SI22253A - Vitel z izboljšanim hidravličnim sklopom za upravljanje sklopke in zavore - Google Patents

Abstract

Pri vitlu (99) je za navijanje oz. odvijanje vlečne vrvi (970) predviden okrovu (97) razpoložljivnavijalni boben (4), ki je prosto vrtljivo nameščen na osi (3), ki je uležiščena na okrovu. Boben je vzdolž osi (3) premakljiv s pomočjo hidravličnega cilindra (552) in vanj vstavljenega bata(552), ki sta vključena v hidravlični tokokrog hidravličnega agregata (50). Ta hidravlični agregat (50), ki obsega rezervoar (510) hidravličnegamedija, batno črpalko (500) za tlačenje oz. sesanje tlačnega medija, tlačniakumulator (520) ter potrebne krmilne elemente, se odlikuje po tehnološko nezahtevnih delih, majhnih dimenzijah in visokem hidravličnem izkoristku in majhni količini hidravličnega medija, ki je potrebna za nemoteno delovanje vitla (99). Na ta način je omogočena vgradnja hidravličnega agregata (50) neposredno v okrov (97) vitla (99), obenem pa se med drugim izognemo problemom v zvezi s pregrevanjem in razgradnjo hidravličnega medija, zahvaljujoč majhni količini hidravličnega medija patudi ogrožanju okoljav primeru okvar ali poškodb vitla (99).

Description

Vitel z izboljšanim hidravličnim sklopom za upravljanje sklopke in zavore

Izum je na področju delovnih postopkov in transporta uvrščen k vitlom, še zlasti k pogonskim elementom pri gozdarskih vitlih, ki so predvideni za prenos moči s pogonskega sredstva na navij alni boben, sočasno pa se izum še vedno v okviru transporta navezuje tudi na hidravlične naprave za upravljanje vitla. Po drugi strani je izum lahko na področju strojništva uvrščen na področje strojnih elementov za zagotavljanje strojev in naprav, konkretno h cilindrom in batom, obenem pa tudi na področje hidravličnih sistemov, ki obsegajo tlačni akumulator.

Namen izuma je zasnovati vitel, ki bi bil še zlasti uporabljiv kot gozdarski vitel, katerega hidravlični sklop za upravljanje zavore in sklopke naj bi obsegal kar najmanj sestavnih delov, ki morajo biti preprosti za izdelavo, za obratovanje pa naj potreboval karseda majhno količino hidravličnega fluida, s čimer bi bilo po eni strani zagotovljeno zanesljivo delovanje in preprosto vzdrževanje, po drugi strani pa bi bilo tudi tveganje ekološkega onesnaženja v primeru poškodb ali okvar pri delu na terenu v znatni meri manjše kod doslej.

Pri doslej znanih gozdarskih vitlih je v okrovu vitla skupaj s pripadajočo osjo uležiščen navijalni boben, ki je predviden za navijanje in skladiščenje vlečne vrvi. Boben je na omenjeni osi prosto vrtljiv in je na obodni površini opremljen z zavoro, na eno od čelnih površin pa je nameščena ena torna plast sklopke, katere preostala torna plast se nahaja na gnanem verižnem kolesu verižnega prenosnika, katerega pogonsko kolo je povezano s kardansko gredjo traktorja, h kateremu je med uporabo priključen vitel. Zavora in sklopka delujeta izmenično, kar pomeni, da se ob deaktiviranju zavore vključi sklopka, ki z verižnega kolesa prenaša vrtilni moment na boben, ki se prične vrteti, pri tem pa se nanj navija vrv. Ob deaktiviranju sklopke se pogon bobna prekine boben zaustavi, sočasno pa se aktivira zavora, ki odtlej preprečuje vsakršen nadaljnji zasuk bobna do ponovnega aktiviranja sklopke. Sam upravljalni sklop za koordinacijo delovanja zavore in sklopke je opisan v objavljeni slovenski patentni prijavi SI-P-200400342 oz. patentu št. SI 21947. V tem primeru gre za mehansko delujoč sklop, ki sicer omogoča alternativno oz. medsebojno izključujoče aktiviranje zavore ali sklopke. Sklop je sicer razmeroma preprost in pri tem bodisi ročno upravljiv ali pa za upravljanje potrebuje dodatna hidravlična ali električna pogonska sredstva in pripadajoče krmilne enote. Vendar pa je zanesljivost delovanja sklopa v marsičem povezana z vestnim vzdrževanjem vsakokratnega uporabnika, s čimer v praksi pogosto ni mogoče računati.

