SI23065A - Postopek in vezje za samodejno uglasitev antenskega vezja - Google Patents
Postopek in vezje za samodejno uglasitev antenskega vezja Download PDFInfo
- Publication number
- SI23065A SI23065A SI200900138A SI200900138A SI23065A SI 23065 A SI23065 A SI 23065A SI 200900138 A SI200900138 A SI 200900138A SI 200900138 A SI200900138 A SI 200900138A SI 23065 A SI23065 A SI 23065A
- Authority
- SI
- Slovenia
- Prior art keywords
- antenna circuit
- circuit
- voltage
- reactance
- controller
- Prior art date
Links
Classifications
-
- H—ELECTRICITY
- H01—ELECTRIC ELEMENTS
- H01Q—ANTENNAS, i.e. RADIO AERIALS
- H01Q1/00—Details of, or arrangements associated with, antennas
- H01Q1/12—Supports; Mounting means
- H01Q1/22—Supports; Mounting means by structural association with other equipment or articles
- H01Q1/2208—Supports; Mounting means by structural association with other equipment or articles associated with components used in interrogation type services, i.e. in systems for information exchange between an interrogator/reader and a tag/transponder, e.g. in Radio Frequency Identification [RFID] systems
- H01Q1/2216—Supports; Mounting means by structural association with other equipment or articles associated with components used in interrogation type services, i.e. in systems for information exchange between an interrogator/reader and a tag/transponder, e.g. in Radio Frequency Identification [RFID] systems used in interrogator/reader equipment
-
- G—PHYSICS
- G06—COMPUTING; CALCULATING OR COUNTING
- G06K—GRAPHICAL DATA READING; PRESENTATION OF DATA; RECORD CARRIERS; HANDLING RECORD CARRIERS
- G06K7/00—Methods or arrangements for sensing record carriers, e.g. for reading patterns
- G06K7/0008—General problems related to the reading of electronic memory record carriers, independent of its reading method, e.g. power transfer
-
- H—ELECTRICITY
- H03—ELECTRONIC CIRCUITRY
- H03J—TUNING RESONANT CIRCUITS; SELECTING RESONANT CIRCUITS
- H03J3/00—Continuous tuning
- H03J3/20—Continuous tuning of single resonant circuit by varying inductance only or capacitance only
-
- H—ELECTRICITY
- H03—ELECTRONIC CIRCUITRY
- H03J—TUNING RESONANT CIRCUITS; SELECTING RESONANT CIRCUITS
- H03J2200/00—Indexing scheme relating to tuning resonant circuits and selecting resonant circuits
- H03J2200/10—Tuning of a resonator by means of digitally controlled capacitor bank
Landscapes
- Engineering & Computer Science (AREA)
- Artificial Intelligence (AREA)
- Computer Vision & Pattern Recognition (AREA)
- Physics & Mathematics (AREA)
- General Physics & Mathematics (AREA)
- Theoretical Computer Science (AREA)
- Variable-Direction Aerials And Aerial Arrays (AREA)
Abstract
Antensko vezje A se napaja s signalom na katerega frekvenco naj se uglasi in se reaktanca antenskega vezja spreminja po korakih v skladu z algoritmom v krmilniku C Pri tem se vsakič določi faza napetosti na prvi in drugi priključni sponki elementa z reaktanco ene vrste v antenskem vezju se določi razlika faz omenjenih napetosti in se reaktanca antenskega vezja spremeni tolikokrat da se omenjena razlika faz napetosti približavrednosti Pi bliže od najmanjše spremembe v razliki faz ki je dosegljiva z izvajanimi spremembami reaktante Dosežena nastavitev se shrani kot nastavitev na omenjeno frekvenco uglašenega antenskega vezja Uglasitev antenskega vezja na frekvenco nosilnega signala se s postopkom in vezjem po izumu samodejno izvede na časovno učinkovit način in posebno v prvem izvedbenem primeru tudi na preprost način saj ni potrebna analogno digitalna pretvorba izhodnega signala faznega detektorja
Description
AUSTRIAMICROSYSTEMS AG, Schloss Premstatten, A-8141 Unterpremstatten
IDS d.o.o., Sojerjeva ulica 63, SI-1000 Ljubljana
Postopek in vezje za samodejno uglasitev antenskega vezja
Izum se nanaša na postopek za samodejno uglasitev antenskega vezja, na primer v RFID izpraševalniku, pri čemer se antensko vezje napaja z nosilnim signalom, na katerega frekvenco naj se antensko vezje uglasi, in se reaktanca antenskega vezja spreminja po korakih, dokler se ne doseže uglašena konfiguracija antenskega vezja, katere naravna frekvenca je enaka ali je vsaj v bližini frekvence nosilnega signala. Izum se nanaša tudi na vezje za izvajanje predlaganega postopka.
