkovite uporabe katerekoli sodobne serijsko proizvedene naprave, ki zna večtočkovni dotik izraziti z vibracijo različnih jakosti ali frekvenc, pri čemer komunikacija s slepim uporabnikom poteka preko posameznih sestavljenih znakov Braillove pisave (23) in menijskih vrstic (Ml) in (M2) in branje Braillove pisave poteka s pomočjo razpoznavanja prostorske matrike 2x3 prekovibracijskega odziva računalniške naprave (22).

Description

Pripomoček za upravljanje računalniških naprav za slepe in gluho slepe

Predmet izuma

Predmet izuma je pripomoček za upravljanje računalniških naprav za slepe in gluho slepe, to je torej naprava, ki omogoča ljudem z okvaro vida in celo ljudem z okvaro vida in sluha uporabo katerega koli zaslona, občutljivega na dotik, znanega pod angleškim izrazom touchscreen. Naprava torej omogoča slepim in gluho slepim ljudem na nov in inovativen način uporabljati običajne računalniške vhodno-izhodne enote, ki s površino, namenjeno prikazovanju podatkov, zaznavajo tudi dotik uporabnikovega prsta ter so dotik sposobne sporočati z vibracijo. Naprava po izumu skupaj z ustreznim računalnikom in programskim vmesnikom uporabniku z okvaro vida ali okvaro vida in sluha omogoča neposredno interakcijo z grafičnimi elementi na zaslonu, kijih sicer ne bi mogel zaznati, oziroma logično povezati v sebi razumljivo zaporedje podatkov in iz njih izluščiti predstavljene informacije.

Pripomoček po izumu omogoča slepim in gluho slepim uporabo namiznih in prenosnih računalnikov, tabličnih računalnikov, dlančnikov, pametnih telefonov in vseh ostalih naprav, ki za komunikacijo z uporabnikom uporabljajo zaslon, kije občutljiv na dotik in znajo ta dotik pretvoriti v vibracijo različne jakosti ali frekvence. Pripomoček omogoča slepim in celo gluho slepim ljudem uporabo računalniških naprav, ki so namenjene ljudem z zdravim vidom in sluhom, torej izdelke velikoserijske proizvodnje, ki so zaradi množične proizvodnje cenovno dostopnejši od specializiranih naprav, pri čemer pripomoček ne zahteva nikakršnega poseganja v samo napravo.

Tehnični problem

Sodobni zasloni računalniških naprav, ki so občutljivi na dotik, preko programskih grafičnih vmesnikov omogočajo človeku z normalnim vidom ustvariti predstavo dvodimenzionalnega ali celo navideznega tro-dimenzionalnega prostora z znaki in elementi, preko katerih lahko uporabnik logično komunicira s programom celo brez uporabe miške in utripača.

Slepa oseba tovrstnih dvo in tro-dimenzionalnih podatkovnih polj ne more zaznavati in posledično razumeti, saj za svojo komunikacijo z okoljem uporablja predvsem čutilo tipa, oziroma dotika, česar pa gladka površina zaslonov ne zagotavlja. To pomeni, da vizualno hendikepirana oseba nima na voljo nobene oprijemljive osnove, s pomočjo katere bi lahko

-2komunicirala s podatki, kijih ponuja grafično programsko ozadje sodobnih vmesnikov, ki so namenjene ljudem, ki normalno vidijo.

Znano stanje tehnike

Louis Braille je leta 1822 izumil posebno pisavo, kije sčasoma prerasla v svetovno znani sistem reliefnega tiska, ki ga uporabljajo slepi in delno videči ljudje za branje in pisanje. Od takrat naprej slepi sami pišejo, berejo in so tako pismeni.

Danes imajo slepi na voljo tako imenovane Braillove vrstice - računalniško podprto orodje, ki jim omogoča hitrejše sporazumevanje in boljši dostop do informacij in komunikacij z zunanjim svetom. Sistem Braillove pisave temelji na različnih razporeditvah luknjic. Vsaka Braillova celica je sestavljena iz kombinacij šestih luknjic, razporejenih v liku pravokotnika. V pravokotniku so vodoravno dve luknjici, navpično patri. S to kombinacijo je mogoče narediti 64 znakov, določene črke pa sto izražene tudi s kombinacijo dveh zaporednih Braillovih znakov. Enako velja za številke. Vsaka kombinacija razporeda izboklin matrike 2x3 ima torej za slepega človeka svoj pomen.

Prilagojena informacijska tehnologija za slepe in slabovidne skupaj z razvojem komunikacijskih možnosti povečuje možnosti informacijske neodvisnosti ljudi z okvaro vida. Slepi ljudje si namreč ne morejo pomagati z enostavnimi pripomočki za povečavo znakov, pri preostalih načinih posredovanja informacij pa so odvisni od drugih. Danes le uporaba računalnika z Bajlovo vrstico in sintetizacija govora omogoča slepim - ne pa tudi gluho slepim branje elektronsko zapisanega besedila v približno enaki obliki, kakor ga berejo videči. Vendar pa je tovrstna oprema težko dostopna in draga, saj Braillova vrstica s prenosnim računalnikom stane več tisoč evrov, in to brez dodatne posebej prilagojene programske opreme.

V nadaljevanju so opisane najbolj znane, čeravno v praksi dokaj omejeno uporabljene tehnologije:

- Rokavica z vgrajenimi vibratorji na različnih mestih. Kombinacija vibriranja teh vibratorjev omogoča osebi da ve kaj ji naprava sporoča. Problem te rešitve je daje draga in nerodna za uporabo. Uporabnik si mora nadeti rokavico da lahko komunicira. Mlajša oseba, ki raste, mora rokavice pogosto menjati za večje, kar predstavlja dodaten strošek. Poleg tega ta tehnologija

-3omogoča le enosmerno komunikacijo. To pomeni da preko tovrstne rokavice oseba lahko le bere Braillovo pisavo, ne more pa je zapisati.

