SI24504A - Elektronski regulacijski sklop za pozicioniranje reflektorja pri svetilu motornega vozila in svetilo, obsegajoče tovrsten sklop - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na elektronski regulacijski sklop (4) za pozicioniranje svetila pri motornem vozilu, namreč svetila, ki obsega v ohišju (1) razporejen svetlobni vir (2) in prav tako v ohišju (1) vgrajen in okoli vsaj ene geometrijske osi (X, Y) glede na ohišje (1) zasukljiv reflektor (3) za preusmerjanje s svetlobnim virom (2) generiranih svetlobnih žarkov ven iz ohišja (1), pri je čemer omenjen regulacijski sklop (4) mehansko povezan z reflektorjem (3) in prirejen za nagibanje le-tega okoli omenjene vsajene geometrijske osi (X, Y) relativno glede na omenjeno ohišje (1) svetila, in sicer v odvisnosti od položaja vsakokrat pripadajočega regulacijskega vijaka (40; 40', 40"), ki je vgrajen v omenjenem ohišju (1), in pri čemer regulacijski sklop (4) obsega krmilno enoto (41) s pomnilnikom (42), kije predvidena za krmiljenje vsaj enega aktuatorja (43), s katerim je električno povezana v smislu možnosti prenašanja energije in signalov, omenjen vsaj en aktuator (43; 43', 43") pa je mehansko povezan zreflektorjem (3) svetila in omogoča nagibanje reflektorja (3) okoli omenjene vsaj ene geometrijske osi (X, Y), in pri čemer je vsakokraten regulacijski vijak (40; 40', 40") predviden za sukanje reflektorja (3) okoli ene geometrijske osi (X, Y) svetila. Po izumu je predvideno, da je krmilna enota (41) preko tipala (44; 44', 44") povezana neposredno z vsakokrat pripadajočim regulacijskim vijakom (40; 40', 40") in prirejena za zaznavanje položaja omenjenega regulacijskega vijaka (40; 40',40") glede na ohišje (1) svetila.

Description

Proizvodnja svetlobne opreme za motorna in druga vozila, d.o.o.

Elektronski regulacijski sklop za pozicioniranje reflektorja pri svetilu motornega vozila in svetilo, obsegajoče tovrsten regulacijski sklop

Izum spada na področje vozil oz. svetlobne in signalizacijske opreme za vozila, še zlasti prednjih žarometov in meglenk, konkretno pa se nanaša na elektronsko krmiljen regulacijski sklop za pozicioniranje reflektorja, obenem pa tudi na svetilo motornega vozila, kije opremljeno s tovrstnim regulacijskim sklopom.

Izhajajoč iz znanih in v nadaljevanju opisanih regulacijskih sklopov za pozicioniranje reflektorja v notranjosti ohišja svetila motornega vozila z namenom uravnavanja svetlobnega snopa, namreč usmerjanja le-tega v želeno območje pred svetilom, je izum osnovan na problemu, kako zasnovati karseda preprost in dimenzijsko neobsežen, iz majhnega števila sestavnih delov sestoječ regulacijski sklop, ki ga bo možno vgraditi tudi v togostno ojačena ohišja svetil manjših dimenzij, obenem pa bo v primerjavi s klasičnimi mehanskimi regulacijskimi sklopi manj občutljiv toploto, ki jo v notranjosti ohišja generira svetlobni vir.