Izum je po mednarodni klasifikaciji patentov uvrščen v razred H 04B 01/40.
Antensko vezje v RFID izpraševalniku je zasnovano tako, da je njegova naravna frekvenca enaka frekvenci nosilnega signala. Na ta način postane nosilni signal kar se da močan. Izpraševalnik tedaj lahko dovaja dovolj moči pasivnemu odzivniku preko induktivne sklopitve.
Izpraševalnikovo antensko vezje se uglasi na nosilno frekvenco RFID sistema zaradi boljšega delovanja celega sistema. Najprej se uglasi že med izdelavo, ko se izravnajo odstopanja dejanskih vrednosti komponent antenskega vezja od nominalnih vrednosti.
Poznani pa so tudi RFID izpraševalniki, ki obsegajo sredstvo za samodejno uglasitev svojega antenskega vezja na frekvenco nosilnega signala. Uglaševalno vezje v takem RFID izpraševalniku samodejno izravnava vplive okolice, kot so sprememba temperature in vlažnosti ali prisotnost kovinskega predmeta v bližini.
Antensko vezje se uglasi, tako da se nastavi vrednost elementa s kapacitivno reaktanco, elementa z induktivno reaktanco ali obeh. Najpogosteje se nastavi vrednost elementa s kapacitivno reaktanco, s tem da se dodatni kondenzatoiji priklopijo ali nekateri odklopijo s pomočjo krmiljenih stikal.
Značilna shema vezja za uglasitev antenskega vezja A je prikazana na sl. 1. Generator izmeničnega toka G s frekvenco fcs nosilnega signala je preko gonilnika D priključen na zaporedno vezana kondenzator cO, cl, ..., en in tuljavo co, katere drugi konec je priključen na maso. Element s kapacitivno reaktanco so kondenzator cO in k njemu preko stikal sl do sn, ki jih krmili krmilnik C, vzporedno priključljivi kondenzatoiji cl do cn. Napetost v skupni sponki kondenzatorja cO, cl, cn in tuljave co se zaznava s temenskim detektorjem PD, katerega izhod je preko analogno-digitalnega pretvornika ADC priključen na krmilnik C. Naravna frekvenca fn zaporedno priključenih osnovnega kondenzatorja cO in tuljave co je višja od frekvence fcs nosilnega signala, približuje pa se frekvenci fcs nosilnega signala, ko se priključujejo kondenzatoiji cl do cn. Tok ics, ki teče skozi antensko vezje A, pri tem narašča in je naj večji, ko je naravna frekvenca fn uglašenega antenskega vezja A enaka ali blizu frekvenci fcs nosilnega signala (sl. 2a). Isto velja za napetost, ki jo zaznava temenski detektor PD in s pomočjo katere krmilnik C nastavi stikala sl do sn. Stikala sl do sn se krmilijo po algoritmu za doseganje največje vrednosti omenjene napetosti. Najvišja vrednost omenjene napetosti, ki se želi doseči, pa seveda nikakor ni vnaprej poznana. Vrednost napetosti v posameznem koraku in pripadajoča nastavitev antenskega vezja A se morata vsakič shraniti. Shranjena vrednost napetosti se nato primega z vrednostjo napetosti v naslednjem koraku. Lahko se zgodi, da se nastavitev antenskega vezja iz predhodnega koraka izkaže kot najboljša nastavitev, ki je dosegljiva z uglaševanjem. Treba jo je ponovno shraniti. Takšen algoritem seveda ni časovno najbolj učinkovit.
Tako je RFID izpraševalnik za nalepko opremljen z enoto, ki po postopku zaporednih približkov samodejno uglasi izpraševalnikovo antensko vezje na naravno frekvenco antenskega vezja v RFID nalepki, s tem da spreminja izpraševalnikovo antensko vezje proti največji napetosti na njem ali največjemu toku skozenj (EP 0 625 832 BI).
Nadalje je poznan RFID izpraševalnik, ki je opremljen s tokovnim ali napetostnim detektorjem, ki je priključen na antensko vezje in vezje za odločanje, ki glede izhodni signal detektoga spreminja izpraševalnikovo antensko vezje proti uglašenosti na vzbujevalni signal (US 6 650 227 BI).
