SI22085A - Elektronska igralna ruleta - Google Patents

Abstract

Izum razkriva elektronsko igralno ruleto, ki vsebuje spodnji del (1) in zgornji del (2, 2a ali 2b), kjer je spodnji del (1) sestavljen iz srednjega dela (112) na katerem je namescen kroznik rulete (11), pokrit s prozorno kupolo (91), namesceno v zgornjo obrobo (92), okoli omenjenega srednjega dela (11a) pa je namesceno poljubno stevilo enakih modulov (12). Modul (12) vsebuje sprejemno izdajni enoti (137, 138) za sprejem sredstev za prijavo v igro in za izdajo potrdil o rezultatu igre, napravo za prijavopooblascene osebe (139). Ko je igralni modul 12 v uporabi, je povsem zaprt, skozi zgornjo plosco (135) pa sta igralcu dostopni rezi obeh enot (137, 138) in zgornja ploskev igralnega ekrana (132), neobvezno pa tudi odprtina za dostop do naprave za prijavo pooblascene osebe (139). Zgornjo plosco (135) lahko pooblascena oseba dvigne, s cimer je omogocen enostaven dostop v notranjost igralnega modula (12). Zgornji del (2, 2a ali 2b) vsebuje sfericen ali parabolicen prozoren, tri ali vecdelni kroznik (21, 21a),na katerega projektor (222), indirektno ali direktno, pravokotno projicirana sliko.

Description

Predmetni izum spada na področje elektronskih igralnih aparatov, oziroma elektronskih igralnih rulet.

Stanje tehnike

Ruleta je igra na srečo, ki je poznana že dolgo časa in jo dandanes pozna praktično vsak. Klasična ruleta poteka na mizi, ki je običajno podolgovate oblike, in sicer ima na eni strani krožnik, ki je uležajen tako, da se lahko vrti okoli navpične osi in ima v poljih, ki so enakomerno razporejena po obodu in medsebojno ločena z nizkimi pregradami, vpisane številke 00 in od 0 do 36, ki so medsebojno pomešane in v različnih barvah (črna in rdeča, zelena), na preostalem delu mize, pa so narisana stavna polja, v katera so vpisane enake številke ob njih pa so še polja kjer lahko stavimo na parne številke, ali samo na številke določene barve, itd..

Iz sredine omenjenega krožnika navpično štrli ročica, s pomočjo katere vodja rulete (krupje) krožnik zavrti in nato v krožnik vrže kroglico, ki se že med ali najkasneje po končanem vrtenju krožnika ustavi na določeni številki.

Stave potekajo s pomočjo žetonov, ki jih igralci, ki stojijo ob stavnem delu mize, položijo na stavna polja, dobitek pa se izračuna glede na stavo in glede na to, kje se je kroglica ustavila. Žetone, ki niso zadeli pobere krupje, oziroma ostanejo igralnici.

V igri lahko sodeluje najmanj en igralec največ pa določeno število igralcev, kjer to število določi igralnica v odvisnosti od velikosti mize, varnostnih pogojev in podobno.

Medtem, ko je klasična ruleta povsem mehanska, so se v novejšem času pojavile različne vrste električnih in elektronskih igralnih rulet.

Pravila igre so v bistvu enaka, le da igro vodi računalnik, oziroma bolj natančno računalniški program, ki po prejemu žetona in informacije o stavi zavrti krožnik rulete in spusti kroglico. Ko se krožnik odvrti program izračuna dobitek. Igra običajno poteka na ekranu, kjer igralec vrtenje krožnika vidi le virtualno. Take elektronske naprave omogočajo igranje enemu igralcu, ali pa večim igralcem, ki se medsebojno menjajo. Tak način iger je poznan že iz dobe popularnih »fliperjev« in kasnejših arkadnih iger.

Poznane so tudi elektronske igralne naprave za ruleto, ki podobno kot klasična ruleta omogočajo igranje enemu ali večim igralcem. Največje število igralcev je odvisno od števila igralnih konzol, ki so razporejene ob centralnem delu naprave, kjer se nahaja krožnik rulete. Poznane naprave so enodelne, kar pomeni da je ohišje naprave enodelno, znotraj ohišja pa so pritrjeni igralni ekrani. Dostop v notranjost naprave je praviloma možen le od spodaj ali s strani, v pa kolikor se ena od igralnih konzol pokvari, je menjava naporna in dolgotrajna.