- Braillov telefon ki deluje na principu EAP (Electric Active Plastic)

Naprava za slepe proizvajalca Samsung namesto vizualne ekranske površine vsebuje električnoaktivno površino, katere gladka plastične prevleka se na določenih mestih začasno izboči in na takšen način uporabniku omogoči branje po sistemu Braillove pisave. Problem te naprave je, da je namenjena le slepemu človeku, ki to pisavo razume, za videče družinske člane pa je neposredno neuporabna in s tem predstavlja dodaten strošek. Poleg tega naprava, kot je prestavljena na svetovnem spletu, omogoča prikaz dokaj kratkih sporočil, navigacijski del naprave pa je fiksen in s tem le pogojno programabilen. Prednost te tehnologije pred napravo po izumu je v tem, da lahko uporabnik prebere z blazinico prsta celoten znak Braillove pisave naenkrat in mu ni potrebno brati vsake celice matrice 2x3 Braillovega znaka posebej.

- Braillova vrstica. Pri tej rešitvi se z računalnikom in ustreznim programom poveže posebna strojna oprema ki omogoča uporabniku zapisovati Braillovo pisavo. Gre za veliko, težko in drago napravo. Ta sicer omogoča branje in pisanje Braillove pisave, vendar je pogojno mobilna. Težko je prenosljiva in pri uporabi mora uporabnik sedeti za mizo. V času zmogljivih pametnih mobilnih telefonov to predstavlja pomanjkljivost, saj uporabnik ne more neposredno uporabljati pametnega telefona, temveč vsa njegova interakcija poteka preko Barilove vrstice.

- Izpis Braillove pisave na pametnem telefonu. Gre za programsko rešitev, kjer se na zaslonu pametnega telefona izpiše Braillova pisava. Z dotikom na točko, kije 'izbočena', telefon zavibrira. Problem te rešitve je ker slepa oseba ne more locirati, kjer na zaslonu se ta točka nahaja. Zato je branje Braillove pisave na takšen način praktično nemogoče in je tovrstna rešitev neuporabna. Prav tako ta rešitev omogoča le branje podatkov ne pa tudi pisanja.

- Pretvorba besedila v Morsejevo abecedo. Gre za programsko rešitev, kjer program pametnega telefona spremeni vsebino SMSa v vibracije. Vibracije so kratke in dolge.

Problem take rešitve je da večina slepih ali gluhoslepih oseb ne pozna Morsejeve abecede. Problem je da takšen način komunikacije omogoča le branje ne pa tudi pisanja. Rešitev predstavlja dokaj omejen izkoristek uporabe pametnega telefona.

- Pretvorba besedila v govor in pretvorba govora v besedilo. Gre za programsko rešitev, kjer pametni telefon prebere sprejeto sporočilo in preko prepoznavanja govora izreče besedilo. Problem te rešitve je da ni najbolj zanesljiva. Pretvorba teksta v govor deluje zadovoljivo, obratna pot pa je problematična. Poleg tega so tako podprti le razširjeni svetovni pogovorni jeziki, pri manj razširjenih pogovornih jezikih, kot je Slovenski pa te stvari ne funkcionirajo

-4najbolje. Drugi problem takšne rešitve je daje zelo občutljiva na okoliški šum. Zato je prepoznavanje govora v hrupnem okolju, npr. v urbanem okolju, praktično neuporabno. Prav tako taka rešitev uporabniku ne omogoča nikakršne zasebnosti, saj mora ta glasno govoriti ukaze in vsebino sporočila, ki ga želi poslati.

Vsi pomembni patenti za zaslone na dotik, ki so namenjeni človeku z zdravim vidom, so bili vloženi v '70ih in '80ih letih prejšnjega stoletja in so tako že potekli, tako da oblikovanje in proizvodnja zaslonov na dotik nista več omejena in sta postala že zelo razširjena.

Ena od rešitev je uporaba piezoelektričnih kristalov. Ob dotiku piezoelektrični kristali pretvorijo mehansko spremembo v sorazmeren električni signal. Pri zaslonu na dotik potrebujemo vsaj dva strateško postavljena piezoelektrična kristala, lego dotika pa določamo s primerjavo signalov in s triangulacijo. Zaslon je lahko iz navadnega stekla, kar pomeni, daje trajen in prozoren in dobro deluje kljub praskam ali prahu. Omenjena tehnologija skupaj s procesorjem in ustrezno programsko opremo nato več ali manj pravilno interpretira uporabnikove poteze in se odloči, kakšno uporabno akcijo bo sprožila.

Trenutno je na voljo okoli 18 različnih tehnologij dotika. V preteklosti so nekatere temeljile na vidni ali infra rdeči svetlobi, na zvočnem valovanju, na senzorjih upora, mehanski sili (Capacitive Technologies, Resistive Technologies , Optical Technologies , Wave Technologies, Force-Sensing Touch Technology). Bistvo in cilj vseh omenjenih tehnologij je v tem, da se ob dotiku sproži električni impulz, ki prek različnih medijev izvrši dejanje, ki ga uporabnik želi izvesti. Vse te tehnologije imajo kombinacijo dobrih in slabih lastnosti v smislu, natančnosti, obstojnosti, zanesljivosti in cene.

Dandanes se za zaznavanje dotika na zaslonu večinoma uporablja kapacitivna tehnologija, npr. Samsung Capacitive techonogy.