Poznanje tudi RFID izpraševalnik, kije opremljen generatorjem signala in anteno, kije s pomočjo mikroprocesorja nastavljiva na največjo sevano moč, kar se s temenskim detektogem ugotavlja na sprejetem nalepkinem signalu (EP 1 770 665 BI).
Po drugi strani pa je dobro poznana tudi naslednja značilnost antenskega vezja A kot vezja, v katerem pride do resonance, ko se skozenj poganja električni tok. Gonilna napetost uocosuQSt s frekvenco fcs (<ocs = 2Ttfcs) nosilnega signala skozi antensko vezje poganja tok i0cos(b)Cst+<f>cs), ki pri vrednosti frekvence fcs pod vrednostjo naravne frekvence fn antenskega vezja prehiteva gonilno napetost in pri vrednosti frekvence fcs nad vrednostjo omenjene naravne frekvence fn zaostaja za gonilno napetostjo, pri fcs = fn pa je fazni kot (f>cs enak nič (sl. 2b). Na prvi sponki 1 kondenzatorja cO, cl, ..., cn je časovni potek napetosti enak kar časovnemu poteku gonilne napetosti, torej je uocosut, na drugi sponki 2 tega kondenzatorja pa je časovni potek napetosti sorazmeren cos(ucst+ <fcs - Tt/2). Pri fcs = fn torej napetost na kondenzatogevi sponki 2 zaostaja za napetostjo na kondenzatoijevi sponki 1 za natančno tt/2. Napetost na drugi sponki tuljave co pa pri fcs = fn prehiteva napetost na prvi sponki te tuljave za natančno τ/2. Ko se naravna frekvenca fn antenskega vezja A izenači s frekvenco fcs nosilnega signala, je fazni kot, ki se izmeri med napetostima na prvi in drugi sponki tako kapacitivnega elementa kot tudi induktivnega elementa po absolutni vrednosti enak natančno τ/2. Antensko vezje A je tedaj uglašeno na frekvenco fcs nosilnega signala. Vrednost omenjenega faznega kota kot vrednosti observable, s pomočjo katere se sedaj želi izvesti uglasitev, pa je v stanju uglašenosti antenskega vezja A vnaprej poznana. Enaka je namreč τ/2. Opisana značilnost antenskega vezja A zato lahko omogoči uporabiti časovno učinkovitejši algoritem.
Naloga izuma je, predlagati postopek in vezje za samodejno uglasitev antenskega vezja na določeno frekvenco, pri čemer naj se uporabijo dobro poznane fazne razmere v uglašenem antenskem vezju, po katerem teče izmenični električni tok.
Navedena naloga je rešena s postopkom po izumu za samodejno uglasitev antenskega vezja, opredeljenim z značilnostmi iz označujočega dela prvega patentnega zahtevka, in z vezjem po izumu za izvajanje postopka po izumu, opredeljenim z značilnostmi iz označujočega dela osmega ali štirinajstega patentnega zahtevka, podzahtevki pa opredeljujejo variantne izvedbene primere.
Uglasitev antenskega vezja na frekvenco nosilnega signala se s postopkom in vezjem po izumu samodejno izvede na časovno učinkovit način. Predlagana postopek in vezje sta preprosto izvedljiva posebno v prvem izvedbenem primeru, ko ni potrebna analognodigitalna pretvorba izhodnega signala faznega detektorja.
Izum bo v nadaljnjem podrobno obrazložen na osnovi opisa izvedbenih primerov ter pripadajočega načrta, ki prikazuje na sl. 3 vezje po izumu za samodejno uglasitev antenskega vezja in samo antensko vezje, sl. 4a in 4b prvi oziroma drugi izvedbeni primer digitalnega faznega primeijalnika, ki je primeren za izvajanje postopka po izumu za samodejno uglasitev antenskega vezja, sl. 5 preprost fazni detektor, sl. 6 okenski primeijalnik za prvi izvedbeni primer omenjenega digitalnega faznega primeijalnika in sl. 7a in 7b v prvem in drugem oknu časovni potek vhodnih signalov in v tretjem oknu časovni potek izhodnega signala omenjenega faznega detektoija za primera, ko antensko vezje je oziroma ni uglašeno.
Postopek za uglasitev antenskega vezja A, ki se napaja z oddajnikovim nosilnim signalom s frekvenco fcs in ki naj se uglasi na to frekvenco, se kot doslej izvaja, s tem da se reaktanca antenskega vezja A po korakih spreminja v skladu z algoritmom, ki je shranjen v krmilniku C in približuje antensko vezje A k uglašenosti (Sl. 3).