Igralec lahko prične z igro, ko se prijavi na prosto konzolo naprave, na primer s pomočjo žetona, kovanca, pametne kartice ali drugega primernega sredstva. Značilnost vseh elektronskih iger na srečo je, da naprava dobitke elektronsko sešteva, seštevek pa je igralcu vedno viden. To vrednost ali del vrednosti lahko igralec elektronsko stavi v naslednjo igro, kar igro olajša, saj ni potrebno stalno kupovati novih žetonov in/ali jih vstavljati v napravo. Naprava seštete dobitke izplača šele če igralec to zahteva.

Ker pri elektronskih igrah na srečo ni prisoten predstavnik igralnice (krupje), ki pobira dobitke za igralnico, je napravo potrebno periodično prazniti,oziroma iz nje vzeti denar ali žetone. To počne predstavnik igralnice, ki napravo odklene, izprazni kaseto z denarjem ali žetoni in jo zopet zaklene.

Opis tehničnega problema

Klasična ali elektronska naprava za igranje rulete po stanju tehnike je zasnovana tako, da ko je okoli igralne mize gneča, ostali gostje v igralnici ne vedo kaj se na igralni mizi dogaja, novinci v igralnici pa sploh ne vedo, da je tam igralna miza za ruleto.

Kljub poznanosti in razširjenosti omenjene igre, je cilj vsakega casinoja pritegniti čim širši krog igralcev ali potencialnih igralcev, česar pa zakrita igralna miza ne omogoča.

Poleg tega je pomembno tudi dejstvo, da mora tudi prazna ali delno prazna igralna miza delovati privlačno in tako stranke spodbuditi k vsaj k ogledu naprave, ob tem pa morajo elementi, ki napravi dajejo poseben videz, poleg estetskih učinkov zagotavljati varnost in enostavno uporabo.

Periodično praznjenje naprave je lahko nevarno delo, saj ima skrbnik, ki napravo prazni opravka z gotovino ali z njenim ekvivalentom.

Ob tem pa je za odpiranje ali dostop do naprave potreben ključ ali podobno sredstvo, ki pa ga lahko skrbnik izgubi ali založi in/ali pa lahko pride v roke nepooblaščenim osebam.

Pri poznanih elektronskih igralnih ruletah je problematično tudi vzdrževanje naprave in čiščenje notranjosti naprave, saj je za dostop do notranjosti naprave potrebno odviti več vijakov ali odkleniti več ključavnic.

Poleg tega pa je pri poznanih napravah, ki omogočajo istočasno igranje večim igralcem problematična in dolgotrajna menjava ali popravilo posameznih igralnih konzol.

Igralna naprava ima veliko zgornjo ploščo, na kateri se nabira prah, umaže pa se tudi med igro, ko se je igralci in drugi prisotni dotikajo z rokami, zato je pomembno, da je zgornja ploskev čim bolj gladka, s čimer je poenostavljeno čiščenje zgornje ploskve naprave.

Krate opis slik

Predmetni izum je v nadaljevanju opisan s pomočjo priloženih slik, ki prikazujejo:

Slika I: Pogled na elektronsko igralno ruleto po predmetnem izumu s sprednje zgornje strani, s prvo izvedbo zgornjega dela

Slika 2: Elektronsko igralno ruleto po predmetnem izumu, prikazano na sliki 1, z izločenim okrasnim segmentom

Slika 3: Elektronsko igralno ruleto po predmetnem izumu, prikazano na sliki 1, z izločenim igralnim modulom,

Slika 4: Prerez prve izvedbe zgornjega dela elektronske igralne rulete,

Slika 5: Igralni modul,

Slika 6: Igralni modul, ki ima odstranjeno zgornjo in čelno ploščo, ter polico,

Slika 7: Tloris spodnjega dela elektronske igralne rulete,

Slika 8: Spodnji del elektronske igralno rulete, kjer je nekaj zgornjih plošč odprtih.