Rešitev tehničnega problema

Naprava po izumu je izvedena tako, da ustrezno reagira na dotike tistih sodobnih zaslonskih tehnologij dotika, ki omogočajo in ločijo večtočkovni hkratni dotik, pa tudi tistih, ki zaznavajo le enotočkovni ekranski dotik, vendar obenem zaznavajo pritisk na določeno tipko naprave. Hkratnost dveh signalov namreč program potrebuje zaradi potrditve določene izbrane akcije.

-5Naprava po izumu odpravlja vse zgoraj navedene omejitve, je enostavna za implementacijo na klasičnih cenovno dostopnih napravah, ki so namenjene ljudem z zdravim vidom, je enostavna za uporabo, mobilna, omogoča branje in pisanje, poleg tega pa omogoča tudi uporabo naprednih funkcij pametnega telefona in ostalih primerljivih naprav, vključno z igranjem igric.

Podrobneje je bistvo izuma pojasnjeno z opisom izvedbenega primera z ozirom na priložene risbe, na katerih je prikazano naslednje:

Sl. 1 Ortogonalni prikaz računalniške naprave, v izvedbenem primeru pametnega telefona, na kateri teče programska oprema po izumu, ki interpretira znake Braillove pisave. Poleg je prikazana rastrska mreža po izumu, ki v svojem gabaritu popolnoma ustreza meram elektronske naprave in razporedu Braillovih znakov, kijih na zaslonu elektronske naprave interpretira namenska programska oprema.

Sl. 2 Tlorisni prikaz sestava elektronske naprave in rastrske mreže po izumu, na zaslonu je prikazana tudi vključena programska oprema po izumu.

Sl. 3 Tlorisni prikaz in razlaga razporeda posameznih odprtin rastrske mreže po izumu

Sl. 4 Ortogonalni prikaz rastrske mreže, na kateri se vidi različna debelina posameznih delov mreže ter dodatna peresa za pritrjevanje na računalniško napravo.

V opisu izuma so za Braillovo pisavo uporabljena naslednja imena:

- Braillova celica 18 je ekvivalent znaka Braillove pisave, to je črke ali številke, torej pravokotnika velikost 2x3, torej sestih izboklin, luknjic ali ravnin fizične, to je papirne ali druge verzije Braillove pisave.

- rastrsko polje 19 je ekvivalent posamezne izbokline, luknjice ali ravnine fizične, to je papirne ali druge verzije Braillove pisave,

Izvedbeni primer naprave po izumu je pametni telefon, vendar se izum nanaša na katerokoli napravo s sličnimi karakteristikami.

Opisani tehnični problem je rešen z napravo po izumu, katere bistvena značilnost je v tem, da se mehanski dodatek v obliki rastrske mreže 21 razprostre preko klasičnega na dotik občutljivega zaslona naprave 22 in s tem slepim in gluho slepim osebam omogoči uporabo katerekoli

-6sodobne serijsko proizvedene »touchscreen« naprave, ki zna večtočkovni dotik izraziti z vibracijo različnih jakosti ali frekvenc.

Komunikacija s slepim uporabnikom poteka preko posameznih sestavljenih znakov Braillove pisave 23 in menijskih vrstic Ml in M2. Klasičen pristop branja Braillove pisave pri slepih je razpoznavanje neravnin, to je izboklin in vdolbin na sicer ravni gladki površini, preko prstnih blazinic, ki so zaradi mnoštva živčnih končičev izredno občutljive na dotik.

Bistvo novosti po izumu je v tem, da se reliefna zgradba zapisa posameznega Braillovega znaka, ki ga na gladki površini zaslona naprave 22 ni mogoče začutiti s prsti, nadomesti z ustrezno vibracijo računalniške naprave, ko slepa oseba blazinico prsta pomakne preko določene točke zaslona naprave 22. Samo pomikanje prsta po zaslonu pa za omogočanje branja ni dovolj, saj manjka orientacija v dvodimenzionalnem prostoru. To orientacijo zagotavlja za vsako napravo, to je zaslon in programsko ozadje posebej prilagojena rastrska mreža 21 po izumu.

Mreža 21 mora biti narejena iz takšnega električno in magnetno neprevodnega materiala, ki s svojo prisotnostjo in neposrednim stikom ne moti na dotik občutljivega ekrana, hkrati pa je dovolj trdna in obstojna, da so vertikalno in horizontalno potekajoče mrežne linije 24 dovolj ozke, da pretirano ne zmanjšujejo funkcionalne površine na dotik občutljivega zaslona naprave 22, poleg tega pa dovolj široke, da se pod pritiskom in drsanjem prstov po površini zaslona ne premikajo in ne deformirajo. Mrežne linije morajo biti tako visoke hi in h2, da jih slepi uporabnik pod prsti v celotni konturi brez napora in napake lahko čuti, poleg tega pa dovolj nizke, da se konveksno upognjena površina blazinice prsta lahko dovolj približa površini na dotik občutljivega zaslona naprave 22, da le ta ustrezno in brez napake reagira. Pomemben je tudi raster mreže 21 po izumu, ki mora biti izveden tako, daje posamezna odprtina, ki predstavlja rastersko polje 19 prilagojena povprečni velikosti površine prstne blazinice odrasle osebe, tako da omogoča funkcionalen kontakt prsta z občutljivo površino.

Menijska polja mreže od 1 do 8 in od 9 do 16 ter rastrska polja 19 so lahko pravokotne oblike z ostrimi robovi, lahko pa so robovi tudi zaokroženi ali prisekani. Ravno tako je oblika teh polj lahko tudi okrogla, ovalna ali katerekoli druge oblike, ki omogoča dovolj učinkovit stik

-7blazinice prsta z na dotik občutljivim zaslonom naprave in hkrati potrebno orientacijo slepega uporabnika v dvodimenzionalnem prostoru zaslona naprave 22.