Nadalje je v še tačas še neobjavljeni slovenski patentni prijavi št. P-2006000148 opisan sklop za upravljanje sklopke pri gozdarskem vitlu, ki sestoji iz soosno zasnovanih, drug v drugega vstavljenih in medsebojno tesnjenih delov, namreč notranjega dela v funkciji bata in zunanjega dela v funkciji cilindra, med katerima je na voljo primerna z votlina z dovodom hidravličnega medija, s pomočjo katerega sta omenjena dela drug glede na drugega v aksialni smeri premakljiva, pri čemer je fiksni notranji del oprt na okrovu ali vsaj delu slednjega, medtem ko je zahvaljujoč hidravličnemu mediju in proti sili ustrezne vzmeti ali zahvaljujoč slednji premakljivi zunanji del sklopa bodisi neposredno ali posredno pritisnjen proti bobnu. Pri tem je zunanji del sklopa lahko proti bobnu pritisnjen preko distančnika, še bolj prednostno pa preko distančnika in aksialnega ležaja, ki je nameščen med bobnom in distančnikom. Pri doslej znanih rešitvah iz stanja tehnike je vsaj eden od omenjenih drug v drugega soosno vstavljenih in med seboj tesnjenih delov, ki sta bila sicer tudi doslej na voljo v funkciji bat-cilinder, kompleksen oz. sestavljen iz več elementov. Omenjeni sklop je pri tem nameščen na osi, na kateri so sicer nameščeni tudi verižno kolo z eno torno oblogo sklopke, navijalni boben s preostalo torno oblogo sklopke, in vzmet, s pomočjo katere sta omenjeni boben in verižno kolo držana na medsebojnem razmiku, kadar sta pri deaktivirani sklopki torni oblogi razmaknjeni, medtem ko je omenjeni sklop cilindra in bata predviden za medsebojno primikanje tornih oblog na bobnu in verižnem kolesu proti sili omenjene vzmeti. Za primikanje tornih oblog je potreben razmeroma kratek hod, obenem pa je tudi zaželeno, da so izmere obeh delov zaradi neposrednega vpliva na izmere celotnega vitla karseda majhne. Pri doslej znanih rešitvah je sklop bata in cilindra tako zasnovan, da je na omenjeni osi nameščena puša, ki dejansko predstavlja del cilindra in ki je na enem koncu opremljena z zunanjim navojem, na katerem je privita matica za, ki predstavlja naslon na omenjeni puši nameščenega cilindra. Puša je na svoji notranji površini prirejena za naleganje na zunanji površini omenjene osi, medtem ko je zunanja površina puše prirejena za sodelovanje z batom in preostalim delom cilindra, ki je - opremljen s priključkom za dovod hidravličnega medija - na voljo v funkciji glave cilindra. V ta namen je zunanja površina puše stopničasto izvedena, tako daje omenjena glava namestljiva na stopničasto območje manjšega premera, ki predstavlja nased, na katerem je glava držana s pomočjo matice, privite na zunanji navoj puše. Tudi omenjena glava cilindra je zasnovana kot puša, in sicer s stopničasto notranjo površino, katere notranji premer v območju ob omenjenem navoju na puši, v bližini katerega glava nalega na puši, ustrezno manjši kot na preostalem koncu glave. V obravnavanem območju je med pušo in notranjo površino glave predvideno vsaj eno tesnilo, obenem pa je omenjeno območje glave omejeno z dvema čelnima površinama, ki potekata prečno glede na vzdolžno geometrijsko os omenjene glave. Zunanja čelna površina je prirejena za naleganje na omenjeni matici, ki je privita na zunanjem navoju puše, notranja čelna površina glave pa predstavlja aktivno tlačno površino, ki je izpostavljena tlačnemu mediju, ki preko ustreznega priključka vstopa v notranjost cilindra prav v območju te notranje čelne površine glave cilindra. Na preostalem koncu glave cilindra je notranja površina glave sicer prav tako cilindrična, vendar pa je v tem območju glave cilindra notranji premer večji. V tem območju je med zunanjo površino puše in notranjo površino glave vstavljen kot puša oz. prstan zasnovan bat, ki je na svoji notranji površini tesnjen proti zunanji površini puše, na svoji zunanji površini pa proti notranji površini glave. Notranja čelna površina omenjenega bata, ki je obrnjena proti omenjeni glavi, predstavlja aktivno tlačno površino, ki je izpostavljena pritisku hidravličnega medija, ki se ga dovaja v prostor med batom in cilindrom, t.j. sestavom omenjenih glave in puše. Zunanja površina bata je prirejena za sodelovanje z notranjo površino pripadajočega območja glave cilindra, pri čemer je med glavo in batom vstavljeno vsaj eno tesnilo, obenem pa je glava v stiku z zunanjo površino bata opremljena tudi z vsaj enim brisalcem, ki varuje bat pred nečistočami in drugimi vplivi, ki bi lahko poslabšali kakovost tesnenja in vodenja bata. Kot rečeno, pri tovrstni rešitvi sklop bata in cilindra sestoji iz več delov ki morajo biti vsi zelo precizno izdelani, še zlasti zaradi razmeroma majhne dolžine v osni smeri in s tem problematičnega medsebojnega vodenja. Temu primemo visoki so tudi stroški izdelave. Vendar pa navzlic skrbni izdelavi in upoštevanju vseh potrebnih toleranc npr. že po razmeroma kratkotrajnem delovanju zaradi minimalne obrabe delov lahko pride do resnih problemov v zvezi z vodenjem in tudi tesnenjem delov, ki so zaradi majhnih dolžin naleganja v vzdolžni smeri in temu ustreznih tendenc pogosto izpostavljeni medsebojnemu zagozdenju. Vsakršno povečanje izmer sklopa v vzdolžni smeri, ki bi sicer lahko pripomoglo k postopni eliminaciji tovrstnih težav, neposredno vpliva na izmere celotnega vitla, kar pa je povezano z drugimi pogosto še bolj neugodnimi učinki in zato običajno ne pride v poštev.

Nadalje so na področju gozdarskih vitlov znani hidravlični agregati za krmiljenje zavore in sklopke. Upravljanje zavore in sklopke je načeloma izvedljivo tudi s pomočjo električnih ali drugačnih krmilnih sklopov in naprav, kar pa je v pri uporabi vitla na terenu zaradi nedosegljivosti potrebne energije praviloma neizvedljivo oz. preveč zapleteno. Vitlu je možno prigraditi ustrezen hidravlični agregat, katerega črpalka je lahko tako kot omenjeni boben gnana z motorjem traktorja, zato so bili tudi v praksi že realizirani tovrstni primeri krmiljenja delovanja zavore in sklopke. Hidravlični tokokrog za krmiljenje sestoji iz črpalke, ki preko ustreznih ventilov oz. razvodnikov - odvisno od vsakokratnega položaja oz. nastavitve le-teh - črpa hidravlični medij bodisi v cilinder za krmiljenje zavore ali v cilinder za krmiljenje sklopke, pri čemer se višek hidravličnega medija vrača nazaj v rezervoar oz. k črpalki. Zaradi omenjenega načina delovanja je bila pri doslej realiziranih tokokrogih - vsaj kolikor je prijavitelju znano - v ta namen uporabljana izključno zobniška črpalka. Tovrsten agregat sicer lahko zagotavlja potreben nadtlak hidravličnega medija v sistemu, vendar pa mora biti zaradi dovolj hitrega preklopa krmilja zavore ali sklopke zmožna zelo hitro dovesti dovolj hidravličnega medija za zapolnitev vsakokrat ustreznega cilindra, zato so pretočne količine prečrpavanja razmeroma visoke. Črpalka mora vseskozi črpati razmeroma veliko količino hidravličnega medija, pri čemer so hidravlične izgube zaradi znanega fenomena cirkulacije in vrtinčenja hidravličnega medija (kar je strokovnjakom znano pod izrazom »lekaža«, angl. »leakage«) razmeroma visoke, kar skupaj z razmeroma visokim tlakom, ki je potreben, pogosto privede do močnega segrevanja ali celo pregrevanja hidravličnega sistema, kar ima za posledico slabšanje kakovosti hidravličnega medija in veliko obremenitev tesnil ter s tem povezano tveganje glede možnosti pojava motenj in okvar pri obratovanju. Razen tega je tovrsten hidravličen agregat ne zgolj zaradi razmeroma zahtevnih in obsežnih ventilov, marveč tudi zaradi velike količine hidravličnega medija in temu primernega rezervoarja razmeroma obsežen. Povrhu vsega hidravlični sistem vsebuje razmeroma veliko količino hidravličnega medija, kar v primeru poškodbe hidravličnega sklopa pri delu na terenu, npr. v gozdu, lahko privede do neugodnih posledic za okolje.

Še nadalje so tudi v patentni literaturi, npr. iz FR 2.116.693, JP 58121306A, JP 60263710, JP63083405A, JP 2004176698 ali JP 2004360300A, znani različni hidravlični tokokrogi za različne delovne stroje in naprave, ki pa so vsi po vrsti razmeroma zapleteni in vsebujejo številne komponente, na osnovi česar prijavitelj meni, da tovrstne rešitve niso niti neposredno niti posredno uporabljive za rešitev uvodoma zastavljenega problema.