Z izumom pa se predlaga, da se vsakič določita faza napetosti na prvi priključni sponki 1 in faza napetosti na drugi priključni sponki 2 elementa z reaktanco ene vrste, na primer kondenzatorja cO, cl,... en s kapacitivno reaktanco ali tuljave co z induktivno reaktanco.
V naslednjem koraku se določi razlika teh faz omenjenih napetosti.
Reaktanca antenskega vezja A se zatem spremeni tolikokrat, da se omenjena razlika faz približa vrednosti 7t/2, in sicer bliže od najmanjše spremembe v razliki faz, ki je še dosegljiva z izvajanim spreminjanjem reaktance antenskega vezja A.
Dosežena nastavitev antenskega vezja A se shrani kot nastavitev antenskega vezja A, ki je uglašeno na omenjeno frekvenco fcs.
Potem ko se je določila razlika faz omenjenih napetosti, se po postopku po izumu predlagata dve variantni izvedbi.
Po prvi variantni izvedbi se ugotovi, ali je omenjena razlika faz večja od u/2, manjša od 7t/2 ali pa je morda že znotraj izbranega okna razlike faz. To okno je izbrano na naslednji način. Srednja višina okna je enaka izhodni napetosti tega faznega detektoija, ko meri razliko faz, ki je enaka π/2. Širina okna pa je enaka spremembi omenjene fazne razlike, ki se povzroči s korakom, pri katerem se izvede najmanjša sprememba reaktance antenskega vezja. Pri tem ugotovljena dvobitna informacija se prenese v krmilnik C.
Po prvi variantni izvedbi pa se postopek lahko še poenostavi, da se vsakič ugotovi le, ali je omenjena razlika faz večja od tt/2 ali manjša od 7γ/2. V tem primeru se v krmilnik C prenese le enobitna informacija.
Po drugi variantni izvedbi se omenjena razlika faz digitalizira in se digitalna vrednost razlike omenjenih faz vodi v krmilnik C. V krmilniku C se določi, kakšna je lega ome20 njene digitalne vrednosti glede na okno, o katerem so se podatki vnesli v krmilnik C.
Krmilnik C nato krmili spreminjanje reaktance antenskega vezja A, tako da se omenjena razlika faz približuje k vrednosti tt/2. Prednostno se omenjeno krmiljenje izvaja po algoritmu zaporednih približkov.
Tudi vezje za uglasitev antenskega vezja A, ki se napaja z oddajnikovim nosilnim signalom s frekvenco fcs in ki naj se uglasi na to frekvenco fcs, je kot doslej izvedeno s krmilnikom C in napajalnim vezjem, ki obsega generator G nosilnega signala z omenjeno frekvenco fcs in gonilnik D (sl. 3). Napajalno vezje napaja antensko vezje A z nosilnim signalom, na katerega frekvenco fcs naj se antensko vezje A uglasi. Na poznan način so v antenskem vezju A vgrajena krmiljena stikala sl, ... sn, s katerimi se po korakih spreminja reaktanca antenskega vezja A. Stikala sl, ... sn se krmilijo v skladu z algoritmom v krmilniku C.
Z izumom pa se predlaga, da je vsaka od obeh priključnih sponk 1 in 2 elementa z reaktanco ene vrste v antenskem vezju A, na primer kondenzatorja cO, cl, ... cn s kapacitivno reaktanco ali tuljave co z induktivno reaktanco, povezana z eno od obeh vhodnih sponk faznega detektorja PhD (Sl. 4a in 4b), in sicer preko napetostnega io atenuatorja V A in napetostnega primerj alnika Cl oziroma C2.
Signal v točki 2 pa se mora navadno oslabiti, preden se dovede na napetostni primerjalnik C2. Amplituda tega signala je namreč pri fn = fcs za faktor, ki je enak Qfaktorju antenskega vezja A, višja od amplitude gonilne napetosti. Oslabitev signala se izvede v napetostnem atenuatorju VA. Napetostni atenuator VA pa mora biti izveden kot kondenzatorski delilnik napetosti, sicer bi v povezavi s kapacitivnostjo napetostnega primerj alnika C2 zasukal fazo signala v točki 2.
Na prvo sponko napetostnih primerjalnikov Cl in C2 se vodita napetosti a oziroma β z omenjene sponke 1 oziroma preko napetostnega atenuatorja A tudi z omenjene sponke
2. Druga vhodna sponka napetostnih primerj alniko v Cl in C2 je priključena na maso, njuna izhodna napetost οί oziroma β' pa se vodi na vhodni sponki faznega detektorja PhD.