Prečni presek rastrske mreže 21 je lahko okrogle, ovalne, eliptične, polkrožne, trikotne, trapezoidne ali katere koli druge oblike. Pomembno je, da vsakokratna oblika zagotavlja zadostno trdnost celotne strukture tako v procesu izdelave, kakor tudi kasneje pri uporabi. Za tehnologije vlivanja ali stiskanja v preši bodo primernejši preseki, katerih izmetni kot je manjši od 90 kotnih stopinj, kot so na primer polkrogi, trikotniki in rombi in podobno, pri tehnologiji izrezovanja ali trodimenzionalnega tiskanja pa bo morda primernejša pravokotna oblika.

Sistem vibriranja je programsko izveden na takšen način, da prehod prsta preko področja zaslona, kjer je grafično izrisana točka, ki ponazarja izboklino 25, vibrira močneje, kot prehod prsta preko področja na zaslonu, ki grafično ponazarja ravnino 26. Slednje bi lahko bila ponazorjeno tudi z ne-vibracijo, vendar je boljša izbira šibke vibracije, da slepa oseba zagotovo ve, da se nahaja na tej določeni točki in daje dotik naprava pravilno zaznala. Na takšen način se zagotovi višja stopnja nedvoumnosti komunikacije.

Rastrska mreža 21 je v svoji vertikalni razsežnosti Sl in horizontalni razsežnosti S2 razdeljena na pravokotna polja, rasterska polja 19 iz osrednjega dela imajo mere obeh stranic dokaj izenačene z rahlim presežkom v smeri Sl, kot ga narekuje ploskev blazinice prsta uporabnika pri delu z napravo in so namenjeni interpretaciji znakov Barillove pisave. Razmerje stranic polj skrajno zgornje 1 - 8 in skrajno spodnje 9-16 vrstice pa je prednostno bolj poudarjeno v korist stranice v smeri Sl iz razloga natančnosti in nedvoumnosti zaznave dotika, saj trenutno dostopne naprave sorazmerno težko zaznavajo dva zelo bližnja dotika. Ko bo tehnologija dotika to omejitev presegla, takšna razporeditev ne bo več nujna, lahko pa ostane zaradi lažje razpoznave in ločevanja polj med seboj za samega uporabnika. Omenjeni skupini polj 1 - 8 in 9-16 oblikujeta menijski vrstici Ml in M2, ki lahko vsakokratno drugače, glede na programsko ozadje, omogočata sprožitev določenih nadaljnjih akcij programa in se jih ne da brati s pomočjo Braillove pisave, temveč sta dogovorni glede na horizontalno pozicijo posameznega pravokotnika tega rastra oziraje se na levi in desni rob mreže 21, oziroma smer S2.

-8Rastrska mreža 21 je v svoji ravnini obdana z obrobo 17 višine hi, ki je dovolj široka, da nudi celotni napravi z mrežo 21 po izumu potrebno trdnost, obenem pa ne zmanjšuje površine aktivnega zaslona računalniške naprave 22. Na zunanji strani obrobe 17 se na vseh štirih stranicah v sredini dolžine teh stranic pravokotno nahajajo oprijemalne letve 27, oblikovane tako, da objamejo, zagozdijo in s tem čvrsto spojijo rastrsko mrežo 21 po izumu z računalniško napravo 22. Oprijemalne letve so prednostno izdelane iz enakega materiala, kot ostali deli rasterske mreže 21, morajo pa biti dovolj prožne in obstojne, da omogočajo mnogokratno snemljivost brez nevarnosti poškodbe ene ali druge naprave. Za spajanje rastrske mreže 21 na računalniško napravo 22 so mogoče tudi druge že znane tehnične rešitve, kot je npr. silikonska srajčka in podobno, vendar to na osnovno funkcionalnost naprave po izumu ne vpliva.

Posamezen znak Braillove pisave 23 je realiziran znotraj ene Braillove celice 18. Ena Braillova celica 18 je sestavljena iz šest rasterskih polj 19, razporejenih na takšen način, da posamezena Brailova celica 18 zavzema skupino polj 19 v razsežnosti dve polji v smeri S2 in tri polja v smeri Sl. Torej ena Braillova celica 18 zavzema površino šestih polj 19 rastrske mreže 21. Posamezna skupina šestih polj Braillove celice 18 je po svojih zunanjih robovih dodatno ploskovno dvignjena do višine hi, kar slepemu uporabniku omogoča ločiti posamezen Braillov znak od sosednjih. Notranji raster skupine šestih polj Braillove celice 18 rasterske mreže 21 sega le do višine h2. Enako velja za polja obeh menijskih vrstic Ml in M2. Tudi ta menijska polja imajo enako širino, kot polja 19, višina pa je večja za toliko, daje za slepega uporabnika pod prsti razlika razpoznavna in daje bližnja večtočkovna zaznava preciznejša, torej v razmerju od 1.1 do 3 glede na širino polja, prednostno 1.5.

Dolžina robnih stranic posameznega rastrskega polja 19 se lahko giblje v izmerah od 5x4mm do 20x16 mm, prednostno 7,08 mm x 5,35 mm, višina tega polja h2 pa od 0.2 do 2 mm, prednostno 0.8 mm in višina zunanjih robov Braillove celice 18 je hi v izmerah od 0.3 do 3 mm, prednostno 1.3 mm.

Slepa oseba za razpoznavanje posameznega znaka Braillove pisave z dotikom prsta potuje preko vseh šestih površin rasterskih polj 19, ki so združeni v eno Braillovo celico 18 in glede na vibriranje, ki ga odda prehod prstne blazinice preko vseh šestih polj 19 znotraj celice 18, oceni, oziroma razpozna, za kateri znak Braillove pisave gre. Večji kot je zaslon, več znakov lahko program naenkrat prikaže in bolj udobno ter hitro je branje.