Predmet pričujočega izuma je vitel z izboljšanim hidravličnim sklopom za upravljanje sklopke in zavore, pri čemer tovrstni vitel v osnovi sestoji iz okrova z zaščitno mrežo in vsaj eno vrvenico za vodenje vlečne vrvi, za katere navijanje oz. odvijanje je na voljo v omenjenem okrovu razpoložljiv navijalni boben. V okrovu vitla je namreč nameščena os, na kateri je okoli slednje prosto vrtljivo in glede na omenjeno os aksialno nepremakljivo nameščeno s pomočjo vsakokrat razpoložljivega traktorskega pogona gnano verižno kolo, na katerem je nameščena ena torna obloga sklopke medtem ko je ob omenjenem verižnem kolesu na taisti osi prosto vrtljivo in v aksialni smeri bodisi proti sili ustrezne vzmeti ali zahvaljujoč slednji sem ter tja premakljivo nameščen boben. Na tisti čelni stranici omenjenega bobna, ki je obrnjena proti omenjenemu verižnemu kolesu, je nameščena za sodelovanje s prej omenjeno prvo torno oblogo sklopke prirejena druga torna obloga sklopke. S tem je po aktiviranju sklopke zahvaljujoč vzpostavitvi stika oz. sodelovanja med omenjenima tornima oblogama boben na osi vrtljiv skupaj z verižnim kolesom. Po deaktiviranju sklopke se zahvaljujoč sili omenjene vzmeti torni oblogi samodejno razmakneta. Obenem je boben premakljiv s pomočjo cilindra, ki je vključen v hidravličnem agregatu, ki načeloma obsega vsaj rezervoar hidravličnega medija, črpalko za zagotavljanje potrebnega tlaka hidravličnega medija in krmilni sklop, sestoječ iz vsaj enega krmilnega ventila in vsaj enega cilindra s pripadajočim batom.

Po izumu je vitel tako zasnovan, da je na osi navijalnega bobna nameščen sestav soosno drug v drugega vstavljivih hidravličnega bata in cilindra, ki sta razporejena med bobnom in okrovom vitla, pri čemer je cilinder preko dovoda hidravličnega medija vključen v hidravlični tokokrog hidravličnega agregata, v katerem je vključena batna črpalka. Ta je po eni strani preko protipovratnega ventila, ki prepušča hidravlični medij v smeri vstran od črpalke, v smeri proti črpalki pa ne, povezana s krmilnim sklopom in rezervoarjem hidravličnega medija, po drugi strani pa bodisi preko preklopnega ventila, ki obsega protipovratni ventil, ki prepušča hidravlični medij v smeri proti črpalki, v nasprotni smeri pa ne, zaporedno povezana v hidravlični tokokrog skupaj s tlačnim akumulatorjem in prej omenjenim protipovratnim ventilom, ali pa je omenjena črpalka v primeru prekoračitve vnaprej določenega tlaka zahvaljujoč samodejnemu prekrmiljenju preklopnega ventila vključena v hidravlični tokokrog, ki obsega omenjeno črpalko, preklopni ventil, krmilni sklop in omenjeni protipovratni ventil v zaporedni vezavi.

Nadalje je pri vitlu po izumu v omenjeni cilinder na osi navijalnega bobna soosno s cilindrom vstavljiv bat, ki je zasnovan kot enovita stopničasta cilindrična puša z osrednje razporejeno, z osjo bobna vitla soosno osrednjo cilindrično luknjo, in obsega cilindrično zunanjo površino večjega premera, prav tako cilindrično zunanjo površino manjšega premera in med omenjenima obodnima zunanjima površinama razporejeno čelno površino. Pri tem pa prav tako kot enovita stopničasta puša zasnovan cilinder obsega notranjo cilindrično površino manjšega premera, notranjo cilindrično površino večjega premera in med slednjima razporejeno čelno površino, v območju katere je predviden dovod hidravličnega medija. Omenjena notranja površina cilindra je opremljena z vsaj enim tesnilom in prirejena za sodelovanje z omenjeno zunanjo površino bata, medtem ko je preostala notranja površina cilindra opremljena z vsaj enim tesnilom in vsaj enim brisalcem ter prirejena za sodelovanje z omenjeno zunanjo površino bata. Na ta način je delovni prostor, v katerega je možno dovesti hidravlični medij, omejen z zunanjo površino in čelno površino bata z manjšim premerom po eni strani ter z notranjo obodno površino večjega premera in notranjo čelno površino cilindra po drugi strani. Pri tem sta prednostno obe zunanji obodni površini bata gladki, še zlasti kromirani in polirani. Pri prednostni izvedbi izuma je na čelni površini omenjenega cilindra v območju dovoda hidravličnega medija predvidena poglobitev, ki je še zlasti prednostno na voljo kot obodno potekajoč utor, dovod tlačnega medija v delovni prostor med cilindrom in batom pa je povezan z obodno zunanjo površino cilindra, ki je pri tem bodisi neposredno ali posredno, še zlasti npr. preko distančnika in aksialnega ležaja, oprt na proti njemu obrnjeni čelni površini proti njemu s pomočjo vzmeti pritisnjenega navijalnega bobna.

Po drugi strani je bat omenjenega cilindra oprt ob regulacijsko matico, ki je zaradi varovanja proti vrtenju oblikosklepno povezana z okrovom vitla in je smiselno vgrajena v delu tega okrova, pri čemer je omenjena matica privita na navoju, ki je na voljo na skozi bat potekajočem koncu osi. Pri prednostni izvedbi izuma je omenjena matica izvedena kot šesterokotna matica, ki je ohlapno prilegajoče se vstavljiva v šesterokotno luknjo v odvihtljivem ali drugače položajno spremenljivem delu okrova vitla.