Strokovnjakom so znana raznovrstna svetila, ki so prirejena za vgradnjo v karoserijo ali drug del motornega vozila za potrebe osvetljevanja vsakokrat želenega območja izven vozila, še zlasti pred vozilom in/ali ob vozilu. Relevantno svetilo motornega vozila v splošnem obsega proti zunanjosti zatesnjeno ohišje z za svetlobo vsaj deloma prepustno prednjo steno, po izbiri v funkciji leče, v katerem je vgrajen reflektor, v območju slednjega pa še vsakokrat ustrezen svetlobni vir za generiranje svetlobnih žarkov, ki se jih s pomočjo omenjenega reflektorja preusmerja skozi omenjeno prednjo steno svetila v vsakokrat želeno območje izven vozila. Zaradi možnih dimenzijskih odstopanj delov vozila, v katere je vgradljivo svetilo, npr. delov karoserije, odbijača ali podobno, je že v fazi izdelave oz. sestavljanja vozila zahtevana možnost uravnavanja svetlobnega snopa, zaradi česar je svetilo opremljeno z regulacijskim sklopom, s pomočjo katerega se pri vsakem svetilu vozila uravna položaj reflektorja glede na ohišje, in sicer z zasukom oz. nagibanjem reflektorja vsaj okoli horizontalne osi, po izbiri pa tudi okoli vertikalne osi.

Tako je v EP 2 326 532 BI opisan regulacijski sklop za uravnavanje položaja reflektorja, ki je po eni strani s pomočjo krogelnega zgloba zasukljivo uležiščen v notranjosti ohišja svetila in po drugi strani členkasto povezan z drsnikom regulacijskega sklopa. Omenjeni drsnik je vstavljen v puši, ki predstavlja integralni del ohišja, in po eni strani obsega moški del v obliki kroglastega nastavka za vzpostavljanje členkaste povezave z ženskim delom v obliki kroglasto zasnovane vdolbine, kije na voljo na reflektorju. Po drugi strani je omenjeni drsnik opremljen z matico, ki je prirejena za sodelovanje z regulacijskim vijakom, ki je prosto vrtljivo uležiščen v ohišju svetila. Regulacijski vijak sestoji iz navojnega stebla v funkciji vretena oz. polža, ki je predvideno za sodelovanje z omenjeno matico, in glave, ki je prirejena za sodelovanje s primernim orodjem za uravnavanje položaja reflektorja glede na položaj ohišja svetila. Med omenjeno glavo in steblom regulacijskega vijaka je vgrajena sklopka, ki dopušča prenos vrtilnega momenta pod vnaprej določeno vrednostjo, s čimer je preprečena preobremenitev regulacijskega sklopa.

Z vrtenjem regulacijskega vijaka preko omenjene matice se doseže premikanje drsnika vzdolž omenjene puše, s tem pa premikanje z drsnikom povezanega reflektorja relativno glede na ohišje svetila. Tovrsten regulacijski sklop v osnovi lahko zadovoljivo vrši svojo funkcijo, vendar pa po eni strani sestoji iz razmeroma velikega števila za izdelavo in vgradnjo razmeroma zahtevnih sestavnih delov, ki v notranjosti ohišja svetila zavzamejo tudi precej prostora. Po drugi strani je tovrsten regulacijski sklop tudi dimenzijsko razmeroma obsežen. Proizvajalci vozil namreč tako iz stilističnih razlogov kot tudi zaradi racionalnosti izrabe razpoložljivega prostora za vgradnjo sestavnih delov vozila stremijo k zmanjšanju dimenzij in volumna svetil. Dimenzij sestavnih delov tovrstnega regulacijskega sklopa pa ni možno zmanjševati preko meja, ki še zagotavljajo potrebno trdnost in togost delov regulacijskega sklopa, še zlasti pa tudi ne zaradi v notranjosti svetila s svetlobnim virom generirane toplote. Ker so pri sodobnih svetilih ohišja, reflektorji in tudi deli regulacijskega sklopa običajno izdelani iz termoplastičnih polimernih materialov, je zmožnost odvajanja toplote iz notranjosti svetila navzven okrnjena, zaradi česar so omenjeni deli svetila in regulacijskega sklopa še bolj izpostavljeni vplivom toplote in deformacijam.