-9Programska oprema, ki teče na posamezni računalniški napravi 22, opremljeni z zaslonom, občutljivim na dotik, se mora natančno ujemati z razporeditvijo rastrske mreže 21.

Rastrska mreža 21 je izvedena na takšen način, da se lahko hitro in enostavno ter poljubno mnogokrat spoji z elektronsko napravo 22, ali se od nje oddvoji, ter s tem omogoča uporabo iste naprave videčemu in slepemu človeku z minimalnimi potroški časa prilagajanja. Zagon ustrezne programske opreme in montaža naprave po izumu trajata le nekaj deset sekund.

Naprava po izumu skupaj z ustrezno programsko opremo in primernim računalnikom z na dotik občutljivim zaslonom omogoča najmanj naslednje:

- branje elektronskih novic,

- branje in pisanje SMS sporočil,

- branje in pisanje e-poštnih sporočil,

- klicanje telefonskih naslovnikov,

- pregled stanja ure, baterija, spomina in podobno,

- igranje določenih preprostih iger, npr. Tic Tac Toe (3x3), 4 v vrsto, ladjice potapljat in upravljanje podobnih razvedrilnih programov.

Osnovna značilnost prilagojene programske opreme, ki izrablja funkcionalnost naprave po izumu je v tem, da se v Braillovi pisavi izpišejo tudi menijske opcije. Slepi uporabnik izbere menijsko opcijo na takšen način, da drži pritisnjeno poljubno polje v menijskih vrsticah Ml ali M2, istočasno pa z drugim prstom pritisne na polje 1 za potrditev izbire, ki se prednostno nahaja v skrajnem levem polju meniške vrstice Ml.

V menijskih vrsticah Ml ini M2 se prednostno nahajajo naslednja funkcionalna polja, ki so prednostno razporejena na naslednji način:

1- Akcijski gumb - s pritiskom nanj sprožimo, oziroma aktiviramo določeno izbiro.

2- NEWS - Izbira ko želimo brati novice.

3- SMS - za pisanje in branje kratkih sporočil..

4- Mail - za pisanje in branje e-poštnih sporočil.

5- Time - Za prikaz datuma in ure.

6- Call - za klicanje.

7- Rezervirana za igre in nastavitev.

8- Rezerviran za pomoč in SOS klic.

9- PgDn - prikaz naslednjih N znakov - enega ekrana.

10- PgUp - prikaz predhodnih N znakov - enega ekrana.

- END - skok na konec besedila.

12- HOME - Skok na začetek besedila.

13- ΝΕΧΤ- Skok na naslednji zapis (pri SMS sporočilih je to naslednje sporočilo, pri epoštnih sporočilih je to naslednje e-sporočilo, pri novicah je to naslednja novica).

14- PREV - Skok na predhodni zapis.

15- BACK - Skok nazaj.

16- OK - potrditev vnosa.

Pisanje Braillove pisave poteka na takšen način, da uporabnik preprosto prižge ali ugasne točko, ki je postavljena v sredino določenega rastrskega polja 19 znotraj ene Braillove celice

18. To stori na takšen način, da z enim prstom to točko, to je površino drži in jo s tem ohranja aktivirano, hkrati pa pritisne potrditveno polje 1. Sistem deluje po principu vklop, izklop. Ali se je določena točka v rastrski mreži 21 tisti trenutek vključila ali izključila, sporoča naprava z različno frekvenco ali jakostjo vibracije.

Z različno frekvenco ali jakostjo vibracije se ločijo tisti odseki Braillovih znakov, ki predstavljajo običajno besedilo od tistih, ki predstavljajo hiperpovezavo, oziroma referenco na podatke, ki jim lahko neposredno sledimo preko potrditve niza besed. Na primer pri pisanju SMS sporočila program, ki podpira napravo po izumu, izpiše ΤΧΤ, kar pomeni da, pričakuje z uporabnikove strani vnos besedila. Ko pa se potrdi naslov neke novice - na katerem koli mestu njenega besedila, pa se kot razultat izpiše celotna novica. Potrditev želene izbire se izvede s hkratnim dotikom dela besedila osrednjega Braillovega rastre ter akcijskega gumba 1, kar v računalniškem žargonu označujemo z besedo »klik«. Del besedila, ki se ga uporabnik dotika, je lahko tako polno, kot tudi prazno polje Braillove celice. V spletnih brskalnikih se hiperpovezava običajno prikazuje različno od preostalega besedila, na primer z drugačno barvo, pisavo in podčrtano, v programski opremi po izumu pa je to izraženo z drugačno vibracijo.

Gumbi menijskih vrstic Ml in M2 sprožajo določene vnaprej dogovorjene in programsko določene funkcije, na primer NEWS, SMS, Mail, Time, ipd. Enake funkcije se skrivajo tudi za istoimenskimi menijskimi vrsticami v področju osrednjega rastra, kije rezerviran za Braillovo pisavo. Imena funkcij so tu izpisana s črkami Braillove pisave. Ta menijski razpored je uporabniku na voljo ob zagonu programskega orodja po izumu ali kadar se uporabnik s tipko BACK 15 pomakne do vrha piramidalne hierarhije menijev. Ko se slepa oseba z blazinico prsta pomika preko omenjenih menijskih vrstic, izbokline 25 črk Braillove pisave vibrirajo drugače, kot vibrirajo v primeru običajnega besedila. Običajno besedilo prednostno vibrira z eno dolgo sekvenco, hiperpovezava pa s kombinacijo kratke in dolge sekvence. Pri ravninah 26 je vibracija hiperpovezave enaka kot pri običajnem besedilu. Na takšen način slepa oseba lahko bere besedilo preko Braillovih znakov ter hkrati ve, da gre za hiperpovezavo. V praksi to pomeni, da uporabnik »klikne« na izbiro »NEWS« in s tem doseže enak učinek, kod da bi pritisnil menijsko polje 2.