Nadalje vitel po izumu obsega hidravlični agregat, pri katerem je značilna batna črpalka, ki sestoji iz ohišja, v katerem je nameščena ojnica, ki je preko sornika zavihtljivo povezana z batom, ki je s pomočjo tesnila s pripadajočim brisalcem vstavljen v cilindru, ki smotrno predstavlja del omenjenega ohišja in obsega ustrezen hidravlični priključek za dovod oz. hidravličnega medija v cilinder črpalke oz. v območje ob čelni površini bata črpalke oz. od ondod. Pri tem je omenjeni ekscenter lahko mehansko povezan z eno od gredi reduktorja vitla po izumu.. Preklopni ventil hidravličnega agregata vitla po izumu obsega protipovratni ventil, ki je vgrajen v ohišju preklopnega ventila in prepušča hidravlični medij v smeri prti črpalki, v nasprotni smeri pa ne, kot tudi bat, ki je s pomočjo vzmeti, ki je podprta z na ohišju ventila privito regulacijsko matico, pritisnjen v smeri proti omenjenemu protipovratnemu ventilu, pri čemer je omenjeni preklopni ventil opremljen s tremi hidravličnimi priključki za vstop in/ali izstop hidravličnega medija v oz. iz ventila, in sicer prvi hidravlični priključek, ki je predviden v območju protipovratnega ventila preklopnega ventila in dopušča zgolj izstop hidravličnega medija iz ohišja preklopnega ventila navzven, nadalje drugi hidravlični priključek, ki je predviden v območju običajnega položaja bata preklopnega ventila ko je omenjeni bat zahvaljujoč vzmeti pomaknjen bližje protipo vratnemu ventilu, medtem ko je tretji hidravlični priključek preklopnega ventila razporejen v območju, ki ustreza položaju proti sili vzmeti iz prej omenjenega položaja v smeri vstran od protipovratnega ventila premaknjenega bata. Pri tem je omenjena vzmet preklopnega ventila prednostno na voljo kot tlačna vijačna vzmet.

Omenjeni preklopni ventil hidravličnega agregata vitla po izumu je v območju svojega prvega hidravličnega priključka hidravlično povezan s črpalko in hkrati preko samostojnega protipovratnega ventila tako s krmilnim sklopom kot tudi s tlačnim akumulatorjem, ki je obenem hidravlično povezan s tretjim hidravličnim priključkom preklopnega ventila. Nadalje je omenjeni preklopni ventil v območju svojega drugega hidravličnega priključka hidravlično povezan z rezervoarjem hidravličnega medija in sočasno tudi s krmilnim sklopom, medtem ko je povezava omenjenega priključka s črpalko in/ali prvim priključkom onemogočena zahvaljujoč protipovratnemu ventilu.

Hidravlični agregat vitla po izumu po izbiri lahko obsega tudi vsaj en merilnik tlaka, ki je vgrajen v hidravličnem tokokrogu med tlačnim akumulatorjem in preklopnim ventilom, namreč tretjim priključkom le-tega.

Krmilni sklop hidravličnega agregata sestoji iz krmilnega ventila in vsaj enega hidravličnega cilindra, ki je preko omenjenega krmilnega ventila povezljiv s hidravličnim tokokrogom, v katerem je neposredno ali posredno preko tlačnega akumulatorja vključena batna črpalka. Pri gozdarskem vitlu krmilni sklop hidravličnega agregata sestoji iz vzporedno hidravlično vezanih cilindra za krmiljenje zavore gozdarskega vitla in cilindra za krmiljenje sklopke gozdarskega vitla, ki sta z vsakokrat ustreznim hidravličnim tokokrogom, v katerem je neposredno ali posredno preko tlačnega akumulatorja vključena batna črpalka, povezljiva preko krmilnega ventila. Pri tem je krmilni ventil hidravličnega agregata lahko na voljo bodisi kot električno ali mehansko krmiljen 4/3 razvodnik, namreč kot tripoložajni ventil s štirimi hidravličnimi priključki.

Primer izvedbe vitla po izumu bo v nadaljevanju podrobneje obrazložen s primerom izvedbe, kije prikazan na priloženi skici, kjer kažejo Sl. 1 shematično ponazorjen vitel med uporabo, v perspektivi;

Sl. 2 podrobnejši prikaz krmilnega hidravličnega agregata v okrovu vitla po sl. 1; Sl. 3 vitel, tokrat v prerezu v diametralni ravnini osi navijalnega bobna;

Sl. 4 podrobnost A po sl. 3, namreč cilinder za premikanje bobna in s tem upravljanje sklopke v enem končnem položaju;

Sl. 5 cilinder po sl. 4 v preostalem končnem položaju;

Sl. 6 podrobnost B po sl. 5;

Sl. 7 shematično prikazan hidravlični agregat vitla v sesalnem režimu delovanja črpalke;

Sl. 8 shematično prikazan hidravlični agregat vitla v sesalnem režimu delovanja črpalke;

Na sl. 1 je izključno v ilustrativne namene ponazorjen vitel 99 med obratovanjem, ko je s pomočjo neprikazanega klasičnega traktorskega mehanizma prigrajen k traktorju 991 in gnan preko prav tako klasičnega in na skici neprikazanega traktorskega kardanskega pogona. Vitel 99 sestoji iz okrova 97, v katerem so zaprti vsi ključni funkcionalni deli, ki bodo podrobneje obravnavani v nadaljevanju, vključno z reduktorjem 98 ter zavoro in sklopko 5, zaščitne mreže 94 in takoimenovane deske 93, proti kateri vlečna vrv 970 preko zgornje vrvenice 971 in po izbiri tudi preko spodnje vrvenice 972 vleče vsakokratno breme, ki na skici ni prikazano.

Na sl. 2 so v narisu ponazorjeni navzven vidni deli, ki so nameščeni na okrovu 97 vitla 99 in bodo podrobneje opisani v nadaljevanju, medtem ko je na sl. 3 okrov 97 ponazoijen v prerezu v ravnini osi 3, na kateri je nameščen boben 4 za navijanje oz. odvijanje omenjene vlečne vrvi 970. Na osi 3, ki je na ustrezen način uležiščena v okrovu 97 vitla 99, je s pomočjo ležajev 31, 32 prosto vrtljivo uležajen boben 4, katerega obodna površina 41 na eni steni 42 je lahko predvidena npr. za sodelovanje z neprikazano zavoro, medtem ko je na preostali steni 43 nameščena prva torna obloga 51 sklopke 5. Preostala torna obloga 52 sklopke 5 je nameščena na verižnem kolesu 6, ki je s pomočjo v pestu 60 razpoložljivega ležajnega sklopa 61 tako kot npr. boben 4 prosto vrtljivo uležajeno na osi 3. Verižno kolo 6 je na osi 3 nameščeno na tak način, da je v aksialni smeri glede na os 3 nepremakljivo, medtem ko je boben 4 za določeno razdaljo v aksialni smeri premakljiv po osi 3.

Premikanje bobna 4 v aksialni smeri t.j. vzdolž osi 3 je po izumu izvedljivo s pomočjo krmilnega cilindra 552 in pripadajočega bata 553, ki je soosno vstavljen v omenjenem cilindru 552.

Pri tem je omenjeni bat 553 zasnovan kot stopničast valj z v osni smeri potekajočo cilindrično skoznjo luknjo 5530, obsegajoč cilindrično zunanjo površino 5531 večjega premera, nadalje prav tako clindrično zunanjo površino 5532 manjšega premera in kot koncentričen kolobar izvedeno, načeloma piano čelno površino 5533, kije na voljo med omenjenima cilindričnima površinama 551, 5532.

