SI23960A - Metoda daljinske kontrole skladnosti registracije vozila z identifikacijo vozila - Google Patents

Abstract

Predmet izuma je metoda daljinske kontrole skladnosti registracije vozila z identifikacijo vozila. Metoda po izumu rešuje tehnične probleme: nadzora skladnosti registracije z identifikacijo vozila, nadzora v prometu in avtomatskega pobiranja pristojbin (cestnine, mostnine, parkirnine ...), uvedba mehanizma identifikacije vozil na daljavo pa poleg reševanja problema kraje vozil odpira še celo paleto možnosti uporabe sistema v komercialne in nekomercialne namene. Identifikacija vozila poteka na podlagi dvehRFID oznak in sicer: RFID oznake za identifikacijo vozila na katero je vpisana koda vozila in RFID oznaka vgrajena v registrsko tablico vozila na kateri je vpisana koda lastnika vozila pri čemer se ustrezna koda izračuna na podlagi kode vozila. Sama identifikacija vozila poteka tako, da kontrolna točka za vsako mimo vozeče vozilo prebere identifikacijski številki vozila iz obeh RFID oznak in vrne rezultat o skladnosti obeh RFID oznak. Zabeležijo se podatki o prehodu vozila mimo kontrolne točke in preveriali je identificirano vozilo morda na seznamu iskanih vozil. Če je odgovor pozitiven, sproži alarm na konzoli, ki jo uporablja policist v nadzornem centru.

Description

METODA DALJINSKE KONTROLE SKLADNOSTI REGISTRACIJE VOZILA Z IDENTIFIKACIJO VOZILA

OPIS IZUMA

Področje tehnike

Kontrola vozil; odkrivanje ukradenih vozil; odkrivanje poteka registracije; kontrola hitrosti vozil; nadzor prometa.

Prikaz problema

Na splošno je vsako leto ukradenih veliko motornih vozil, od katerih se jih odkrije le manjši del (10 do 20%). Osnovni pokazatelj ali je neko vozilo ukradeno je ugotovljena neskladnost med identifikacijo vozila (številke šasije, ki je napisana na vozilu) ter dokumentacijo o lastništvu (registrska številka in številka šasije vpisana v prometnem dovoljenju). Številka šasije je običajno vtisnjena na samo avtomobilsko školjko pod pokrovom motorja, pri novejših avtomobilih pa tudi pod voznikovim brisalcem. Da bi policisti lahko ugotovili omenjeno neskladnost, morajo danes vozilo zaustaviti, pregledati številko šasije na vozilu in jo nato primerjati s številko šasije, vpisano v prometnem dovoljenju. Če se številki ne ujemata, je vozilo ukradeno.

Pregled enega samega vozila lahko traja do 5 minut (odvisno od lokacije številke šasije na avtomobilu ter pogojev, v katerih poteka preverjanje - tema, dež, sneg itd.), zato je moč v okviru rutinskega preverjanja na takšen način pregledati le majhen odstotek vseh vozil.

Z uvedbo sistema, s katerim bi lahko avtomatizirali preverjanje skladnosti in po možnosti preverjali vozila kar na daljavo, med vožnjo, bi se bistveno povečala uspešnost odkrivanja ukradenih vozil. Uvedba mehanizma identifikacije vozil na daljavo pa poleg reševanja

problema kraje vozil odpira še celo paleto možnosti uporabe takšnega sistema v komercialne in nekomercialne namene, kot so na primer plačevanje raznih storitev, programi zvestobe, kontrola prometa, varnost prometa ipd.

Primarni uporabniki sistema za daljinsko kontrolo skladnosti registracije vozila z identifikacijo vozila so lahko državni organi, katerih naloga je skrb za cestnoprometno varnost ter preprečevanje kraje vozil in raziskovanje kaznivih dejanj. Sekundami uporabniki sistema so lahko vsi komercialni ponudniki, ki svojo ponudbo lahko vežejo na identifikacijo vozil. To so lahko sistemi za preprečevanje kraj artiklov, sistemi za samodejno zaračunavanje opravljenih storitev, sistemi za nagrajevanje zvestobe.

Stanje tehnike

Znanih in v praksi implementiranih je že kar nekaj sistemov za avtomatsko identifikacijo vozil. Predvsem so znani sistemi za samodejno pobiranje pristojbin (cestnine, uporabe tunelov, mostov ...) ali pa komercialni sistemi za samodejno plačevanje natočenega goriva in artiklov manjše vrednosti.

Pri nobeni od znanih rešitev ni zaslediti celostne in tehnološko popolnoma razdelane rešitve sistema za identifikacijo, kontrolo skladnosti identifikacije ter registracije vozila, ki bi bila obenem podprta s sodobnim informacijskim sistemom, ki bi obenem služil tako za preprečevanje kraj osebnih vozil, kot tudi za nadzor varnosti v prometu, zbiranje statističnih podatkov o obremenjenosti posameznih cestnih odsekov, ter bi bil na drugi strani - seveda ob strinjanju uporabnikov - odprt tudi za samodejno identifikacijo v komercialne namene.

Opis nove rešitve

Predmet izuma je metoda daljinske kontrole skladnosti registracije vozila z identifikacijo vozila.

Metoda po izumu rešuje tehnične probleme:

- nadzora skladnosti registracije z identifikacijo vozila,

- nadzora v prometu in avtomatskega pobiranja pristojbin (cestnine, mostnine, parkirnine ...)

Metoda daljinske kontrole skladnosti registracije vozila z identifikacijo vozila zaobsega vsaj eno kontrolno točko, vsaj en strežnik, bazo podatkov o registriranih vozilih, bazo podatkov o ukradenih vozilih, informacijski sistem, RFID oznako za identifikacijo, RFID oznaka za registracijo pri čemer sta RFID oznaki nameščeni na vozilo na način, da RFID oznak z vozila ni več mogoče odstraniti ne da bi ju pri tem uničili.