Ko na primer uporabnik potrdi izbiro »NEWS«, se pojavijo na osrednjem delu rastra podizbire, kot so na primer seznami virov CNN, BBC, Delo itd. Tudi to so hiperpovezave in ko uporabnik potrdi izbiro posameznega novičarskega vira, dobi na osrednjem delu rastra seznam naslovov novic izbranega vira, naslovi novic pa so končna hiperpovezava na celotno vsebino novice, ki se prikaže kot zadnja v hierarhiji.

Pisanje Braillove pisave poteka na takšen način, da uporabnik nad želenim poljem 19 Braillove celice 18 naredi kratek dvojni dotik in odmik, oziroma dvoklik z blazinico prsta, ali pa enojni dotik potrdi s hkratnim pritiskom na akcijski gumb 1. Računalniški program po izumu takšno potezo uporabnika razpozna kot signal, da mora preklopiti vsebino celice iz 'ravnine' v izboklino, oziroma obratno po sistemu stikala. Izboklina 25 je grafično ponazorjena z večjo piko in ob vključitvi vibrira močneje, kot ravnina 26, ki je grafično ponazorjena z manjšo piko in ob vključitvi vibrira šibkeje.

Primer branja računalniških novic z računalnikom, opremljenim z napravo po izumu in ustrezno programsko opremo:

1. Uporabnik s pritiskom na enega od vnaprej dogovorjenih pravokotnih polj v menijski vrstici Ml določi, da želi brati novice.

2. Izpišejo se viri novic, na primer: CNN, BBC, Delo itd.

Ker gre za spletne hiperpovezave, program preko vibracijskega vmesnika uporabniku sporoči, da so na razpolago seznami spletnih (RSS) virov, kijih lahko aktivira, oziroma

-12v celoti prenese s spleta v napravo tako, da z enim prstom pritisne na neko polje 19 znotraj besedila, z drugim pa na potrditveno polje (prednostno 1) menijske vrstice Ml.

3. Uporabnik s hkratnim pritiskom na obe omenjeni mesti izbere vir novic. Daje določeno besedilo predstavlja povezavo do na naslednjo vsebino, naprava uporabniku sporoči s specifičnim načinom vibriranja. To pomeni, da uporabnik prebira vsebino na enak način, kakor klasično besedilo, s to razliko, da naprava pri tem vibrira malce drugače. Zato lahko s pritiskom na katerokoli točko, ki je sestavni del besedila povezave in pritiskom na potrditveni gumb, sproži odpiranje naslednje (podrejene) menijske opcije ter na koncu želene vsebine sporočila.

4. Izpišejo se dodatni naslovi in izbiranje se ponovi. Ta proces se ponavlja do želene ali ponujene globine.

5. Izpiše se vsebina novice, ki ob dotiku na njen del besedila vibrira drugače.

6. Uporabnik lahko kadarkoli uporabi tipko vračila za en korak nazaj 15, da se vrne na prejšnji nivo.

7. Prav tako lahko z gumbi Naslednji (Next - 13) in Prejšnji (Previous - 14), ki sta dogovorno določena nekje v menijski vrstici M2, sprehaja med želenimi novicami.

8. Gumbi (PgDn — 9) in (PgUp — 10), ki se tudi dogovorno nahajajo nekje v menijski vrstici M2, služijo prikazu naslednjih črk Braillove pisave, ki zaradi pomanjkanja prostora še niso bile prikazane na zaslonu.

Primer pisanja in branja SMS z napravo po izumu in ustrezno programsko opremo:

1. Uporabnik s pritiskom na polje 3 v menijski vrstici Ml določi, da želi napisati nov SMS.

2. Izpiše se hiperpovezava »TXT«. Z aktivacijo te povezave se uporabniku omogoči pisanje besedila.

3. Vsa polja osrednjega področja, kjer se izpisuje Braillova pisava, se postavijo na vrednost prazno, oziroma ravnino 26.

4. Uporabnik se pomakne na prvo Braillovo celico 18 in z izbranim aktiviranjem določenih polj 19 znotraj Braillove celice oblikuje želeni znak, torej črko ali številko. Uporabnik lahko napisano tudi sproti preverja in popravlja.

5. Ko izpolni vse črke na zaslonu, se s pritiskom na polje 9 pomakne na naslednjo stran, kjer ima zopet na voljo 'prazen' zaslon.

6. Ko uporabnik konča z vnosom besedila, pritisne na potrditveno polje 16 »OK« ter medtem ko ga drži aktivnega pritisne še na polje 1. S tem je potrdil vnos besedila

7. Program mu ponudi vnaprej pripravljene izbire »Number«, »Contacts« in »Search«. Izbira opcije »Number« omogoča vpis številke preko Braillove pisave, »Contacts« izpiše imenik kontaktov, »Search« pa iskanje po imeniku kontaktov. Cilj vseh treh opcij je dobiti telefonsko številko, na katero naj se pošlje SMS.