Po drugi strani je cilinder 552 zasnovan kot stopničasta puša, ki obsega cilindrično notranjo površino 5531 večjega premera in cilindrično notranjo površino 5522 manjšega premera, med katerima je na voljo čelna površina 5523, ki je obrnjena proti čelni površini 5533 bata 553, kadar je ta vstavljen v cilindru 552.

Cilindrična površina 5532 manjšega premera na batu 553, ki je ustrezno gladka in v ta namen prednostno kromirana in polirana, je prirejena za sodelovanje z notranjo površino 5522 cilindra 552, kije zaradi potrebnega tesnenja opremljena z vsaj enim tesnilom 5524.

Cilindrična površina 5531 večjega premera na batu 553, ki je ustrezno gladka in v ta namen prednostno kromirana in polirana, je prirejena za sodelovanje z notranjo površino 5521 cilindra 552, ki je zaradi potrebnega tesnenja opremljena z vsaj enim tesnilom 5525, obenem pa tudi z vsaj enim brisalcem 5526.

Na zunanji površini 552 cilindra 552 je predviden dovod 5528 hidravličnega medija v delovni prostor med batom 553 in cilindrom 552, namreč med čelnima površinama 5523, 5533 in cilindričnima površinama 5522, 5532 manjšega premera. Na notranji čelni površini 5523 cilindra 552 je v območju dovoda 5528 hidravličnega medija prednostno na voljo poglobitev 5529, ki je na najbolj preprost način izvedena kot obodno potekajoč utor, s čimer je omogočen neoviran vstop oz. izstop hidravličnega medija vključno z enakomerno porazdelitvijo le-tega po celotnem obodu delovnega prostora med batom 553 in cilindrom 552.

V stanju po sl. 4 je v delovnem prostoru zahvaljujoč tlačnemu mediju na voljo pritisk, ki bat 553 odriva od čelne površine 5523 cilindra 552. Po drugi strani je na sl. 5 ponazorjeno stanje, ko je bat 553 pomaknjen v notranjost cilindra 552 in se razen tega nahaja v sestavu s preostalimi elementi v okrovu 97 vitla 99, namreč nameščen na osi 3 tako, da je cilinder 552 proti bobnu 4, na katerem je sicer na voljo torna obloga 51 sklopke 5 (sl. 3), pritisnjen s pomočjo distančnika 9, položaj omenjenih delov na osi 3 pa je možno vsaj do določene mere regulirati z matico

20.

Bat 553 je voden v cilindru 552 praktično po svoji celotni dolžini, in sicer tako v območju svoje površine 5531 kot tudi v območju svoje površine 5532. S tem je navzlic izjemni preprostosti izvedbe bata 553 in cilindra 552 doseženo ugodno vodenje bata 553 brez sleherne težnje po zagozdenju. Razen tega sta oba dela, bat 553 in cilinder 552, izvedljiva na dokaj preprost način, npr. z mehansko obdelavo, pri kateri po vpetju obdelovanca brez vsakršne potrebe po odstranitvi iz stroja med posameznimi fazami in potem ponovnem vpenjanju možno izvesti praktično vse korake, ki vplivajo na končne izmere in tolerance izdelka. Na ta način je navzlic zmanjšanju števila sestavnih delov in poenostavitvi le-teh možno računati z visoko kakovostjo in majhnim tveganjem v smislu zanesljivosti delovanja.

Nastavitev vsakokrat želene razdalje med tornima oblogama 51, 52 sklopke 5 je omogočena na preprost način s pomočjo navoja 33, ki je na voljo na izven okrova 97 segajočem koncu 34 osi 3, in matice 20, ki je privita na omenjeni navoj 33 in oblikosklepno povezana z okrovom 97 vitla 99, tako da je smiselno vgrajena v okrov 97. Kadar je namreč okrov 97 ali vsaj del le-tega v bližini osi 3 začasno odstranljiv, je možno s sukanjem matice 20 v aksialni smeri premikati os 3 in s tem uravnati razdaljo med tornima oblogama 51, 52 sklopke 5 na bobnu 4 in verižnem kolesu 6. Po nastavitvi želene razdalje med oblogama 51, 52 sklopke 5 matico 20 zavarujemo proti premikanju z vzpostavitvijo oblikosklepne povezave med matico 20 in okrovom 97, npr. z vstavitvijo šesterokotne matice 20 v šesterokotno luknjo 974 v okrovu 97, nakar je matici 20 preprečen vsakršen zasuk. V ta namen je okrov 97 v območju prejema matice 20 npr. zavihtljivo zasnovan in v ta namen lahko obsega zavihtljiv pokrov ali vrata ali drug zavihtljiv ali položajno spremenljiv del 975 z vgrajeno šesterokotno odprtino 974 za prejem vanjo ohlapno prilegajoče se matice 20.

Za doslej opisano delovanje vitla 99, namreč za premikanje bobna 4 vzdolž osi 3 s pomočjo cilindra 552 in bata 553, je potreben ustrezen hidravlični tokokrog oz. hidravlični agregat 50, ki je shematično ponazorjen na sl. 7 in 8 in omogoča alternativno krmiljenje delovanja zavore in sklopke 5 vitla 99. Ne glede na to, da zavora kot taka na skici ni posebej prikazana, bo vsakemu povprečnemu strokovnjaku nedvomno razumljivo, da je po izbiri uporabljiva poljubna izvedba bodisi tračne, kolutne ali druge zavore, ki jo je možno bodisi aktivirati ali deaktivirati s pomočjo cilindra 551, kije shematično ponazorjen na sl. 7 in 8.

Hidravlični agregat 50 vitla 99 po izumu, kakršen je prikazan na sl. 2, 7 in 8 in ki je vgradljiv neposredno v okrov 97 vitla 99, v prikazanem primeru pa je s pomočjo ustrezne prirobnice 96 in vijakov 95 pritrjen na verižnem prenosniku oz. reduktorju 98 (sl. 2), se očitno odlikuje po svoji preprosti izvedbi in priročnosti ter izjemno majhnih izmerah, in sicer navzlic temu, da omogoča npr. doseganje in vzdrževanje nadtlaka 100 bar in pretok hidravličnega medija 2 1/min pri pogonu črpalke s 540 miri¹.

Kot je razvidno na sl. 2 in še zlasti tudi na sl. 7 in 8, hidravlični agregat 50 vitla 99 obsega batno črpalko 500, rezervoar 510 hidravličnega medija, tlačni akumulator 520, preklopni ventil 530 s protipovratnim ventilom 535, protipovratni ventil 540 in krmilni sklop 550, po izbiri pa tudi ustrezen merilnik tlaka oz. manometer 560. Pri tem so omenjeni sestavni deli med seboj hidravlično povezani na način, ki bo podrobneje opisan v nadaljevanju.