Fazni detektor PhD je prikazan na sliki 5. Omenjeni napetosti ri in /7 se vodita na vhoda ekskluzivnih ALI logičnih vrat exor, katerih izhod je preko člena rc priključen na izhod faznega detektorja PhD. Tu se pojavi napetostni signal γ stalnega nivoja.
Časovni potek napetosti ri in /7 na vhodu faznega detektorja PhD je prikazan v prvem oziroma drugem oknu na sliki 7 za primer, ko sta napetosti v točkah 1 in 2 in torej tudi napetosti cl in fi zamaknjeni druga glede na drugo za π/2. Daje fazni zamik res π/2 kaže nivo izhodnega signala γ v tretjem oknu na sliki 7, ki je na polovični višini napetostnega nivoja sv faznemu detektorju PhD dovajanih signalov. Isti signali so prikazani tudi na sliki 8, vendar za primer, ko sta napetosti v točkah 1 in 2 in zamaknjeni druga glede na drugo za fazni kot, ki se razlikuje od π/2.
Po prvem izvedbenem primeru digitalnega faznega primerjalnika DPhC po izumu se analogni izhodni signal γ faznega detektorja PhD vodi na vhod okenskega primerjalnika WC (sl. 4a). Izhodna signala OH in OL okenskega primerjalnika WC se vodita v io krmilnik C.
Krmilnik C iz stanja signalov OH, OL na izhodu kombinatornega logičnega vezja CL vsakič razbere, ali je določana razlika faz večja od rr/2, ali je manjša od π/2 oziroma ali je znotraj okna pri vrednosti π/2.
Gre za preprostejši izvedbeni primer digitalnega faznega primerjalnika DPhC po izumu. Ta izvedbeni primer ne potrebuje analogno-digitalnega pretvornika. Dva digitalna izhodna signala OH in OL okenskega primerjalnika WC posredujeta dovolj podatkov krmilniku C, da lahko z učinkovitim algoritmom krmili uglasitev antenskega vezja A.
Okenski primerjalnik WC je v enem izmed možnih izvebenih primerov prikazan na sliki
6. Vhodni signal γ se preko napetostnih primerjalnikov C' in C, katerih drugi nivo se določi z napetostnima delilnikoma VD' oziroma VD, vodi na kombinatorno logično vezje CL.
Nivo sredine okna v okenskem primerjalniku WC je enak izhodni napetosti tega faznega detektorja PhD, ko meri razliko faz, ki je enaka π/2. Za širino okna v okenskem primerjalniku WC pa se izbere sprememba omenjene fazne razlike, ki se povzroči s korakom, pri katerem se izvede najmanjša sprememba reaktance antenskega vezja A.
Po drugem izvedbenem primeru digitalnega faznega primeijalnika DPhC' po izumu pa je izhod faznega detektorja PhD priključen na analogno-digitalni pretvornik ADC (sl. 4b). Digitalni izhodni signal 7d analogno-digitalnega pretvornika ADC se vodi v krmilnik C. Krmilnik C sedaj opravlja tudi funkcijo okenskega primerjalnika.
Nadalje je vezje prvega in drugega izvedbenega primera po izumu za samodejno uglaševanje antenskega vezja A značilno po tem, da se reaktanca antenskega vezja A s pomočjo krmiljenih stikal sl, ... sn po korakih spreminja tako, da se bo s faznim detektorjem PhD določena razlika faz napetosti na obeh priključnih sponkah 1 in 2 omenjenega elementa cO, cl, ... cn ali co približala vrednosti rr/2 na odddaljenost, kije manjša od najmanjše spremembe v razliki faz, ki je še dosegljiva z izvajanimi spremembami reaktance antenskega vezja A.
Pri tem se prednostno uporabi algoritem zaporednih približkov za približevanje omenjene razlike faz napetosti k vrednosti τ/2. Tako dosežena nastavitev antenskega vezja A se shrani kot nastavitev antenskega vezja A, kije uglašeno na omenjeno nosilno frekvenco fcs.
Antensko vezje A na sliki 3 je sicer zaporedno vezje kondenzatorja in tuljave, vendar se tehnična rešitev po izumu ob potrebnih spremembah lahko uporabi tudi pri vzporednem vezju ali mešanem vezju te vrste. Prav tako se predlagana tehnična rešitev lahko uporabi za diferencialno napajano antensko vezje A, ki se priključi med dva protifazno delujoča gonilnika.