Predmet izuma vsebuje naslednje funkcionalnosti oziroma deluje v okviru sledečih omejitev:

- podpira možnost preverjanja skladnosti podatkov na daljavo preko aktivnih, pasivnih ali elektromagnetnih RFID sistemov,

- omogoča povezljivost podatkov o motornem vozilu s podatki o registraciji in lastniku motornega vozila, omogoča povezljivost sistema z bazo o registraciji motornih vozil in bazo ukradenih motornih vozil,

- vpeljuje zaščito pred nepooblaščenim dostopom do podatkov na RFID čipu (šifriranje podatkov),

- omogoča daljinsko branje podatkov - pri sedanjem stanju tehnike je branje podatkov možno pri hitrostih do 80 km/h in razdalji do 80 m,

- RFID čip je vgrajen na vidno mesto,

- rešitev je enostavna in je povezana z nizkimi izvedbenimi stroški.

Uvedba mehanizma identifikacije vozil na daljavo pa poleg reševanja problema kraje vozil odpira še celo paleto možnosti uporabe sistema v komercialne in nekomercialne namene, kot so npr.:

samodejno beleženje cestnine brez ustavljanja in brez zmanjšanja hitrosti; umirjanje prometa na podlagi beleženja povprečnih hitrosti vozil;

- samodejna identifikacija vozil, katerim jim je potekla registracija; samodejno beleženj e časa parkiranja v parkirnih hišah;

- implementacija sistema točk zvestobe za različne komercialne namene, npr. na bencinskih servisih;

ugotavljanje, ali ima neko vozilo ukradene tablice - preprečevanje zlorab, ki temeljijo na kraji registrske tablice (npr. pobegi na bencinskih servisih); štetje prometa;

- samodejno zaznavanje prometnih zastojev in gostega prometa;

samodejno zaznavanje stoječega vozila v predoru in samodejno sproženje ustreznega alarma;

- samodejno zaznavanje vožnje v napačno smer na avtocesti in samodejno sproženje ustreznega alarma.

Primarni uporabniki sistema za daljinsko kontrolo skladnosti registracije vozila z identifikacijo vozila bodo državni organi, katerih naloga je skrb za cestno in prometno varnost ter preprečevanje kraj vozil in raziskovanje kaznivih dejanj.

Osnovni pokazatelj ali je neko vozilo ukradeno, je namreč ugotovljena neskladnost med identifikacijo vozila (številka šasije, napisana na vozilu) ter dokumentacijo o lastništvu (registrska številka in številka šasije, vpisana v prometnem dovoljenju). Z uvedbo sistema s katerim se avtomatizira preverjanje skladnosti, se bistveno poveča uspešnost odkrivanja ukradenih vozil.

Drugi sklop uporabe so sistemi za povečanje varnosti v cestnem prometu, pri katerem se lahko na podlagi zaznavanja gibanja oziroma zaznavanja mirovanja preprečijo določene nevarne situacije v prometu, predvsem na avtocestah (zastoji, mirujoča vozila v predorih, vožnja v napačno smer ipd.).

Sekundami uporabniki sistema so vsi komercialni ponudniki, ki lahko svojo ponudbo vežejo na identifikacijo vozil. To so lahko sistemi za preprečevanje kraj artiklov, sistemi za samodejno zaračunavanje opravljenih storitev, sistemi za nagrajevanje zvestobe. Seveda je nivo dostopnosti do identifikacijskih podatkov o vozilu zaradi spoštovanja osebnih podatkov na podlagi šifriranja lahko pri komercialnih ponudnikih omejen, v nasprotju s primarnimi uporabniki, kateri pa lahko dostopajo do vseh identifikacijskih podatkov.

Pri nobeni od do sedaj znani rešitvi ni zaslediti celostne in tehnološko popolnoma razdelane rešitve sistema za identifikacijo, kontrolo skladnosti identifikacije ter registracije vozila, ki bi bila obenem podprta s sodobnim zalednim informacijskim sistemom, ki bi obenem služil tako za preprečevanje kraj osebnih vozil, kot tudi za nadzor varnosti v prometu, zbiranje statističnih podatkov o obremenjenosti posameznih cestnih odsekov ter bil na drugi strani (seveda ob strinjanju uporabnikov) odprt tudi za samodejno identifikacijo v komercialne namene.

Predmet izumu omogoča postavitev poljubnega števila statičnih točk kontrole skladnosti v okviru cestnega omrežja ter na mednarodnih mejnih prehodih, poleg tega pa z uporabo prenosnih bralnikov omogočal tudi hitro preverjanje skladnosti mimo vozečih ali ustavljenih vozil, pri čemer se čas preverjanja skrajša z več minut na delček sekunde.

Celoten sistem točk kontrole je preko komunikacijskih kanalov povezan v informacijski sistem, ki samodejno obdeluje zajete podatke in jih shranjuje v podatkovno bazo, do katere imajo dostop uporabniki sistema. Glede na vrsto uporabnika (državni organ ali komercialni uporabnik) sistem ustrezno omeji dostop do podatkov zbranih v podatkovni bazi, ki imajo naravo osebnih podatkov in ne smejo biti javno dostopni.

Zaradi zahtev po zaščiti pred nepooblaščenim dostopom do podatkov na RFID čipu (šifriranje podatkov) in daljinskem branju podatkov pri večji hitrosti in večji razdalji je potrebno uporabiti RFID sistem, ki ima aktivne oznake, prednostno krožno polarizirano bralno anteno in deluje pri frekvenci, ki je dovoljena v posamezni državi oziroma regiji. Pasivni RFID sistemi so omejeno uporabni, ker ne omogočajo branja podatkov pri večjih razdaljah in pri večjih hitrostih gibanja vozila.