Batna črpalka 500 sestoji iz ohišja 501, v katerem je na ekscentru 502, ki je v danem primeru povezan z neprikazano gredjo reduktorja 98 vitla 99, nameščena ojnica 503, ki je preko somika 504 zavihtljivo povezana z batom 505, ki je s pomočjo tesnila 506 s pripadajočim brisalcem 507 vstavljen v cilindru 508, ki smotrno predstavlja del omenjenega ohišja 501 in obsega ustrezen hidravlični priključek 509, skozi katerega v cilinder 508 oz. v območje ob čelni površini bata 505 vstopa ali izstopa hidravlični medij.

Črpalka 500 je v območju omenjenega hidravličnega priključka 509 po eni strani preko protipovratnega ventila 540, ki prepušča hidravlični medij vstran od črpalke 500 proti slednji pa ne, hidravlično povezana tako z rezervoarjem 510 hidravličnega medija kot tudi s krmilnim sklopom 550, po drugi strani pa s preklopnim ventilom 530, in sicer preko njegovega protipovratnega ventila 535, ki prepušča hidravlični medij v smeri proti črpalki 500, v nasprotni smeri pa ne.

Preklopni ventil 530 obsega omenjen protipovratni ventil 535, ki je vgrajen v ohišju 531 preklopnega ventila 530, kot tudi bat 532, ki je s pomočjo vzmeti 533, v danem primeru tlačne vijačne vzmeti, pritisnjen v smeri proti omenjenemu protipovratnemu ventilu 535, pri čemer je omenjena vzmet 533 podprta z regulacijsko matico 534, ki je privita na ohišju 531. Preklopni ventil 530 je opremljen s tremi hidravličnimi priključki 536, 537, 538 za vstop/izstop hidravličnega medija v/iz ventil(a) 530. Prvi hidravlični priključek 536 je predviden v območju protipovratnega ventila 535 in dopušča zgolj izstop hidravličnega medija iz ohišja 531 ventila 530 navzven. Drugi hidravlični priključek 537 preklopnega ventila 530 je predviden v območju običajnega položaja bata 532, ko je slednji zahvaljujoč vzmeti 533 pomaknjen bližje protipovratnemu ventilu 535. Tretji hidravlični priključek 538 preklopnega ventila

530 je razporejen v območju, ki ustreza položaju proti sili vzmeti 533 iz predhodno obravnavanega položaja v smeri vstran od protipovratnega ventila 535 premaknjenega bata 532.

Preklopni ventil 530 je v območju svojega prvega hidravličnega priključka 536 na predhodno že opisan način hidravlično povezan s črpalko 500 in hkrati preko protipovratnega ventila 540 tako s krmilnim sklopom 550 kot tudi s tlačnim akumulatorjem 520, ki je obenem hidravlično povezan s tretjim hidravličnim priključkom 538 preklopnega ventila 530. Nadalje je preklopni ventil 530 v območju svojega drugega hidravličnega priključka 537 hidravlično povezan z rezervoarjem 510 hidravličnega medija in sočasno tudi s krmilnim sklopom 550, medtem ko je povezava omenjenega priključka 537 s črpalko 500 in/ali prvim priključkom 536 onemogočena zahvaljujoč protipovratnemu ventilu 540.

Agregat 50 je v obravnavanem primeru opremljen tudi z merilnikom nadtlaka hidravličnega medija oz. manometrom 560, ki je vgrajen v hidravličnem tokokrogu med tlačnim akumulatorjem 520 in preklopnim ventilom 530, namreč tretjim priključkom 538 le-tega.

Za delovanje agregata 50 pri prej opisanem tlaku in pretoku hidravličnega medija načeloma zadostuje, če je kot protipovratni ventil 540 izbran standardni ventil G 1/4, kot protipovratni ventil 535 v preklopnem ventilu 530 pa standardni protipovratni ventil G 3/8.

Krmilni sklop 550 v obravnavanem primeru sestoji iz cilindra 551 za krmiljenje zavore in cilindra 552 za krmiljenje sklopke, ki sta z relevantnimi deli hidravličnega agregata 50 vitla po izumu - kot bo to obrazloženo v nadaljevanju 18 povezana preko ustreznega krmilnega ventila oz. razvodnika 555, ki je na sl. 7 in 8 prikazan v izvedbi 4/3, t.j. s štirimi priključki in tremi možnimi položaji.

V obravnavanem hidravličnem agregatu 50 je batna črpalka 500 predvidena bodisi za sesanje ali tlačenje hidravličnega medija ali za vzdrževanje vnaprej določenega tlaka v ustreznem hidravličnem tokokrogu.

Delovanje črpalke 500 v režimu sesanja hidravličnega medija je na sl. 7ponazorjeno s črtkano črto. Bat 505 v cilindru 508 ustvari podtlak, ki povzroči odprtje protipovratnega ventila 535 v preklopnem ventilu 530, kar privede do sesanja hidravličnega medija iz rezervoaija 510 skozi drugi priključek 537 preklopnega ventila 530 v smeri proti črpalki 500.

V režimu tlačnega delovanja črpalke 500 je pot hidravličnega medija na sl. 8 ponazorjena s črtkano črto. Bat 505 črpalke 500 v cilindru 508 komprimira hidravlični medij, ki skozi protipovratni ventil 540 vstopa v tlačni akumulator 520. Ko tlak v sistemu doseže vnaprej določeno vrednost, npr. 100 bar, ki se jo nastavi s pomočjo regulacijske matice 534 oz. prednapetja vzmeti 533 v preklopnem ventilu 530, pride do samodejnega prekrmiljenja oz. preklopa ventila 530, pri čemer se bat 532 proti sili vzmeti 533 premakne v smeri proti matici 534 oz. vstran od protipovratnega ventila 535.

Ko je v hidravličnem tokokrogu dosežen vnaprej določen tlak, lahko s premikanjem krmilnega ventila 555, ki je v splošnem lahko mehansko ali električno ali drugače električno krmiljen, po izbiri dovajamo hidravlični medij enemu ali drugemu porabniku oz. cilindru 551, 552 oz. ta medij od ondod vračamo v hidravlični tokokrog. Kadar ni aktiviran noben potrošnik, t.j. cilinder 551 ali 552, je zaradi tlaka v sistemu protipovratni ventil 535 preklopnega ventila 530 odprt, hidravlični medij pa teče v taisti smeri kot v primeru sesalnega režima črpalke po sl. 7. V tem primeru sicer zaradi nenehnega oscilatomega gibanja bata 505 v cilindru 508 črpalke 500 gladina hidravličnega medija v rezervoarju 510 sicer stalno niha, kar pa na delovanje agregata nima nikakršnega vpliva. Razen tega je omenjeno nihanje gladine mogoče v znatni meri ublažiti s preprostim ukrepom, namreč s preprostim predimenzioniranjem hidravličnih vodov. Po drugi strani v agregatu 50 praktično ni hidravličnih izgub, še zlasti pa nikakršnega segrevanja ali pregrevanja hidravličnega medija, ki bi po eni strani vodilo k razgradnji oz. staranju hidravličnega medija in s tem slabšanju njegovih karakteristik in po drugi strani k izpostavljenosti tveganjem poškodb in okvar delov agregata 50.