Še nadalje je v EP 1 270 326 BI opisano svetilo motornega vozila, ki obsega v notranjosti ohišja glede na slednje zasukljivo vgrajen reflektor s svetlobnim virom oz. svetlobni modul, ki je členkasto povezan z elektronski aktuatorjem, ki je preko električnih vodnikov električno povezan s krmilno enoto. Omenjena krmilna enota obsega pomnilnik, ki pomni položaj aktuatorja in torej posredno položaj reflektorja glede na ohišje. Krmilna enota je preko primernega vmesnika povezana z računalnikom, ta pa s kamero za zaznavanje položaja svetlobnega snopa pred vozilom, ki ga generira omenjen svetlobni modul svetila. Programska oprema v računalniku preko omenjene krmilne enote in vsaj enega aktuatorja omogoča nastavljanje položaja reflektorja okoli vsaj ene geometrijske osi, namreč vertikalne in/ali horizontalne osi, in sicer na osnovi primerjave med vsakokratnim dejanskim položajem svetlobnega snopa in vsakokrat želenim stanjem svetlobnega snopa v območju pred vozilom. Tudi tovrsten regulacijski sklop v osnovi lahko zadovoljivo vrši svojo funkcijo premikanja položaja reflektorja glede na položaj ohišja svetila, vendar je za potrebe nastavljanja zgolj ničelnega položaja reflektorja ob vgradnji svetila v vozilo znatno preveč zapleten. Obsega namreč drag računalnik s specifično programsko opremo in drago kamero, ki ju je potrebno vgraditi v vozilo. Poleg tega, da tako zapleten regulacijski sklop v vozilo vnaša še dodatna tveganja okvar med uporabo, je za vozila nižjih cenovnih razredov tudi v ekonomskem smislu praktično nesprejemljiv.

Izum se nanaša na elektronski regulacijski sklop za pozicioniranje svetila pri motornem vozilu, namreč svetila, ki obsega v ohišju razporejen svetlobni vir in prav tako v omenjenem ohišju vgrajen in okoli vsaj ene geometrijske osi relativno glede na ohišje zasukljiv reflektor za preusmerjanje s svetlobnim virom generiranih svetlobnih žarkov ven iz ohišja. Omenjen regulacijski sklop je mehansko povezan z reflektorjem in prirejen za nagibanje le-tega okoli omenjene vsaj ene geometrijske osi relativno glede na omenjeno ohišje svetila, in sicer v odvisnosti od položaja vsakokrat pripadajočega regulacijskega vijaka, kije vgrajen v omenjenem ohišju. Pri tem omenjen regulacijski sklop obsega krmilno enoto s pomnilnikom, ki je predvidena za krmiljenje vsaj enega aktuatorja, s katerim je električno povezana v smislu možnosti prenašanja energije in signalov, omenjen vsaj en aktuator pa je mehansko povezan z reflektorjem svetila in omogoča nagibanje reflektorja okoli omenjene vsaj ene geometrijske osi, in pri čemer je vsakokraten regulacijski vijak predviden za sukanje reflektorja okoli ene geometrijske osi svetila.

Po izumu je predvideno, da je krmilna enota preko tipala povezana neposredno z vsakokrat pripadajočim regulacijskim vijakom in prirejena za zaznavanje položaja omenjenega regulacijskega vijaka glede na ohišje svetila. Pri tem je lahko omenjena krmilna enota prirejena za zaznavanje bodisi zasukov ali pa vzdolžnega translatomega pomika vsakokrat pripadajočega regulacijskega vijaka relativno glede na ohišje svetila. Nadalje je omenjen vsaj en aktuator lahko na voljo bodisi kot linearni ali kot rotacijski aktuator. Pomnilnik krmilne enote je prirejen za pomnjenje podatkov o položaju reflektorja po zasuku le-tega s pomočjo vsaj enega regulacijskega vijaka glede na ohišje svetila okoli vsaj ene geometrijske osi svetila v izhodiščni položaj.