Akterji v izumu prikazanem sistemu so:

- upravne enote, ki skrbijo za dodajanje novih vozil v sistem in obnavljanje registracije obstoječih vozil. Pri dodajanju novih vozil v sistem, upravna enota za vsako vozilo izda aktivno RFID oznako, na kateri je zapisana koda vozila po sistemu samo branje (angl. read only). Koda vozila je dogovorjeno zaporedje znakov, ki enolično definira vozilo. Aktivno oznako s kodo vozila lahko na vozilo namesti samo monter RFID. Ob registraciji vozila prejme lastnik vozila registrske tablice, opremljene z aktivno RFID oznako, na kateri je zapisana koda lastnika vozila. Koda lastnika vozila je dogovorjeno zaporedje znakov, ki enolično definira lastnika vozila, obenem pa je koda lastnika vozila takšna, da je moč iz nje na podlagi dogovorjenih računskih transformacij izračunati kodo vozila. Ta lastnost omogoča kontrolnim točkam enostavno preveijanje ujemanja identifikacije vozila z registracijo, tudi brez povezave s sistemom. Upravna enota obe oznaki vnese v sistem ob prvi registraciji vozila in na ta način ustvari logično povezavo med vozilom in njegovim lastnikom.

monter RFID, kije pooblaščen za strokovno montažo aktivne RFID oznake, na kateri je zapisana koda vozila, na vozilo. Prvi lastnik vozila, ki je vozilo uvozil ali izdelal za prodajo, mora poskrbeti, da je vozilo opremljeno z RFID oznako, ki je na vozilo nameščena tako, da njena odstranitev povzroči trajno poškodbo oznake in hkrati onemogoči delovanje motorja (blokada motorja). Dokumentacija o kodi vozila je sestavni del dokumentacije vozila za prvo registracijo.

operater sistema, ki skrbi za vzdrževanje sistema, kar v praksi pomeni, da nadzoruje pravilno delovanje sistema preko nadzorne konzole ter v primerih težav pri delovanju informacijskega sistema ali izpada kakšne od kontrolnih točk posreduje ali pa pošlje na teren servisno ekipo.

policisti na terenu, ki izvajajo kontrolo prometa, uporabljajo mobilno kontrolno točko za preverjanje skladnosti registracije z identifikacijo mimo vozečih vozil, in sicer na nenapovedanih mestih in po potrebi.

policisti v nadzornem centru, ki izvajajo nadzor nad stacionarnimi kontrolnimi točkami, razporejenimi po cestnem omrežju. V primeru, da sistem javi neskladnost ali v primeru, da sistem zazna prehod vozila, ki je na spisku iskanih vozil, policisti v nadzornem centru pošljejo ustrezna navodila patruljam v bližini kontrolne točke, kije iskano vozilo identificirala.

komercialni uporabniki, ki uporabljajo infrastrukturo za različne komercialne namene, pri katerih je koristna enolična identifikacija strank npr. za beleženje frekvence nakupovanja in ponujanja ustreznih ugodnosti (programi zvestobe), za avtomatsko zaračunavanje artiklov ali storitev, pa tudi za preverjanja skladnosti registracije z identifikacijo vozila z namenom preprečevanja kraj na podlagi ukradenih registrskih tablic (npr. pobegi z bencinskih črpalk). Komercialni uporabniki imajo omejen dostop do podatkov in lahko z vozila preberejo samo podatke o identifikaciji, ne pa tudi podatkov o registraciji in lastniku vozila.

- operaterji v centru za nadzor prometa, ki na podlagi programske opreme za nadzor prometa, preko katere dostopajo do podatkovne baze, v kateri se beležijo prehodi vozil mimo kontrolnih točk, ugotavljajo naslednje nevarne situacije v prometu:

prehitra vožnja na odseku;

zaznavanje prometnih zastojev in gostega prometa;

zaznavanje stoječega vozila v predoru ali na določenem odseku ceste.

Poleg tega lahko operaterji v centru za nadzor prometa na podlagi podatkov zbranih s kontrolnih točk pripravljajo različne analize obremenjenosti cestnih odsekov v poljubnih časovnih obdobjih.

Delovanje metode oziroma postopka za nadzor daljinske skladnosti registracije z identifikacijo sistema vključuje naslednje primere uporabe, ki pokrivajo vse scenarije uporabe sistema v praksi:

dodajanje vozila v sistem: pri dodajanju novega vozila v sistem upravna enota izvede naslednje korake:

izdela RFID oznako za identifikacijo vozila in nanjo vpiše kodo vozila, po opravljenem vpisu RFID oznako za identifikacijo vozila trajno zaklene proti spreminjanju, pri čemer se prednostno uporabijo WORM oznake, ob registraciji vozila na RFID oznako za registrsko tablico na podlagi kode vozila izračuna in vpiše ustrezno kodo lastnika vozila, po opravljenem vpisu RFID oznako za registrsko tablico trajno zaklene proti spreminjanju pri čemer se prednostno uporabijo WORM oznake.

Prva dva navedena koraka običajno izvede prodajalec oziroma uvoznik vozil, ki mora poskrbeti, da je RFID oznaka za identifikacijo vozila pravilno nameščena. Brez pravilno nameščene oznake identifikacije vozila, le-tega ne bo mogoče registrirati.

- registracija vozila - pri podaljšanju registracije vozila v sistemu upravna enota izvede naslednje korake:

v primeru, da rok trajanja obstoječe aktivne RFID oznake, nameščene na registrski tablici, poteče pred datumom naslednje registracije vozila, upravna enota izda novo RFID oznako, • · · · v primeru, da rok trajanja obstoječe aktivne RFID oznake za identifikacijo vozila poteče pred datumom naslednje registracije vozila, upravna enota izda novo RFID oznako.

V primeru, da sta obe oznaki znotraj rokov trajanja, upravna enota na račun sistema nima nobenega dodatnega dela, saj se podatki o veljavnosti registracije ne zapisujejo na nobeno od RFID oznak, temveč se pri preverjanju podatkov o veljavnosti registracije le-ti preberejo iz ustrezne podatkovne baze o registracijah motornih vozil, vzdrževanje sistema - v okviru vzdrževanja sistema potekata dve vrsti aktivnosti:

zaznavanje in odpravljanje napak pri delovanju sistema in nastavljanje parametrov delovanja sistema.