Zgolj v ponazoritev prednosti tovrstne zasnove prijavitelj tudi navaja, da hidravlični agregat 50 za krmiljenje cilindra 551 zavore in cilindra 552 sklopke pri gozdarskem vitlu 99, pri čemer je v hidravličnem tokokrogu agregata 50 predviden tlak 100 bar, črpalka 500 s kapaciteto prečrpavanja 2 1 hidravličnega medija v minuti pa je gnana z gredjo, ki se vrti s 540 vrtljaji v minuti, za nemoteno delovanje potrebuje vsega 0,5 1 hidravličnega medija. Vse te značilnosti predloženega izuma vodijo k rešitvi, ki je tako z vidika dimenzij, števila sestavnih delov in količine hidravličnega medija izjemno primerna ne le a uporabo pri gozdarskih vitlih, marveč tudi npr. za krmiljenje drugih naprav preko razmeroma skromnih porabnikov hidravličnega medija.

Claims (23)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Vitel z izboljšanim hidravličnim sklopom za upravljanje sklopke in zavore, pri čemer tovrstni vitel (99) v osnovi sestoji iz okrova (97) z zaščitno mrežo (94) in vsaj eno vrvenico (971, 972) za vodenje vlečne vrvi (970), za katere navijanje oz. odvijanje je na voljo v omenjenem okrovu (97) razpoložljiv navijalni boben (4), in sicer je v okrovu (97) nameščena os (3), na kateri je okoli slednje prosto vrtljivo in glede na omenjeno os (3) aksialno nepremakljivo nameščeno s pomočjo vsakokrat razpoložljivega traktorskega pogona gnano verižno kolo (6), na katerem je nameščena ena torna obloga (52) sklopke (5) medtem ko je ob omenjenem verižnem kolesu (6) na taisti osi (3) prosto vrtljivo in v aksialni smeri bodisi proti sili ustrezne vzmeti (7) ali zahvaljujoč slednji sem ter tja premakljivo nameščen boben (4), na katerega proti omenjenemu verižnemu kolesu (6) obrnjeni čelni stranici (42) je nameščena za sodelovanje s prej omenjeno prvo torno oblogo (52) sklopke prirejena druga torna obloga (51) sklopke (5), tako da je po aktiviranju sklopke (5) z vzpostavitvijo stika med tornima oblogama (51, 52) boben (4) na osi (3) vrtljiv skupaj z verižnim kolesom (6), po deaktiviranju sklopke (5) pa se zahvaljujoč sili omenjene vzmeti (7) torni oblogi (51, 52) samodejno razmakneta, in pri čemer je boben (4) premakljiv s pomočjo hidravličnega agregata (50), ki obsega vsaj rezervoar (510) hidravličnega medija, črpalko (500) za zagotavljanje potrebnega tlaka hidravličnega medija in krmilni sklop (550), sestoječ iz vsaj enega krmilnega ventila (555) in vsaj enega cilindra (551, 552) s pripadajočim batom (553), označen s tem, da je na osi (3) nameščen sestav soosno drug v drugega vstavljivih hidravličnega bata (553) in cilindra (552), ki sta razporejena med bobnom (4) in okrovom (97) vitla (99), pri čemer je cilinder (552) preko dovoda (5528) hidravličnega medija vključen v hidravlični tokokrog hidravličnega agregata (50), v katerem je vključena batna črpalka (500), ki je po eni strani preko protipovratnega ventila (540), ki prepušča hidravlični medij v smeri vstran od črpalke (500), v smeri proti črpalki (500) pa ne, povezana s krmilnim sklopom (550) in rezervoaijem (510) hidravličnega medija, po drugi strani pa bodisi preko preklopnega ventila (530), ki obsega protipovratni ventil (335), ki prepušča hidravlični medij v smeri proti črpalki (500), v nasprotni smeri pa ne, zaporedno povezana v hidravlični tokokrog skupaj s tlačnim akumulatorjem (520) in prej omenjenim protipovratnim ventilom (540), ali v primeru prekoračitve vnaprej določenega tlaka zahvaljujoč samodejnemu prekrmiljenju preklopnega ventila (530) v hidravlični tokokrog, ki vključuje omenjeno črpalko (500), preklopni ventil (530), krmilni sklop (550) in omenjeni protipovratni ventil (540) v zaporedni vezavi.
2. 2. Vitel po zahtevku 1, označen s tem, daje v cilinder (552) s slednjim soosno vstavljiv bat (553) zasnovan kot enovita stopničasta cilindrična puša z osrednje razporejeno, z osjo (3) bobna (4) vitla (99) soosno osrednjo cilindrično luknjo (5530), in obsega cilindrično zunanjo površino (5531) večjega premera, prav tako cilindrično zunanjo površino (5532) manjšega premera in med omenjenima površinama (5531, 5532) razporejeno čelno površino (5533), in da kot enovita stopničasta puša zasnovan cilinder (552) obsega notranjo cilindrično površino (5522) manjšega premera, notranjo cilindrično površino (5521) večjega premera in med slednjima razporejeno čelno površino (5523), v območju katere je predviden dovod (5528) hidravličnega medija, pri čemer je omenjena notranja površina (5522) cilindra (552) opremljena z vsaj enim tesnilom (5524) in prirejena za sodelovanje z omenjeno zunanjo površino (5532) bata (553), medtem ko je preostala notranja površina (5521) cilindra (552) opremljena z vsaj enim tesnilom (5525) in vsaj enim brisalcem (5526) ter prirejena za sodelovanje z omenjeno zunanjo površino (5531) bata (553), tako da je delovni prostor, v katerega je možno dovesti hidravlični medij, omejen z zunanjo površino (5532) in čelno površino (5533) bata (553) po eni strani ter z notranjo površino (5521) in notranjo čelno površino (5523) cilindra (552) po drugi strani.
3. 3. Vitel po zahtevku 2, označen s tem, da sta zunanji površini (5531, 5532) bata (553) gladki, še zlasti kromirani in polirani.
4. 4. Vitel po zahtevku 2 ali 3, označen s tem, da je na čelni površini (5523) cilindra (552) v območju dovoda (5528) hidravličnega medija predvidena poglobitev (5529).
5. 5. Vitel po zahtevku 4, označen s tem, da je poglobitev (5529) na voljo kot obodno potekajoč utor.
6. 6. Vitel po enem od zahtevkov 2 do 5, označen s tem, da je dovod (5528) tlačnega medija v delovni prostor med cilindrom (552) in batom (553) povezan z obodno zunanjo površino (5527) cilindra (552).
7. 7. Vitel po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, označen s tem, daje cilinder (522) oprt na proti njemu obrnjeni čelni površini proti njemu s pomočjo vzmeti (7) pritisnjenega navijalnega bobna (4).
8. 8. Vitel po zahtevku 7, označen s tem, da je cilinder (522) posredno oprt na proti njemu obrnjeni čelni površini proti njemu s pomočjo vzmeti (7) pritisnjenega navijalnega bobna (4).
9. 9. Vitel po zahtevku 8, označen s tem, da je cilinder (522) vsaj preko distančnika (9) oprt na proti njemu obrnjeni čelni površini proti njemu s pomočjo vzmeti (7) pritisnjenega navijalnega bobna (4).
10. 10. Vitel po zahtevku 9, označen s tem, da je cilinder (522) vsaj preko ustreznega distančnika (9) in aksialnega ležaja (9) posredno oprt na proti njemu obrnjeni čelni površini proti njemu s pomočjo vzmeti (7) pritisnjenega navijalnega bobna (4).
11. 11. Vitel po enem od zahtevkov 5 do 10, označen s tem, daje bat (553) cilindra (552) oprt ob regulacijsko matico (20), ki je zaradi varovanja proti vrtenju oblikosklepno povezana z okrovom (97) vitla (99) in je smiselno vgrajena v delu (975) tega okrova (97), pri čemer je omenjena matica (20) privita na navoju (33), kije na voljo na skozi bat (553) potekajočem koncu (34) osi (3).
12. 12. Vitel po zahtevku 11, označen s tem, da je matica (20) izvedena kot šesterokotna matica, ki je ohlapno prilegajoče se vstavljiva v šesterokotno luknjo (974) v odvihtljivo ali drugače položajno spremenljivega dela (975) okrova (97) vitla (99).
13. 13. Vitel po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da batna črpalka (500) hidravličnega agregata (50) sestoji iz ohišja (501), v katerem je nameščena ojnica (503), ki je preko somika (504) zavihtljivo povezana z batom (505), ki je s pomočjo tesnila (506) s pripadajočim brisalcem (507) vstavljen v cilindru (508), ki smotrno predstavlja del omenjenega ohišja (501) in obsega ustrezen hidravlični priključek (509) za dovod oz. hidravličnega medija v cilinder (508) oz. v območje ob čelni površini bata (505) oz. od ondod.
14. 14. Vitel po zahtevku 13, označen s tem, da je omenjeni ekscenter (502) mehansko povezan z eno od gredi reduktorja (98) vitla (99).
15. 15. Vitel po enem zahtevku 13 ali 14, označen s tem, da preklopni ventil (530) hidravličnega agregata (50) obsega protipovratni ventil (535), ki je vgrajen v ohišju (531) preklopnega ventila (530) in prepušča hidravlični medij v smeri prti črpalki (500), v nasprotni smeri pa ne, kot tudi bat (532), ki je s pomočjo vzmeti (533), kije podprta z na ohišju (531) privito regulacijsko matico (534), pritisnjen v smeri proti omenjenemu protipovratnemu ventilu (535), pri čemer je omenjeni preklopni ventil (530) opremljen s tremi hidravličnimi priključki (536, 537, 538) za vstop in/ali izstop hidravličnega medija v oz. iz ventila (530), kjer je