Samo antensko vezje A se navadno izvede z visokonapetostnimi krmiljenimi stikali sl, ... sn (sl. 3). Amplituda napetosti v točki 2 antenskega vezja A je namreč pri fn = fcs za faktor, ki je enak Q-faktorju antenskega vezja A, višja od amplitude gonilne napetosti. Če v tehnologiji antenskega vezja A ni mogoče izdelati visokonapetostnih tranzistorjev tipa p in n, se antensko vezje A lahko izdela z visokonapetostnimi tranzistoiji samo tipa n, ki pa so priključeni na maso in ne na gonilnik.
Claims (17)
- Patentni zahtevki1. Postopek za samodejno uglasitev antenskega vezja, po katerem se antensko vezje napaja s signalom, na katerega frekvenco naj se antensko vezje uglasi, in se reaktanca antenskega vezja spreminja po korakih v skladu z algoritmom v krmilniku, označen s tem, da se vsakič določi faza napetosti na prvi in drugi priključni sponki elementa z reaktanco ene vrste v antenskem vezju, da se določi razlika faz omenjenih napetosti, da se reaktanca antenskega vezja spremeni tolikokrat, da se omenjena razlika faz napetosti približa vrednosti tt/2 bliže od najmanjše spremembe v razliki faz, ki je dosegljiva z izvajanimi spremembami reaktance antenskega vezja in da se dosežena nastavitev antenskega vezja shrani kot nastavitev na omenjeno frekvenco uglašenega antenskega vezja.
- 2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da se razlika omenjenih faz napetosti vsakič določi s pomočjo faznega detektoija in se ugotovi, ali je omenjena razlika faz večja od π/2, manjša od ir/2 oziroma ali je znotraj okna, katerega srednja višina je enaka izhodni napetosti tega faznega detektoija, ko meri razliko faz, kije enaka 7r/2, in se ta informacija prenese krmilniku.
- 3. Postopek po zahtevku 2, označen s tem, daje širina omenjenega okna enaka spremembi omenjene fazne razlike, ki se povzroči s korakom, pri katerem se izvede najmanjša sprememba reaktance antenskega vezja.
- 4. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da se razlika omenjenih faz napetosti vsakič določi s pomočjo faznega detektorja, se omenjena razlika faz napetosti digitalizira in se vodi v krmilnik.
- 5. Postopek po kateremkoli predhodnem zahtevku, označen s tem, da se določita fazi napetosti na obeh priključnih sponkah kapacitivnega elementa v antenskem vezju.
- 6. Postopek po kateremkoli predhodnem zahtevku, označen s tem, da se določita fazi napetosti na obeh priključnih sponkah induktivnega elementa v antenskem vezju.
- 7. Postopek po kateremkoli predhodnem zahtevku, označen s tem, da se približevanje omenjene razlike faz napetosti k vrednosti 7t/2 izvaja po algoritmu zaporednih približkov, kije shranjen v krmilniku.
- 8. Vezje za samodejno uglasitev antenskega vezja (A), pri čemer vezje za uglasitev obsega krmilnik (C) in vezje (G, D) za napajanje antenskega vezja (A) s signalom, na katerega frekvenco naj se antensko vezje (A) uglasi, in se krmiljena stikala (sl, ... sn) v antenskem vezju (A) krmilijo v skladu z algoritmom v krmilniku (C), tako da se reaktanca antenskega vezja (A) spreminja po korakih, označeno s tem, daje vsaka od obeh priključnih sponk (1,2) elementa (cO, cl,... cn; co) z reaktanco ene vrste v antenskem vezju (A) povezana z eno od obeh vhodnih sponk faznega detektorja (PhD) preko napetostnega primeijalnika (Cl, C2), katerega druga vhodna sponka je priključena na maso, da je izhod faznega detektorja (PhD) priključen na krmilnik (C) preko okenskega primeij alnika (WC), da se reaktanca antenskega vezja (A) s pomočjo krmiljenih stikal (sl, ... sn) po korakih spreminja tako, da se bo s faznim detektorjem (PhD) določena razlika faz napetosti na obeh priključnih sponkah (1,2) omenjenega elementa (cO, cl, ... en; co) približala vrednosti ir/2 bliže od5 najmanjše spremembe v razliki faz, ki je še dosegljiva z izvajanimi spremembami reaktance antenskega vezja (A), in da se dosežena nastavitev antenskega vezja (A) shrani kot nastavitev na omenjeno frekvenco uglašenega antenskega vezja (A).io
- 9. Vezje po zahtevku 8, označeno s tem, da je nivo sredine okna v okenskem primeijalniku (WC) enak izhodni napetosti omenjenega faznega detektoija (PhD), ko meri razliko faz, kije enaka τ/2.