Pri zaznavanju in odpravljanju napak pri delovanju sistema operater uporablja posebno programsko opremo - nadzorno konzolo sistema, preko katere lahko v vsakem trenutku spremlja delovanje vseh aktivnih kontrolnih točk sistema ter z njimi povezane programske opreme. Nadzorna konzola sistema periodično, v nastavljivih časovnih intervalih, vzpostavi povezavo z vsako kontrolno točko in preveri njeno dosegljivost in odzivnost. V primeru nedosegljivosti, konzola sproži alarm, na podlagi katerega se operater lahko odloči za posredovanje servisne službe na terenu. Nadzorna konzola ravno tako preverja delovanje vseh ostalih elementov informacijske infrastrukture dosegljivost internih baz podatkov na strežnikih, delovanje vseh procesov sistema, dosegljivost vseh zunanjih podatkovnih baz, s katerimi je sistem povezan. V primeru izpada kateregakoli elementa, operater obvesti ustreznega skrbnika sistema o izpadu in sproži zahtevo po korektivnem ukrepu.

V okviru nastavljanja parametrov delovanja sistema, operater preko nadzorne konzole upravlja z naslednjimi nastavitvami:

določanje nadzornih intervalov preverjanja dosegljivosti kontrolnih točk, dodajanje in odstranjevanje kontrolnih točk v sistem ali iz sistema, določanje nadzornih intervalov preverjanja ostalih elementov informacijskega sistema, določanje načina delovanja posamezne kontrolne točke, določanje intervalov poročanja za vsako kontrolno točko in določanje praga zasedenosti lokalnega pomnilniškega medija, pri katerem kontrolna točka samodejno sproži izredno poročanje izven določenega intervala poročanja.

Zadnje tri nastavitve so povezane z načinom delovanja kontrolne točke. Vsaka kontrolna točka je v vsakem trenutku v enem od naslednjih načinov delovanja:

izklj učena/neaktivna, navaden način ali poostren nadzor prometa.

Pri navadnem načinu kontrolna točka beleži podatke o mimo vozečih vozilih, preverja skladnost podatkov o registraciji in identifikaciji in podatke o mimo vozečih vozilih pa beleži na lokalni pomnilniški medij v okviru kontrolne točke. V primeru, da je prometa toliko, da zasedenost lokalnega pomnilniškega medija preseže določen prag (na primer 90% zasedenost), kontrolna točka nemudoma vzpostavi povezavo s strežnikom in nanj prenese zbrane podatke. Po potrditvi uspešnega prenosa s strani strežnika, kontrolna točka sprosti prostor, ki so ga zasedali preneseni podatki na lokalnem pomnilniškem mediju. V primeru, da prag zasedenosti lokalnega pomnilniškega medija ni dosežen, kontrolna točka sproži prenos podatkov na strežnik ob predvidenem času poročanja. Po koncu vsakega pošiljanja podatkov na strežnik kontrolna točka s strani strežnika prejme tudi osvežen seznam identifikacij iskanih vozil. V primeru, da kontrolna točka zazna neskladnost med podatkoma o registraciji in identifikaciji mimo vozečega vozila ali zazna prisotnost vozila, ki je na seznamu iskanih vozil, se nemudoma poveže z nadzorno konzolo sistema, ki jo uporablja policist v nadzornem centru in v njej sproži alarm. V nadzorni center se pošlje podatke o lokaciji kontrolne točke, razlogu za alarm (neskladnost ali iskano vozilo) ter podatke, na podlagi katerih je bil sprožen alarm. V primeru, da je kontrolna točka opremljena s fotoaparatom ali kamero, pošlje še sliko vozila, pri katerem je bila ugotovljena neskladnost. Policist v nadzornem centru nato preveri podatke in po potrebi zahteva posredovanje patrulje na terenu.

Navaden način delovanja je primeren za kontrolne točke na lokalnih cestah, kjer ni veliko prometa in kjer ni potrebe po spremljanju toka prometa v realnem času. Navaden način delovanja je tudi varčen z energijo, saj kadar kontrolna točka deluje v navadnem načinu nima vzpostavljene trajne povezave s strežnikom, temveč jo

vzpostavi samo v trenutku izmenjave podatkov med strežnikom in kontrolno točko, kar pa precej zmanjša porabo energije. In prav poraba energije je lahko ključnega pomena pri kontrolnih točkah, ki niso priključene na električno omrežje, temveč uporabljajo alternativno napajanje - npr. akumulator ali sončne celice.

Pri poostrenem nadzoru prometa ima kontrolna točka vzpostavljeno stalno povezavo s strežnikom in mu pošilja podatke o mimo vozečih vozilih v realnem času. Pravila za sproženje alarma so enaka kot pri navadnem načinu delovanja, le, da kontrolna točka v tem načinu delovanja ne shranjuje podatkov na lokalni pomnilniški medij, temveč jih takoj po dekodiranju pošlje na strežnik sistema. Nadzorna konzola sistema, ki jo uporablja operater v centru za nadzor prometa, lahko na podlagi primerjave podatkov o mimo vozečih vozilih na dveh zaporednih kontrolnih točkah ter predvidenem najdaljšem možnem času potovanja med tema dvema kontrolnima točkama, samodejno sproži ustrezne alarme ali opozorila. Namreč omogočeno je ugotavljanje vozil, ki so odsek prevozila s previsoko ali prenizko hitrostjo, ugotavljanje zastoja na odseku, ugotavljanje stoječih vozil ipd.

Tretja možnost delovanja pa je mobilna kontrolna točka, ki ni povezana s strežnikom, temveč jo uporabljajo policisti na terenu. Gre za ročni RFID bralnik, s katerim lahko policisti izvajajo kontrole in berejo prebrane identifikacijske oznake z vozil na terenu kar na zaslonu ročnega RFID bralnika ter na ta način sami ugotavljajo neskladnosti, identifikacija vozila: identifikacija vozila poteka na podlagi dveh RFID oznak:

RFID oznaka, vgrajena v registrsko tablico vozila. Ob registraciji upravna enota v to oznako vpiše kodo lastnika vozila

RFID oznaka za identifikacijo vozila. Ob pripravi vozila za prvo prodajo upravna enota izda lastniku vozila RFID oznako, v kateri je vpisana koda vozila, ki se ujema s tisto na registrski tablici.