    - prvi hidravlični priključek (536) predviden v območju protipovratnega ventila (535) in dopušča zgolj izstop hidravličnega medija iz ohišja (531) preklopnega ventila (530) navzven,

    - drugi hidravlični priključek (537) ventila (530) je predviden v območju običajnega položaja bata (532), ko je slednji zahvaljujoč vzmeti (533) pomaknjen bližje protipovratnemu ventilu (535), medtem ko je

    - tretji hidravlični priključek (538) ventila (530) razporejen v območju, ki ustreza položaju proti sili vzmeti (533) iz prej omenjenega položaja v smeri vstran od protipovratnega ventila (535) premaknjenega bata (532).
16. 16. Vitel po zahtevku 15, označen s tem, da je vzmet (533) na voljo kot tlačna vijačna vzmet.
17. 17. Vitel po kateremkoli od zahtevkov 13 do 6, označen s tem, daje preklopni ventil (530) hidravličnega agregata (50) v območju svojega prvega hidravličnega priključka (536) hidravlično povezan s črpalko (500) in hkrati preko protipovratnega ventila (540) tako s krmilnim sklopom (550) kot tudi s tlačnim akumulatorjem (520), ki je obenem hidravlično povezan s tretjim hidravličnim priključkom (538) preklopnega ventila (530).
18. 18. Vitel po kateremkoli od zahtevkov 13 do 17, označen s tem, daje preklopni ventil (530) hidravličnega agregata (50) v območju svojega drugega hidravličnega priključka (537) hidravlično povezan z rezervoarjem (510) hidravličnega medija in sočasno tudi s krmilnim sklopom (550), medtem ko je povezava omenjenega priključka (537) s črpalko (500) in/ali prvim priključkom (536) onemogočena zahvaljujoč protipovratnemu ventilu (540).
19. 19. Vitel po kateremkoli od zahtevkov 13 do 18, označen s tem, da hidravlični agregat (50) obsega vsaj en merilnik (560) tlaka, ki je vgrajen v hidravličnem tokokrogu med tlačnim akumulatoijem (520) in preklopnim ventilom (530), namreč tretjim priključkom (538) le-tega.
20. 20. Vitel po kateremkoli od zahtevkov 13 do 19, označen s tem, da krmilni sklop (550) hidravličnega agregata (50) sestoji iz krmilnega ventila (555) in vsaj enega cilindra (551, 552), ki je preko omenjenega ventila (555) povezljiv s hidravličnim tokokrogom, v katerem je neposredno ali posredno preko tlačnega akumulatorja (520) vključena batna črpalka (500).
21. 21. Vitel po zahtevku 20, označen s tem, da krmilni sklop (550) hidravličnega agregata (50) sestoji iz vzporedno hidravlično vezanih cilindra (551) za krmiljenje zavore gozdarskega vitla (99) in cilindra (552) za krmiljenje sklopke (5) gozdarskega vitla (99), ki sta z vsakokrat ustreznim hidravličnim tokokrogom, v katerem je neposredno ali posredno preko tlačnega akumulatorja (520) vključena batna črpalka (500), povezljiva preko krmilnega ventila (555).
22. 22. Agregat po zahtevku 21, označen s tem, da je krmilni ventil (555) hidravličnega agregata (50) na voljo kot električno krmiljen 4/3 razvodnik, namreč kot tripoložajni ventil s štirimi hidravličnimi priključki.
23. 23. Agregat po zahtevku 21, označen s tem, da je krmilni ventil (555) hidravličnega agregata (50) na voljo kot mehansko krmiljen 4/3 razvodnik, namreč kot tripoložajni ventil s štirimi hidravličnimi priključki.