- 10. Postopek po zahtevku 9, označen s tem,15 da je širina okna v okenskem primerjalniku (WC) enaka spremembi omenjene fazne razlike, ki se povzroči s korakom, pri katerem se izvede najmanjša sprememba reaktance antenskega vezja (A).
- 11. Vezje po kateremkoli zahtevku od 8 do 10, označeno s tem,20 da sta omenjena napetostna primerjalnika (Cl, C2) priključena na sponki (1, 2) kapacitivnega elementa (cO, cl,..., en).
- 12. Vezje po kateremkoli zahtevku od 8 do 10, označeno s tem, da sta omenjena napetostna primeijalnika (Cl, C2) priključena na sponki induktivnega25 elementa (co).
- 13. Vezje po kateremkoli zahtevku od 8 do 12 označeno s tem, da je v krmilniku (C) shranjeni algoritem za približevanje omenjene razlike faz napetosti k vrednosti tt/2 algoritem zaporednih približkov.
- 14. Vezje za samodejno uglasitev antenskega vezja (A), pri čemer vezje za uglasitev obsega krmilnik (C) in vezje (G, D) za napajanje antenskega vezja (A) s signalom, na katerega frekvenco naj se antensko vezje (A) uglasi, in se krmiljena stikala (sl, ... sn) v antenskem vezju (A) krmilijo v skladu z algoritmom v krmilniku (C), tako da se reaktanca antenskega vezja (A) spreminja po korakih, označeno s tem, daje vsaka od obeh priključnih sponk (1, 2) elementa (cO, cl,... en; co) z reaktanco ene vrste v antenskem vezju (A) povezana z eno od obeh vhodnih sponk faznega detektoija (PhD) preko napetostnega primeijalnika (Cl, C2), katerega druga vhodna sponka je priključena na maso, da je izhod faznega detektoija (PhD) priključen na krmilnik (C) preko analognodigitalnega pretvornika (ADC), da se reaktanca antenskega vezja (A) po korakih s pomočjo krmiljenih stikal (sl, ... sn) spreminja tako, da se bo s faznim detektoijem (PhD) določena razlika faz napetosti na obeh priključnih sponkah (1, 2) omenjenega elementa (cO, cl, ... cn; co) približala vrednosti tc/2 bliže od najmanjše spremembe v razliki faz, kije še dosegljiva z izvajanimi spremembami reaktance antenskega vezja (A), in da se dosežena nastavitev antenskega vezja (A) shrani kot nastavitev na omenjeno frekvenco uglašenega antenskega vezja (A).
- 15. Vezje po zahtevku 14, označeno s tem, da sta omenjena napetostna primeijalnika (Cl, C2) priključena na sponki (1, 2) kapacitivnega elementa (cO, cl,..., cn).
- 16. Vezje po zahtevku 14, označeno s tem, da sta omenjena napetostna primeijalnika (Cl, C2) priključena na sponki induktivnega elementa (co).
- 17. Vezje po kateremkoli, zahtevku od 14 do 16 označeno s tem, da je v krmilniku (C) shranjeni algoritem za približevanje omenjene razlike faz napetosti k vrednosti %/2 algoritem zaporednih približkov.