Lastnik vozila je dolžan poskrbeti, da bosta obe RFID oznaki nameščeni na vozilo tako, da je omogočeno učinkovito branje oznak s strani kontrolnih točk sistema. Strokovno namestitev RFID oznak na vozilo opravi monter RFID. RFID oznaka za identifikacijo se namesti na vidno mesto, prednostno na zgornji ali spodnji rob vetrobranskega stekla v notranjosti vozila. RFID oznaka za registracijo se namesti skupaj z registrsko tablico spredaj. Obe RFID oznaki sta narejeni tako, da po prvi namestitvi na površino RFID oznak ni več mogoče odstraniti ne da bi ju pri tem uničili. Na ta način sistem preprečuje zlorabe kraje identitete saj oznak, ki so enkrat nameščene, ni mogoče prenašati na drugo vozilo.

Sama identifikacija vozila poteka tako, da kontrolna točka za vsako mimo vozeče vozilo prebere identifikacijski številki vozila iz obeh RFID oznak in vrne rezultat, kije lahko eno od naslednjega:

identifikacijski številki se ujemata (identifikacija uspešna), identifikacijski številki se ne ujemata (identifikacija neuspešna - neskladnost), manjka koda lastnika vozila (identifikacija neuspešna - manjkajoč identifikacijski element), manjka koda vozila (identifikacija neuspešna - manjkajoč identifikacijski element), obe kodi manjkata (identifikacija neuspešna, če ima vozilo nacionalne registrske oznake za katere se kontrola izvaja - sicer gre za tuje vozilo, za katerega se kontrola ne izvaja).

Pri odsotnosti obeh RFID oznak sistem preverja registrske tablice na podlagi sistema za vizualno zaznavanje vozil in prepoznavanje registrskih tablic. V primeru, da sistem ugotovi, da gre za vozilo, ki nima nacionalnih registrskih tablic za katera se vrši kontrola, se alarmi, povezani z manjkajočimi identifikacijskimi oznakami, ne prožijo, preverjanje skladnosti - pri preverjanju skladnosti se najprej opravi identifikacija vozila.

V primeru, daje identifikacija uspešna, sistem naredi naslednje:

če je kontrolna točka v navadnem načinu delovanja zabeleži podatke (identifikacijsko številko) o prehodu vozila mimo kontrolne točke v lokalni spominski medij za kasnejši prenos na strežnik. Nato preveri ali je identificirano vozilo na seznamu iskanih vozil in če je odgovor pozitiven, se poveže s strežnikom ter sproži alarm na konzoli, ki jo uporablja policist v nadzornem centru. Alarm vsebuje najmanj naslednje elemente: lokacijo kontrolne točke, identifikacijsko številko vozila in razlog za alarm - »Iskano vozilo«. Vzpostavljeno povezavo potem še izkoristi za prenos lokalno zabeleženih podatkov na strežnik in osveževanje seznama iskanih vozil, če je kontrolna točka v načinu poostreni nadzor prometa pošlje podatke o prehodu vozila neposredno na strežnik in nato preveri ali je identificirano vozilo na seznamu iskanih vozil in če je odgovor pozitiven, sproži alarm na konzoli, ki jo uporablja policist v nadzornem centru. Alarm vsebuje najmanj naslednje elemente: lokacijo kontrolne točke, identifikacijsko številko vozila in razlog za alarm -»Iskano vozilo«.

V primeru, daje identifikacija neuspešna - neskladnost, sistem naredi naslednje:

v primeru, da je kontrolna točka v navadnem načinu delovanja zabeleži podatke (obe neskladni identifikacijski številki) o prehodu vozila mimo kontrolne točke v lokalni spominski medij za kasnejši prenos na strežnik. Nato se poveže s strežnikom in sproži alarm na konzoli, ki jo uporablja policist v nadzornem centru. Alarm vsebuje najmanj naslednje elemente: lokacijo kontrolne točke, obe identifikacijski številki vozila in razlog za alarm »Neskladnost«. Nato sistem preveri ali je katerakoli od obeh identifikacijskih številk na seznamu iskanih vozil in če je odgovor pozitiven, sproži še dodaten alarm, ki vsebuje najmanj naslednje elemente: lokacijo kontrolne točke, identifikacijsko številko vozila in razlog za alarm - »Iskano vozilo«. Vzpostavljeno povezavo potem še izkoristi za prenos lokalno zabeleženih podatkov na strežnik in osveževanje seznama iskanih vozil če je kontrolna točka v načinu poostreni nadzor prometa pošlje podatke (obe neskladni identifikacijski številki) o prehodu vozila neposredno na strežnik in sproži alarm na konzoli, ki jo uporablja policist v nadzornem centru. Alarm vsebuje najmanj naslednje elemente: lokacijo kontrolne točke, obe identifikacijski številki vozila in razlog za alarm - »Neskladnost«. Nato sistem preveri ali je identificirano vozilo na seznamu iskanih vozil in če je odgovor pozitiven, sproži alarm na konzoli, ki jo uporablja policist v nadzornem centru. Alarm vsebuje najmanj naslednje elemente: lokacijo kontrolne točke, identifikacijsko številko vozila in razlog za alarm - »Iskano vozilo«.

V primeru, da je identifikacija neuspešna zaradi manjkajočega identifikacijskega elementa, sistem naredi naslednje:

v primeru odsotnosti obeh oznak sistem ugotavlja na podlagi sistema za vizualno zaznavanje vozil in prepoznavanje registrskih tablic ali gre za nacionalne registrske tablice za katere se vrši kontrola. V primeru, da sistem ugotovi, da gre za vozilo, ki nima nacionalnih registrskih tablic za katera se

vrši kontrola, se alarmi, povezani z manjkajočimi identifikacijskimi oznakami, ne prožijo.

v primeru, da je kontrolna točka v navadnem načinu delovanja zabeleži podatke (identifikacijsko številko, ki jo je sistem uspel prebrati) o prehodu vozila s pomanjkljivo identifikacijo mimo kontrolne točke v lokalni spominski medij za kasnejši prenos na strežnik. Nato se poveže s strežnikom in sproži alarm na konzoli, ki jo uporablja policist v nadzornem centru. Alarm vsebuje najmanj naslednje elemente: lokacijo kontrolne točke, prebrano eno od obeh identifikacijskih številk vozila in razlog za alarm - »Manjkajoč identifikacijski element«. Nato sistem preveri ali je prebrana identifikacijska številka na seznamu iskanih vozil in če je odgovor pozitiven, sproži še dodaten alarm, ki vsebuje najmanj naslednje elemente: lokacijo kontrolne točke, identifikacijsko številko vozila in razlog za alarm - »Iskano vozilo«. Vzpostavljeno povezavo potem še izkoristi za prenos lokalno zabeleženih podatkov na strežnik in osveževanje seznama iskanih vozil.