Izum se nanaša tudi na svetilo motornega vozila, obsegajoče ohišje z za svetlobo prepustno prednjo steno, vsaj en v omenjenem ohišju vgrajen svetlobni vir kot tudi vsaj en v omenjenem ohišju vgrajen reflektor, ki je po eni strani prirejen za preusmerjanje z omenjenim svetlobnim virom generiranih svetlobnih žarkov ven iz ohišja in po drugi strani v ohišju vgrajen z možnostjo zasuka okoli vsaj ene geometrijske osi, namreč okoli horizontalne osi in/ali vertikalne osi svetila. Tovrstno svetilo obsega tudi regulacijski sklop z vsaj enim regulacijskim vijakom, ki je predviden za sukanje reflektorja okoli vsakokrat po ene izmed omenjenih geometrijske osi svetila. Svetilo po izumu obsega regulacijski sklop s predhodno navedenimi značilnostmi in je lahko prednji žaromet, dnevna luč ali meglenka.

Izum bo v nadaljevanju podrobneje obrazložen na osnovi primerov izvedbe ter v povezavi s priloženo skico, kjer kaže

SL 1 shematično ponazorjeno splošno rešitev regulacijskega sklopa svetila po izumu, smiselno v prerezu v vzdolžni ravnini svetila;

Sl. 2 prav tako shematično ponazorjen prvi primer izvedbe regulacijskega sklopa, tokrat smiselni v prerezu v prečni ravnini svetila;

Sl. 3 pa spet shematično ponazorjen nadaljnji primer izvedbe regulacijskega sklopa, tokrat smiselni v prerezu v prečni ravnini svetila

Elektronski regulacijski sklop 4 za pozicioniranje svetila pri motornem vozilu je shematično ponazorjen na Sl. 1. Svetilo obsega v ohišju 1 razporejen svetlobni vir 2 in prav tako v ohišju 1 vgrajen in okoli vsaj ene geometrijske osi X, Y glede na ohišje 1 zasukljiv reflektor 3. Pri tem geometrijska os X poteka horizontalno v prečni smeri svetila pravokotno glede na vzdolžno os Z svetila, geometrijska os Y pa poteka vertikalno in prav tako pravokotno glede na optično os Z svetila. Omenjena vzdolžna os svetila lahko sovpada z optično osjo, ali pa je s slednjo vzporedna.

Omenjen svetlobni vir 2 po izbiri lahko predstavlja žarnica z žarilno nitko ali dioda (LED) ali kakršenkoli drug za vgradnjo v svetilo motornega vozila primeren svetlobni vir.

Omenjeni reflektor 3 je namenjen za preusmerjanje s svetlobnim virom 2 generiranih svetlobnih žarkov ven iz ohišja 1, namreč skozi za svetlobo prepustno prednjo steno ohišja 1 svetila, ki na skici ni prikazana.

Regulacijski sklop 4 je mehansko povezan z reflektorjem 3 in prirejen za nagibanje le-tega okoli omenjene vsaj ene geometrijske osi X, Y relativno glede na omenjeno ohišje 1 svetila, in sicer v odvisnosti od položaja vsakokrat pripadajočega regulacijskega vijaka 40; 40', 40, kije vgrajen v omenjenem ohišju 1. V ta namen je reflektor 3 na primeren način členkasto povezan z ohišjem 1, in sicer v prikazanem primeru s pomočjo krogelnega zgloba 31.

Regulacijski sklop 4 je zasnovan kot elektronski regulacijski sklop in obsega krmilno enoto 41 s pomnilnikom 42, ki je predvidena za krmiljenje vsaj enega aktuatorja 43; 43', 43, s katerim je električno povezana v smislu možnosti prenašanja energije in signalov.