8. Ko uporabnik izbere in potrdi želeno telefonsko številko, program pošlje SMS.

Spodaj je podan zgoščen postopkovni opis komunikacije uporabnika s pametno elektronsko napravo preko ustreznega programskega orodja po izumu:

Branje SMSa:

1. Izbira opcije iz menija »SMS«.

2. Izbira opcije »Inbox«.

3. Prikaže se zadnji sprejeti SMS.

4. S pritiskom na tipke PgDn ali PgUp se prikazuje naslednjih N znakov sporočila (naslendji zaslon).

5. S pritiskom na tipke ΝΕΧΤ ali PREV pa se sprehodimo na naslednji SMS ali predhodnji SMS.

Branje e-poštnega sporočila:

1. Izbira opcije iz menija »MAIL«.

2. Izbira opcije »Inbox«.

3. Prikaže se zadnji sprejeti EMAIL.

4. S pritiskom na tipke PgDn ali PgUp se prikazuje naslednjih N znakov sporočila (naslendji zaslon).

5. S pritiskom na tipke ΝΕΧΤ ali PREV pa se sprehodimo na naslednji EMAIL ali predhodnji EMAIL.

Pisanje e-poštnega sporočila:

1. Izbira opcije iz menija »MAIL«.

2. Izbira opcije »NEW«.

3. Prikaže se napis »Subject« ki je link. Klik na ta link pomeni da program prikakuje vnos predmeta emaila.

4. Ko vnesemo predmet pritisnemo OK.

5. Izpiše se »body«. To je link, ki ko se ga klikne program pričakuje vnos besedila emaila.

6. Ko vnesemo vsebino kliknemo OK.

7. Izpišejo se opcije »address«, »contacts« in »search«.

»Address« omogoča direktni vnos e-poštnega naslova sprejemnika.

»Contacts« omogoča prikaz internega imenika kontaktov in izbiro email naslova iz imenika.

»Search« omogoča iskanje kontakta iz internega imenika.

Razume se, da so lahko tako tehnična izvedba, kot tudi podrobnosti oblikovanja in pritrjevanja rastrske mreže 21 po izumu, še posebej pa programski pristopi tudi nekoliko drugačni od zgoraj opisanih, kar pa ne spremeni temeljnih značilnosti in funkcije izuma.

Razume se, da se lahko rastrska mreža 21 dogradi na zaslon računalniške naprave 22 tudi tako, da se obe napravi naknadno neločljivo poveže, ali tako, da se že v procesu proizvodnje zaslona naprave 22 namesto gladkega zunanjega sloja zaslona izoblikuje ustrezen relief po vzoru mreže 21, kar pa ne spremeni temeljnih značilnosti in funkcije izuma.

Razume se, da lahko strokovnjak s tega področja na osnovi poznavanja izuma zasnuje tudi rahlo drugačne izvedbene primere od zgoraj opisanega, ne da bi s tem zaobšel osnovne značilnosti izuma, kot so opredeljene s patentnimi zahtevki.

Claims (14)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Pripomoček za upravljanje računalniških naprav za slepe in gluho slepe, označen s tem, daje preko klasičnega na dotik občutljivega zaslona naprave (22) razprostrta rastrska mreža (21) in je s tem slepim in gluho slepim osebam omogočena prostorska orientacija na sicer gladki površini ekrana ter s tem možnost učinkovite uporabe katerekoli sodobne serijsko proizvedene naprave, ki zna dotik izraziti z vibracijo različnih jakosti ali frekvenc, pri čemer komunikacija s slepim uporabnikom poteka preko posameznih sestavljenih znakov Braillove pisave (23) in menijskih vrstic (Ml) in (M2) in branje Braillove pisave poteka s pomočjo razpoznavanja prostorske matrike 2x3 preko vibracijskega odziva računalniške naprave (22).
2. 2. Pripomoček po zahtevku 1, označen s tem, da sta velikost in raster mreže (21) prilagojen gabaritom posamezne elektronske računalniške naprave (22), ta raster pa vsakokratno podpira ustrezna programska oprema, ki omogoča, da Braillovi znaki in menijski gumbi na zaslonu natančno ustrezajo rastru mreže (21).
3. 3. Pripomoček po predhodnih zahtevkih, označen s tem, daje prečni presek rastrske mreže (21) lahko okrogle, ovalne, eliptične, polkrožne, trikotne, trapezoidne ali katere koli druge oblike, pri čemer vsakokratna oblika zagotavlja zadostno trdnost in natančnost oblike celotne rastrske mreže (21).
4. 4. Pripomoček po predhodnih zahtevkih, označen s tem, daje rastrska mreža (21) je v svoji vertikalni (Sl) in horizontalni razsežnosti (S2) razdeljena na pravokotna polja, rasterska polja (19) v osrednjem delu imajo mere obeh stranic dokaj izenačene z rahlim presežkom v smeri Sl, kot ga narekuje ploskev blazinice prsta uporabnika pri delu z napravo in so namenjeni interpretaciji znakov

   -16Barillove pisave, razmerje stranic polj skrajno zgornje (1 - 8) in skrajno spodnje (9 16) vrstice pa je prednostno bolj poudarjeno v korist stranice v smeri (Sl) in da so mrežne linije (24) tako visoke (hi) in (h2), da jih slepi uporabnik pod prsti v celotni konturi lahko čuti, poleg tega pa dovolj nizke, da se konveksno upognjena površina blazinice prsta lahko dovolj približa površini na dotik občutljivega zaslona naprave (22), ter je raster mreže (21) tak, daje posamezno polje (19) rastra mreže (21) prilagojeno povprečni velikosti površine prstne blazinice odrasle osebe.
5. 5. Pripomoček po predhodnih zahtevkih, označen s tem, daje za posamezen znak Braillove pisave rezervirana ena Braillova celica (18), ki jo sestavlja šest rastrskih polj (19), razporejenih na takšen način, da posamezna celica (18) zavzema skupino polj (19) v razsežnosti dve polji v smeri (S2) in tri polja v smeri (Sl), torej en znak Braillove pisave zavzema površino šestih polj (19) rastrske mreže (21), posamezna celica (18) je po svojih zunanjih robovih dodatno ploskovno dvignjena do višine (hi), kar slepemu uporabniku omogoča ločiti posamezen Braillov znak od sosednjih, notranji raster celice (18) rastra mreže (21) pa sega le do višine (h2), enako velja za polja obeh menijskih vrstic (Ml) in (M2)
6. 6. Pripomoček po zahtevku 5, označen s tem, da imajo polja menijskih vrstic (Ml) in (M2) enako širino, kot rasterska polja (19), višina pa je večja za toliko, daje za slepega uporabnika pod prsti razlika razpoznavna in daje bližnja večtočkovna zaznava preciznejša, torej v razmerju od 1.1 do 3 glede na širino pravokotnika, prednostno 1.5 ter da se dolžina robnih stranic posameznega rastrskega polja (19) lahko giblje v izmerah od 5x4mm do 20x16 mm, prednostno 7,08 mm x 5,35 mm, višina tega pravokotnika (h2) pa od 0.2 do 2 mm, prednostno 0.8 mm in višina zunanjih robov celice (18) v izmerah od 0.3 do 3 mm, prednostno 1.3 mm (hi).
7. 7. Pripomoček po zahtevkih 5 in 6, označen s tem, da skupini polj (1-8) in (9 - 16) oblikujeta menijski vrstici (Ml) in (M2), ki lahko vsakokratno drugače, glede na programsko ozadje, omogočata sprožitev določenih