če je kontrolna točka v načinu poostreni nadzor prometa pošlje podatke (identifikacijsko številko, ki jo je sistem uspel prebrati) o prehodu vozila s pomanjkljivo identifikacijo mimo kontrolne točke neposredno na strežnik in sproži alarm na konzoli, ki jo uporablja policist v nadzornem centru. Alarm vsebuje najmanj naslednje elemente: lokacijo kontrolne točke, prebrano eno od obeh identifikacijskih številk vozila in razlog za alarm - »Manjkajoč identifikacijski element«. Nato sistem preveri ali je prebrana identifikacijska številka na seznamu iskanih vozil in če je odgovor pozitiven, sproži še dodaten alarm na konzoli, ki jo uporablja policist v nadzornem centru. Alarm vsebuje najmanj naslednje elemente: lokacijo kontrolne točke, identifikacijsko številko vozila in razlog za alarm - »Iskano vozilo«.

iskanje vozila - sistem poleg preverjanja skladnosti registracije z identifikacijo vozila omogoča tudi iskanje vozil na enostaven način. Policist na terenu ali policist v nadzornem centru preko konzole doda identifikacijsko številko iskanega vozila na spisek iskanih vozil in ta številka preko mehanizma osveževanja spiskov iskanih vozil le-ta samodejno propagira do vseh kontrolnih točk. S pomočjo dostopa do baze podatkov o registraciji motornih vozil lahko sistem na seznam iskanih vozil samodejno vsak dan doda vozila, za katere je potekla registracija pred X dnevi, kjer je X poljubno nastavljiv. Prav tako je sistem odprt za vse uporabnike v nadzornem organu, ki lahko preko spletnega vmesnika na seznam iskalnih vozil dodajajo vozila. Sistem je odprt za vse uporabnike v nadzornem organu, da lahko preko spletnega vmesnika na seznam iskanih vozil dodajo vozila po želji.

Po vsaki spremembi spiska iskanih vozil se spiski na kontrolnih točkah, ki so v stanju »poostreni nadzor prometa« osvežijo takoj, na ostalih kontrolnih točkah pa ob naslednji vzpostavitvi povezave, kar je najkasneje po koncu naslednjega intervala poročanja. Ko se iskano vozilo pripelje mimo kontrolne točke, le-ta sproži ustrezen alarm na konzoli.

nadzor prometa - sistem omogoča tudi izvajanje poostrenega nadzora nad prometom, in sicer na poljubnem odseku med najmanj dvema sosednjima kontrolnima točkama. Da bi omogočili izvajanje poostrenega nadzora nad prometom, mora operater sistema postaviti ustrezne kontrolne točke v stanje »poostreni nadzor prometa«, s čimer povzroči, da začnejo kontrolne točke pošiljati podatke o mimo vozečih vozilih v realnem času v podatkovno bazo strežnika.

Konzola omogoča na podlagi analize in primerjanja množic prebranih identifikacijskih številk med dvema točkama ugotavljati naslednje nevarne situacije v prometu:

prehitra ali prepočasna vožnja na odseku - na podlagi razlike v časih beleženja prehodov dveh točk, sistem za vsako identifikacijsko številko izračuna povprečno hitrost na odseku in opozori na vozila, ki vozijo prehitro ali prepočasi prometni zastoji in zgostitve prometa - v primeru, da je čas prehoda identifikacijskih številk med eno in drugo kontrolno točko bistveno daljši od pričakovanega, gre za zastoj oziroma zgostitev prometa stoječe vozilo v predoru ali na določenem odseku ceste - v primeru, da ima večina identifikacijskih številk čas prehoda med dvema kontrolnima točkama v okviru pričakovanega, ena ali par pa bistveno presegata ta čas, lahko sklepamo daje prišlo bodisi do okvare vozila ali do prometne nesreče na tem odseku;

Seveda je takšen nadzor primeren za avtoceste oziroma za odseke, kjer se je med obema kontrolnima točkama prepovedano ustavljati, sicer sistem lahko generira lažne alarme. Konzola je tudi prilagodljiva, saj se lahko za vsak odsek posebej določi, katere situacije naj sistem spremlja in katerih ne - odvisno od značilnosti posameznega cestnega odseka.

Operater v centru za nadzor prometa v konzoli za vse odseke med kontrolnimi točkami, ki so v stanju »poostreni nadzor prometa« določi, katere situacije v prometu želi spremljati in nato spremlja in analizira alarme, ki jih konzola generira na podlagi analize podatkov iz podatkovne baze.

- vzdrževanje sistema - v okviru vzdrževanja sistema gre za zaznavanje in odpravljanje napak pri delovanju sistema ter nastavljanje parametrov delovanja sistema.

Z vidika fizične topologije je sistem zasnovan zvezdasto oziroma z osrednjim delom, ki ga predstavlja informacijski center ter kraki, ki jih predstavlja množica kontrolnih točk, razporejenih po celotnem nadzorovanem območju.

Kontrolne točke so povezane z informacijskim centrom preko komunikacijskega kanala, ki omogoča varno komunikacijo med kontrolno točko in informacijskim centrom. Kontrolne točke vsebujejo vso potrebno infrastrukturo za zaznavanje mimo vozečih vozil in njihovo identifikacijo na podlagi RFID oznak, nameščenih na njih. Informacijski center je na drugi strani povezan z bazama podatkov o registracijah vozil ter ukradenih vozil, nanj pa se priklapljajo tudi uporabniške konzole, preko katerih lahko različni uporabniki sistema v skladu z dodeljenimi pooblastili dostopajo do podatkov, kijih zbira sistem.