V primeru po Sl. 1 je predvideno nagibanje v zglobu 31 vpetega reflektorja 3 okoli ene same geometrijske osi, namreč okoli horizontalne osi X, zato zadostuje uporaba enega samega aktuatorja 40. V primerih po Sl. 2 in 3 je predvideno nagibanje reflektorja 3 okoli omenjene horizontalne osi X in tudi okoli vertikalne osi Y, zato sta vsakokrat predvidena po dva aktuatorja 43', 43. Temu ustrezno je tudi število regulacijskih vijakov 40, 40', 40, ki so predvideni v ohišju 1 svetila. Na Sl. 1 je za zasuk reflektorja 3 okoli ene same horizontalne osi X zadostuje en sam regulacijski vijak 40, medtem ko je pri izvedbah po Sl. 2 in 3 predviden zasuk okoli obeh geometrijskih osi X in Y, zato sta v obeh primerih potrebna po dva regulacijska vijaka 40', 40, in sicer regulacijski vijak 40' za zasuk reflektorja 3 okoli horizontalne osi X, regulacijski vijak 40 pa za zasuk reflektorja 3 okoli vertikalne osi Y.

Vsak od omenjenih aktuatorjev 43; 43', 43 je v splošnem zasnovan kot koračni elektromotor, kije zmožen na osnovi signala, prejetega iz krmilne enote 41 izvršiti vsakokrat potreben premik oz. zasuk z njim mehansko povezanega reflektorja 3. Nadalje je vsakokraten aktuator 43; 43', 43 je na voljo bodisi v linearni izvedbi (Sl. 2) ali pa v rotacijski izvedbi (Sl. 2),

Po izumu je predvideno, daje krmilna enota 41 preko tipala 44; 44', 44 povezana neposredno z vsakokrat pripadajočim regulacijskim vijakom 40; 40', 40 in prirejena za zaznavanje položaja omenjenega regulacijskega vijaka 40; 40', 40 glede na ohišje 1 svetila. Pri tem je krmilna enota 41 prirejena bodisi za zaznavanje zasukov vsakokrat pripadajočega regulacijskega vijaka 40; 40', 40 glede na ohišje 1 svetila ali pa za zaznavanje vzdolžnega translatomega pomika vsakokrat pripadajočega regulacijskega vijaka 40; 40', 40 glede na ohišje 1, kije posledica napredovanja vijačnice med zasukom regulacijskega vijaka 40; 40', 40.

Ko med nastavljanjem vsakokrat želenega zasuka reflektorja 3 okoli horizontalne osi x in/ali okoli vertikalne osi Y uporabnik s pomočjo primernega orodja T suče v ohišju 1 vgrajen regulacijski vijak 40; 40', 40 okoli njegove vzdolžne osi, tipalo 44; 44', 44 zazna zasuk oz. premik vsakokrat ustreznega regulacijskega vijaka 40; 40', 40, na osnovi česar krmilna enota 41 posreduje ustrezen signal vsakokrat pripadajočemu aktuatorju 43; 43', 43, ki premakne reflektor 3 okoli vsakokrat ustrezne geometrijske osi X, Y.

Ko uporabnik med sestavljanjem vozila nastavi primeren položaj reflektorja 3 glede na ohišja 1, v katerem so svetlobni žarki usmerjeni v ustrezni območje pred vozilom oz. ob njem, je s tem dosežen takoimenovan izhodiščni položaj reflektorja

3. Krmilna naprava 41 regulacijskega sklopa po izumu je opremljena s pomnilnikom 42, ki je prirejen za pomnjenje podatkov o omenjenem izhodiščnem položaju reflektorja 3. Ob izbiri primerne krmilne enote 42 je v primeru odklona reflektorja 43 iz omenjenega izhodiščnega položaja načeloma možno tudi samodejno vračanje reflektorja 3 v izhodiščni položaj.