   -17nadaljnjih akcij programa in se jih ne da brati s pomočjo Braillove pisave, temveč sta dogovorni glede na horizontalno pozicijo posameznega polja tega rastra oziraje se na levi in desni rob mreže (21), oziroma smer (S2).
8. 8. Pripomoček po predhodnih zahtevkih, označen s tem, da so menijska polja mreže (1-8 in 9-16) ter rasterska polja 19 lahko pravokotne oblike z ostrimi robovi, lahko pa so robovi tudi zaokroženi ali prisekani, ravno tako je oblika teh polj lahko tudi okrogla, ovalna ali katerekoli druge oblike, ki omogoča dovolj učinkovit stik blazinice prsta z na dotik občutljivim zaslonom naprave in hkrati potrebno orientacijo slepega uporabnika v dvodimenzionalnem prostoru zaslona naprave (22).
9. 9. Pripomoček po predhodnih zahtevkih, označen s tem, daje rastrska mreža je v svoji ravnini obdana z obrobo (17) višine (hi), kije dovolj široka, da nudi celotni mreži (21) po izumu potrebno trdnost, obenem pa ne zmanjšuje površine aktivnega zaslona računalniške naprave (22), na zunanji strani obrobe (17) se na vseh štirih stranicah v sredini dolžine teh stranic pravokotno nahajajo oprijemalne letve (27), oblikovane tako, da objamejo, zagozdijo in s tem čvrsto spojijo rastrsko mrežo (21) po izumu z računalniško napravo (22), pri čemer so oprijemalne letve prednostno izdelane iz enakega materiala, kot ostali deli mreže (21) po izumu.
10. 10. Pripomoček po predhodnih zahtevkih, označen s tem, da se lahko rastrska mreža (21) dogradi na zaslon računalniške naprave (22) tudi tako, da se obe napravi naknadno neločljivo poveže, ali tako, da se že v procesu proizvodnje zaslona naprave (22) namesto gladkega zunanjega sloja zaslona izoblikuje ustrezen relief po vzoru mreže (21).
11. 11. Uporaba pripomočka za upravljanje računalniških naprav za slepe in gluho slepe, označena s tem, da se v Braillovi pisavi izpišejo tudi menijske opcije, slepi uporabnik pa izbere menijsko opcijo na takšen način, da drži pritisnjeno poljubno polje v menijskih vrsticah (Ml) ali

    -18(Μ2), istočasno pa z drugim prstom pritisne na polje za potrditev izbire (1), ki se prednostno nahaja v skrajnem levem polju navigacijske vrstice (Ml), ali pa enako stori s pomočjo mehanske tipke na vsakokratni računalniški napravi (22), če slednja to omogoča, oziroma če hkratno zaznavo pritiska zaslona in omenjene tipke omogoča njen operacijski sistem.
12. 12. Uporaba po zahtevku 11, označena s tem, da se se pisanje Braillove pisave izvaja tako da se prižiga /ugaša posamezno polje (19), ki je sestavni del Braillove celice (18); prižgano polje predstavlja izboklino (25), ugasnjeno polje pa ravnino (26)
13. 13. Postopek uporabe pripomočka za upravljanje računalniških naprav za slepe in gluho slepe, označen s tem, da pisanje Braillove pisave poteka na takšen način, da uporabnik nad želenim poljem (19) Braillove celice (18) naredi kratek dvojni dotik in odmik, oziroma dvoklik z blazinico prsta, ali pa enojni dotik potrdi s hkratnim pritiskom na akcijsko polje za potrditev izbire (1), računalniški program po izumu pa takšno potezo uporabnika razpozna kot signal, da mora preklopiti vsebino celice iz ravnine v izboklino, oziroma obratno po sistemu stikala, pri čemer izboklina (25) ob vključitvi vibrira močneje, kot ravnina (26), ki ob vključitvi vibrira šibkeje.
14. 14. Postopek po zahtevku 13, označen s tem, daje navigacija po programu rešena tako da s posebnim načinom vibriranja sporoča uporabniku ali ima pod prsti hiperpovezavo ali navadno besedilo; ko se slepa oseba z blazinico prsta pomika preko omenjenih menijskih vrstic, izbokline (25) črk Braillove pisave vibrirajo drugače, kot vibrirajo v primeru običajnega besedila; izbokline (25) pri običajnem besedilu prednostno vibrirajo z eno dolgo sekvenco, hiperpovezava pa s kombinacijo kratke in dolge sekvence; pri ravninah (26) je vibracija hiperpovezave enaka kot pri običajnem besedilu; na takšen način slepa oseba lahko bere besedilo preko Braillovih znakov ter hkrati ve, da gre za hiperpovezavo.