Okvir registrskih tablic omogoča enostavno nameščanje RFID oznake za registracijo na sprednji del vozila. Nameščanje RFID oznake za identifikacijo vozila opravi usposobljeni monter RFID, ki poskrbi, da je pritrditev oznake opravljena tako, da je v novih vozilih povezana s sistemom za blokado motorja, pri starejših/rabljenih vozilih, ki tega iz tehničnih razlogov ne dopuščajo, pa se pritrditev opravi brez kombinacije z blokado motorja.

Pritrditev oznak je narejena tako, da se ob poskusu odstranitve RFID oznaka nepovratno poškoduje. Ko sta enkrat obe oznaki nameščeni, ju uporabnik vozila skoraj več ne opazi, saj je njuno delovanje neopazno.

Obvezno nameščanje RFID identifikacijskih oznak na vozilo omogoča tudi razvoj komercialnih sistemov proti kraji vozila, ki vključujejo sisteme za blokado motorja ob odsotnosti ene ali obeh predpisanih RFID oznak. Na ta način se nepridipravom precej oteži delo, saj je ob morebitni kraji vozilo potrebno odpeljati z originalnimi registrskimi tablicami, kar ob vzpostavljenih kontrolnih točkah in pravočasni prijavi kraje močno olajša iskanje ukradenih vozil.

Sistem je zasnovan modularno zato je dodajanje novih kontrolnih točk enostavno. Začeti je mogoče z majhnim številom kontrolnih točk, ki ga s časom dopolnjujemo.

Komercialni uporabniki, ki želijo uporabljati obstoječo infrastrukturo RFID oznak na vozilih, lahko kupijo kontrolno točko in jo namestili na mesto opravljanja dejavnosti, kjer potrebujejo storitev identifikacije strank na podlagi njihovega vozila. Te kontrolne točke so še vedno del sistema in ravno tako kot vse nekomercialne kontrolne točke nadzorujejo in poročajo v nadzorne centre morebitne alarme, obenem pa programska oprema na teh kontrolnih točkah omogoča aplikativen dostop do branja identifikacijskih podatkov preko programskih vmesnikov (API) ali spletnih storitev (web Services).

Tako kot pri vsakem nadzoru, tudi pri predmetu izuma prihaja do poskusov izogibanja nadzoru. Najbolj izpostavljen element sistema sta nedvomno obe RFID oznaki, ki sta nameščeni na osebno vozilo. Z izbiro takšnih aktivnih RFID oznak, ki prenehajo delovati ob poskusu odstranitve oziroma ob njuni odstranitvi z vozila ter s šifriranjem komunikacije med bralnikom in RFID oznako, je zagotovljeno, da v sistemu ne more priti do kraje identitete.

Za prepoznavanje registrskih oznak zaobsega sistem kamero. Na podlagi slike iz vgrajene kamere sistem ugotovi ali gre za vozilo domačih registrskih oznak ali za vozilo s tujimi registrskimi oznakami. Na trgu obstaja kar nekaj komercialnih sistemov za prepoznavanje registrskih oznak, ki jih označujemo s kraticama ALPR (automatic licence plate recognition) ali LPR (licence plate recognition). Tipičen ALPR sistem je sestavljen iz dveh komponent, in sicer kamere, ki je odporna proti vremenskim vplivom, opremljena s filtrom za sonce in lastnim svetlobnim virom za zajemanje slike ponoči ter programske opreme za procesiranje zajetih slik. Kamera se zaradi prenosa večjih količin podatkov priklopi na Ethernet vodilo, ustrezna programska oprema pa se namesti na procesno enoto z notranjim pomnilnikom. Nekateri sistemi omogočajo zajeme slik in prepoznavanje registrskih oznak tudi pri velikih hitrostih vozil (tudi do 250 km/h).

Možni ukrepi preprečevanja zlorab na podlagi uničenja obeh RFID oznak in drugih poskusov izogibanja nadzoru so naslednji:

- v primeru, da sistem za prepoznavanje tablic ugotovi, da se bliža vozilo z nacionalnimi tablicami, kontrolna točka pa ne zazna nobenih RFID oznak, lahko utemeljeno sproži alarm pomanjkljive identifikacije,

- uvedba visokih kazni za voznike, katerih vozila niso opremljena z delujočimi RFID oznakami,

- uvedba visokih kazni za voznike, ki se vozijo z ukradenimi tujimi registrskimi tablicami,

- vsako uničenje ali krajo katerekoli RFID oznake z vozila je potrebno prijaviti policiji, nadomestno RFID oznako izda upravna enota le ob predložitvi policijskega zapisnika, vozila z uničenimi RFID oznakami ni možno registrirati, brez predložitve policijskega zapisnika o kraji oziroma vandalizmu.

Podrobneje je bistvo izuma pojasnjeno v nadaljevanju z opisom izvedbenega primera in priložene skice, pri čemer je skica del pričujoče patentne prijave in je na skici prikazano:

Skica 1 prikazuje vozilo 1, oznaka za identifikacijo 2, oznaka za registracijo 3, področje za namestitev oznake za identifikacijo 4, področje za namestitev oznake za registracijo 5.

Skica 2 prikazuje vozilo 1, oznaka za identifikacijo 2, oznaka za registracijo 3, kontrolno točko 6, strežnik 7, baza podatkov o ukradenih vozilih 8, baza podatkov o registriranih vozil 9, uporabniško konzolo 10.

V izvedbenem primeru sta vozilu 1 pritrjena RFID oznaka za identifikacijo 2 na področju za namestitev oznake za identifikacijo 4 in RFID oznaka za registracijo 3 na področju za namestitev oznake za identifikacijo 5. Uporabljen je RFID sistem z aktivnimi oznakami in krožno polarizirano bralno anteno, ki deluje pri frekvenci 2,4 GHz.