V primeru izvedbe po Sl. 2 sta za premikanje reflektorja 3 predvidena dva linearna aktuatorja 43', 43. Reflektor 3 je z ohišjem 1 povezan preko krogelnega zgloba 31. Prvi aktuator 43' je preko krogelnega zgloba 31' povezan z reflektorjem 3 in je predviden za sukanje reflektorja 3 okoli horizontalne osi X. Preostali aktuator 43 je preko krogelnega zgloba 31 povezan z reflektorjem 3 in je predviden za sukanje reflektorja 3 okoli vertikalne geometrijske osi Y. Vsakokrat ustrezen zasuk reflektorja 3 okoli omenjenih osi X, Y se izvrši s pomočjo vsakokrat ustreznega aktuatorja 43', 43 v odvisnosti od krmilne enote 41 in kot posledica zasuka ustreznega regulacijskega vijaka 40', 40.

Tudi v primeru izvedbe po Sl. 3 sta za premikanje reflektorja 3 predvidena dva linearna aktuatorja 43', 43. Reflektor 3 je v tem primeru v ohišju 1 uležiščen okoli horizontalne osi X in obenem tudi okoli vertikalne osi Y zasukljivo. Prvi aktuator 43' je preko prenosnika 45' povezan z reflektorjem 3 in je predviden za sukanje reflektorja 3 okoli horizontalne osi X. Preostali aktuator 43 je preko prenosnika 45 povezan z reflektorjem 3 in je predviden za sukanje reflektorja 3 okoli vertikalne geometrijske osi Y. Tudi v tem primeru se vsakokrat ustrezen zasuk reflektorja 3 okoli omenjenih osi X, Y se izvrši s pomočjo vsakokrat ustreznega aktuatorja 43', 43 v odvisnosti od krmilne enote 41 in kot posledica zasuka ustreznega regulacijskega vijaka 40', 40.

Predmet izuma je tudi svetilo motornega vozila, ki obsega ohišje 1 z za svetlobo prepustno prednjo steno, vsaj en v omenjenem ohišju 1 vgrajen svetlobni vir 2 kot tudi vsaj en v omenjenem ohišju 1 vgrajen reflektor 3, ki je po eni strani prirejen za preusmerjanje z omenjenim svetlobnim virom generiranih svetlobnih žarkov ven iz ohišja 1 in po drugi strani v ohišju 1 vgrajen z možnostjo zasuka okoli vsaj ene geometrijske osi X, Y, namreč okoli horizontalne osi X in/ali vertikalne osi Y svetila, razen tega pa svetilo obsega tudi regulacijski sklop 4 z vsaj enim regulacijskim vijakom 40; 40', 40, ki je predviden za sukanje reflektorja 3 okoli vsakokrat po ene izmed omenjenih geometrijske osi X, Y, pri čemer je za svetilo po izumu značilno, da obsega regulacijski sklop 4 s predhodno opisanimi značilnostmi. Omenjeno svetilo je lahko prednji žaromet, dnevna luč ali meglenka motornega vozila.

Regulacijski sklop 4 po izumu je v primerjav s klasičnimi mehanskimi regulacijskimi sklopi dimenzijsko neobsežen, s čimer je po eni strani dana možnost zmanjšanja velikosti ohišja 1, po drugi strani pa je na voljo več prostora za dodajanje elementov, ki pripomorejo k povečanju togosti samega ohišja 1. Strokovnjaku bo razumljivo, da je tako zasnovan regulacijski sklop 4 manj občutljiv na toplotne razmere v notranjosti ohišja 1 kot klasičen mehanski regulacijski sklop.

Claims (10)