Priority Applications (2)
Application Number | Priority Date | Filing Date | Title |
---|---|---|---|
SI200900138A SI23065A (sl) | 2009-05-11 | 2009-05-11 | Postopek in vezje za samodejno uglasitev antenskega vezja |
PCT/SI2010/000024 WO2010132031A1 (en) | 2009-05-11 | 2010-05-11 | Method and circuit for automatic tuning of an antenna circuit |
Applications Claiming Priority (1)
Application Number | Priority Date | Filing Date | Title |
---|---|---|---|
SI200900138A SI23065A (sl) | 2009-05-11 | 2009-05-11 | Postopek in vezje za samodejno uglasitev antenskega vezja |
Publications (1)
Publication Number | Publication Date |
---|---|
SI23065A true SI23065A (sl) | 2010-11-30 |
Family
ID=42342294
Family Applications (1)
Application Number | Title | Priority Date | Filing Date |
---|---|---|---|
SI200900138A SI23065A (sl) | 2009-05-11 | 2009-05-11 | Postopek in vezje za samodejno uglasitev antenskega vezja |
Country Status (2)
Country | Link |
---|---|
SI (1) | SI23065A (sl) |
WO (1) | WO2010132031A1 (sl) |
Families Citing this family (2)
Publication number | Priority date | Publication date | Assignee | Title |
---|---|---|---|---|
DE102012015406A1 (de) * | 2012-08-01 | 2014-02-06 | Gantner Electronic Gmbh | Verfahren und Vorrichtung zur Optimierung des RFID-Feldes einer Zugangskontrolleinrichtung |
FR3070563A1 (fr) | 2017-08-31 | 2019-03-01 | Stmicroelectronics (Rousset) Sas | Circuit de pilotage d'antenne nfc |
Family Cites Families (6)
Publication number | Priority date | Publication date | Assignee | Title |
---|---|---|---|---|
DE4327642C2 (de) | 1993-05-17 | 1998-09-24 | Anatoli Stobbe | Lesegerät für ein Detektierplättchen |
US5491715A (en) * | 1993-06-28 | 1996-02-13 | Texas Instruments Deutschland Gmbh | Automatic antenna tuning method and circuit |
DE19755250A1 (de) * | 1997-12-12 | 1999-07-01 | Philips Patentverwaltung | Schaltungsanordnung zum Einstellen der Resonanzfrequenz |
US6317027B1 (en) | 1999-01-12 | 2001-11-13 | Randy Watkins | Auto-tunning scanning proximity reader |
US6650227B1 (en) | 1999-12-08 | 2003-11-18 | Hid Corporation | Reader for a radio frequency identification system having automatic tuning capability |
FR2847089B1 (fr) * | 2002-11-12 | 2005-02-04 | Inside Technologies | Circuit d'antenne accordable, notamment pour lecteur de circuit integre sans contact |
-
2009
- 2009-05-11 SI SI200900138A patent/SI23065A/sl not_active IP Right Cessation
-
2010
- 2010-05-11 WO PCT/SI2010/000024 patent/WO2010132031A1/en active Application Filing
Also Published As
Publication number | Publication date |
---|---|
WO2010132031A1 (en) | 2010-11-18 |
Similar Documents
Publication | Publication Date | Title |
---|---|---|
EP0663724B1 (en) | Method of automatic antenna tuning and of demodulation of a FSK modulated signal, respectively | |
KR100404013B1 (ko) | 비접촉파워및데이터전송시스템 | |
US6028503A (en) | Contactless data transmission and receiving device with a synchronous demodulator | |
EP1961117B1 (en) | Resonant circuits | |
US6272321B1 (en) | Method for tuning an oscillating receiver circuit of a transponder built into a RFID system | |
EP3240142B1 (en) | Automatic tuning of resonance-based wireless charging receiver | |
US6070803A (en) | Reading device for a transponder | |
US7535362B2 (en) | Circuit arrangement and method for supplying power to a transponder | |
US6703921B1 (en) | Operation in very close coupling of an electromagnetic transponder system | |
US6650229B1 (en) | Electromagnetic transponder read terminal operating in very close coupling | |
US20030006880A1 (en) | Device and method for contactless transmission of power or data | |
KR102362921B1 (ko) | Q 팩터 측정 | |
JPH1084304A (ja) | 基地局と応答機とにより形成されるシステムの作動方法及びこれに好適なシステム | |
JP4608169B2 (ja) | 移植可能な誘電的にプログラムされる温度検出トランスポンダ | |
US20100052430A1 (en) | Noncontact transmission device | |
US20180188076A1 (en) | Device for measuring a mearsurement variable | |
CN109428629B (zh) | Nfc电路的频率调整 | |
SI23065A (sl) | Postopek in vezje za samodejno uglasitev antenskega vezja | |
US20170373671A1 (en) | Electronic tuning system | |
JP3717741B2 (ja) | 自動同調アンテナシステム | |
CN111585587B (zh) | 低频lf天线控制电路 | |
US11327097B2 (en) | Voltage measurement through reference circuit based impedance detection | |
US20050068157A1 (en) | Arrangement and method for setting a transmit power | |
EP1595201A2 (en) | System and method for calibrating the clock frequency of a clock generator unit over a data line | |
JPH11312958A (ja) | 自動同調回路及びそれを用いたデータキャリア装置 |
Legal Events
Date | Code | Title | Description |
---|---|---|---|
OO00 | Grant of patent |
Effective date: 20101208 |
|
SP73 | Change of data on owner |
Owner name: AMS R & D ANALOGNI POLPREVODNIKI, D.O.O.; AT Effective date: 20140305 |
|
KO00 | Lapse of patent |
Effective date: 20170216 |