Kontrolna točka 6 je nameščena na cestninski postaji na kateri je omejitev hitrosti 40 km/h. Ko se vozilo približa kontrolni točki na 50 m, sistem prebere podatke z ene od RFID oznak in nato v kratkem časovnem presledku še z druge RFID oznake. Podatki med RFID oznakama in kontrolno točko 6 se prenašajo preko RFID prenosa.

Kontrolna točka 6 beleži podatke o mimo vozečih vozilih ter hkrati preverja skladnost podatkov o registraciji in identifikaciji, podatke o mimo vozečih vozilih pa beleži na lokalni pomnilniški medij v okviru kontrolne točke 6. V primeru, da kontrolna točka zazna neskladnost med podatkoma o registraciji in identifikaciji mimo vozečega vozila ali zazna prisotnost vozila, ki je na seznamu iskanih vozil, se nemudoma poveže z nadzorno konzolo sistema, ki jo uporablja policist v nadzornem centru in v njej sproži alarm. V nadzorni center se pošlje podatke o lokaciji kontrolne točke 6, razlogu za alarm (neskladnost ali iskano vozilo) ter podatke, na podlagi katerih je bil sprožen alarm. Policist v nadzornem centru nato preveri podatke in po potrebi zahteva posredovanje patrulje na terenu.

Kontrolna točka 6 je povezana s strežnikom 7 informacijskega centra preko komunikacijskega kanala, ki omogoča varno komunikacijo med kontrolno točko 6 in informacijskim centrom. Kontrolna točke 6 vsebuje vso potrebno infrastrukturo za zaznavanje mimo vozečih vozil in njihovo identifikacijo na podlagi RFID oznak, nameščenih na njih. Strežnik 7 informacijskega centra je na drugi strani povezan z bazo podatkov o ukradenih vozil 8 in z bazo podatkov o registriranih vozilih 9, nanj pa so priklopljene tudi uporabniške konzole 10, preko katerih lahko različni uporabniki sistema v skladu z dodeljenimi pooblastili dostopajo do podatkov, ki jih zbira sistem.

Razumljivo je, daje mogoče opisano rešitev izvesti tudi v drugačni oblikovni izvedenki, ki ne spreminja bistva izuma.

Claims (21)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Metoda daljinske kontrole skladnosti registracije vozila z identifikacijo vozila, označena s tem, da zaobsega vsaj eno kontrolno točko, vsaj en strežnik, bazo podatkov o registriranih vozilih, bazo podatkov o ukradenih vozilih, informacijski sistem, RFID oznako za identifikacijo, RFID oznaka za registracijo pri čemer sta RFID oznaki nameščeni na vozilo na način, da RFID oznak z vozila ni več mogoče odstraniti ne da bi ju pri tem uničili.
2. 2. Metoda po zahtevku 1, označena s tem, da se na RFID oznaki za identifikacijo vozila vpiše koda vozila.
3. 3. Metoda po zahtevku 1, označena s tem, da se na RFID oznaki za registracijo zapiše koda lastnika vozila.
4. 4. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da se koda lastnika vozila izračuna na podlagi kode vozila.
5. 5. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 4, označena s tem, da namestitev RFID oznak na vozilo opravi monter RFID.
6. 6. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 5, označena s tem, da je pritrditev RFID oznake opravljena tako, daje povezana s sistemom za blokado motorja
7. 7. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 6, označena s tem, da sta RFID oznaki narejeni tako, da po prvi namestitvi na površino RFID oznak ni več mogoče odstraniti ne da bi ju pri tem uničili.
8. 8. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 7, označena s tem, da kontrolna točka za vsako mimo vozeče vozilo prebere identifikacijski številki vozila iz obeh RFID oznak in ju med seboj primerja.

   • · ·
9. 9. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 8, označena s tem, da kontrolna točka beleži podatke o mimo vozečih vozilih ter hkrati preverja skladnost podatkov o registraciji in identifikaciji.
10. 10. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 9, označena s tem, da kontrolna točka, ko zazna neskladnost med podatkoma o registraciji in identifikaciji mimo vozečega vozila sproži alarm.
11. 11. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 9, označena s tem, da kontrolna točka, ko zazna prisotnost vozila, ki je na seznamu iskanih vozil sproži alarm.
12. 12. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 11, označena s tem, daje sistem kontrolnih točk preko komunikacijskih kanalov povezan v informacijski sistem, ki samodejno obdeluje zajete podatke in jih shranjuje v podatkovno bazo, do katere imajo dostop uporabniki sistema.
13. 13. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 12, označena s tem, daje uporabljen RFID sistem, ki ima aktivne oznake.
14. 14. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 13, označena s tem, da pri odsotnosti obeh RFID oznak sistem preverja registrske tablice na podlagi sistema za vizualno zaznavanje vozil in prepoznavanje registrskih tablic.
15. 15. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 14, označena s tem, da se na osnovi primerjave podatkov o mimo vozečih vozilih na dveh zaporednih kontrolnih točkah ter predvidenem času potovanja med tema dvema kontrolnima točkama ugotavljanja neustrezna hitrost vozil.
16. 16. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 15, označena s tem, da se s pomočjo dostopa do baze podatkov o registraciji motornih vozil med iskana vozila samodejno doda vozila za katere je potekla registracija.

    • · 9
17. 17. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 16, označena s tem, da se uporabljajo prenosni bralniki RFID oznak, ki omogočajo hitro preverjanje skladnosti mimo vozečih ali ustavljenih vozil.
18. 18. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 17, označena s tem, da se obe RFID oznaki pritrdita na vsako novo vozilo.
19. 19. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 18, označena s tem, da se RFID oznaka pritrdi na vozilo pri registraciji vozila.
20. 20. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 19, označena s tem, da pri delovanju sistema operater preko nadzorne konzole lahko v vsakem trenutku spremlja delovanje vseh aktivnih kontrolnih točk sistema ter z njimi povezane programske opreme.
21. 21. Metoda po kateremkoli od zahtevkov 1 do 20, označena s tem, da se uporablja za avtomatsko pobiranje pristojbin.