1. Elektronski regulacijski sklop (4) za pozicioniranje svetila pri motornem vozilu, namreč svetila, ki obsega v ohišju (1) razporejen svetlobni vir (2) in prav tako v ohišju (1) vgrajen in okoli vsaj ene geometrijske osi (X, Y) glede na ohišje (1) zasukljiv reflektor (3) za preusmerjanje s svetlobnim virom (2) generiranih svetlobnih žarkov ven iz ohišja (1), pri je čemer omenjen regulacijski sklop (4) mehansko povezan z reflektorjem (3) in prirejen za nagibanje le-tega okoli omenjene vsaj ene geometrijske osi (X, Y) relativno glede na omenjeno ohišje (1) svetila, in sicer v odvisnosti od položaja vsakokrat pripadajočega regulacijskega vijaka (40; 40', 40), ki je vgrajen v omenjenem ohišju (1), in pri čemer regulacijski sklop (4) obsega krmilno enoto (41) s pomnilnikom (42), ki je predvidena za krmiljenje vsaj enega aktuatorja (43), s katerim je električno povezana v smislu možnosti prenašanja energije in signalov, omenjen vsaj en aktuator (43; 43', 43) pa je mehansko povezan z reflektorjem (3) svetila in omogoča nagibanje reflektorja (3) okoli omenjene vsaj ene geometrijske osi (X, Y), in pri čemer je vsakokraten regulacijski vijak (40; 40', 40) predviden za sukanje reflektorja (3) okoli ene geometrijske osi (X, Y) svetila, označen s tem, da je krmilna enota (41) preko tipala (44; 44', 44) povezana neposredno z vsakokrat pripadajočim regulacijskim vijakom (40; 40', 40) in prirejena za zaznavanje položaja omenjenega regulacijskega vijaka (40; 40', 40) glede na ohišje (1) svetila.

2. Elektronski regulacijski sklop (4) po zahtevku 1, označen s tem, da je krmilna enota (41) prirejena za zaznavanje zasukov vsakokrat pripadajočega regulacijskega vijaka (40; 40', 40) glede na ohišje (1).

3. Elektronski regulacijski sklop (4) po zahtevku 1, označen s tem, da je krmilna enota (41) prirejena za zaznavanje vzdolžnega translatomega pomika vsakokrat pripadajočega regulacijskega vijaka (40; 40', 40) glede na ohišje (1).

4. Elektronski regulacijski sklop (4) po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da je omenjen vsaj en elektronski aktuator (43; 43', 43) linearni aktuator.

5. Elektronski regulacijski sklop (4) po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, daje omenjen vsaj en elektronski aktuator (43; 43', 43) rotacijski aktuator.

6. Elektronski regulacijski sklop (4) po enem izmed predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je pomnilnik (42) krmilne enote (41) prirejen za pomnjenje podatkov o položaju reflektorja (3) po zasuku le-tega s pomočjo vsaj enega regulacijskega vijaka (40; 40', 40) glede na ohišje (1) svetila okoli vsaj ene geometrijske osi (X, Y) svetila v izhodiščni položaj.

7. Svetilo motornega vozila, obsegajoče ohišje (1) z za svetlobo prepustno prednjo steno, vsaj en v omenjenem ohišju (1) vgrajen svetlobni vir (2) kot tudi vsaj en v omenjenem ohišju (1) vgrajen reflektor (3), kije po eni strani prirejen za preusmerjanje z omenjenim svetlobnim virom generiranih svetlobnih žarkov ven iz ohišja (1) in po drugi strani v ohišju (1) vgrajen z možnostjo zasuka okoli vsaj ene geometrijske osi (X, Y), namreč okoli horizontalne osi (X) in/ali vertikalne osi (Y) svetila, razen tega pa svetilo obsega tudi regulacijski sklop (4) z vsaj enim regulacijskim vijakom (40; 40', 40), ki je predviden za sukanje reflektorja (3) okoli vsakokrat po ene izmed omenjenih geometrijske osi (X, Y) svetila, označeno s tem, da obsega regulacijski sklop (4) po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov.

8. Svetilo motornega vozila po zahtevku 7, označeno s tem, da svetilo predstavlja prednji žaromet motornega vozila.

9. Svetilo motornega vozila po zahtevku 7, označeno s tem, da svetilo predstavlja dnevno luč motornega vozila.

10. Svetilo motornega vozila po zahtevku 7, označeno s tem, da svetilo predstavlja meglenko motornega vozila.