Slika 9 Pogled s strani na elektronsko igralno ruleto po predmetnem izumu, s prikazano projekcijo krožnika rulete na zgornjem delu, s prvo izvedbo zgornjega dela

Slika 10 Pogled na spodnji del elektronske igralne rulete, z odprto prozorno kupolo

Slika 11 Pogled s strani na elektronsko igralno ruleto po predmetnem izumu, s prikazano projekcijo krožnika rulete na zgornjem delu, s prvo izvedbo zgornjega dela

Slika 12: Pogled na elektronsko igralno ruleto po predmetnem izumu s sprednje zgornje strani, z drugo izvedbo zgornjega dela

Slika 13 Pogled s strani na elektronsko igralno ruleto po predmetnem izumu, s prikazano projekcijo krožnika rulete na zgornjem delu, s tretjo izvedbo zgornjega dela

Slika 14: Pogled na elektronsko igralno ruleto po predmetnem izumu s sprednje zgornje strani, s tretjo izvedbo zgornjega dela.

Opis izuma

Predmetni izum opisane tehnične probleme rešuje z uvedbo nove elektronske igralne rulete, ki zagotavlja, da je dogajanje na mizi vedno vidno, torej tudi v primeru ko je okoli igralne naprave gneča, izvedba naprave pa zagotavlja varno praznjenje naprave in enostaven dostop v notranjost naprave, kar poenostavi vzdrževalne posege in omogoča enostavno čiščenje notranjosti in zunanjosti naprave.

Nadalje nova elektronska igralna ruleta po predmetnem izumu vsebuje elemente, ki poleg estetskih učinkov zagotavljajo varno in enostavno uporabo.

Nadalje je s predlagano elektronsko igralno ruleto, rešen tudi problem menjave in/ali popravila posameznih konzol, ker je naprava sestavljena iz enakih modulov, ki jih enostavno menjamo.

Podroben opis izuma

Kot je prikazano na sliki 1, elektronska ruleta po predmetnem izumu vsebuje spodnji del 1, in zgornji del 2, 2a, 2b.

Spodnji del 1 stoji na tleh, zgornji del 2 pa je obešen na stropu prostora v katerem se naprava nahaja. Oba dela sta na priloženih slikah okrogla in postavljena soosno drug nad drugega.

Spodnji del 1 je sestavljen iz srednjega dela lla (Slika 3) na katerem je nameščen krožnik rulete 11, ki je okrogle oblike in pokrit s prozorno kupolo 91, nameščeno v zgornji obrobi 92 (slike 9, 10,11 in 13). Omenjena zgornja obroba 92 je lahko izdelana iz kateregakoli materiala, kot na primer les, kovina, steklo ali umetna masa, prednostno pa je izdelana iz lahkega lesa in oblečena v usnje, omenjena prozorna kupola 91 pa je lahko izdelana iz prozorne umetne mase, kot je na primer pleksi steklo, ali pa je steklena.

Kot je prikazano na sliki 10 je zgornja obroba 92 vpeta na okrogli vrtljivi dvižni tečaj 93, ki omogoča dvig in zasuk zgornje obrobe 92 skupaj s prozorno kupolo 91 za poljuben kot, najmanj pa za 180°, kar omogoča dostop do krožnika rulete 11 zaradi kakršnega koli servisnega posega, čiščenja in podobno. Dvig in zasuk tečaja 93 je zagotovljen z znanimi sredstvi, kot je na primer elektromotor z reduktorjem in ekscentrom ali navojnim vretenom, krmiljenje pa poteka prednostno daljinsko žično ali brezžično.

V spodnjem delu srednjega dela Ha se nahaja pogon krožnika rulete, v tem delu pa je iz električnega omrežja, preko električnih vodnikov iz tal prostora, v katerem se naprava nahaja, zagotovljeno tudi ustrezno električno napajanje spodnjega dela naprave. Nadalje je v spodnjem delu srednjega dela lla nameščen tudi računalnik, ki igro vodi (ni prikazan), kot tudi naprave, ki spremljajo in beležijo promet celotne naprave kot tudi vsakega igralnega modula posebej. Take registrirne naprave predpisuje davčna zakonodaja vsake države.

Okoli omenjenega krožnika H so nameščeni igralni moduli 12, ki so med seboj v bistvu enaki. Na priloženih slikah je prikazana naprava, ki vsebuje 8 enakih igralnih modulov, možna pa je tudi izvedba s poljubnim, večjim ali manjšim številom igralnih modulov 12.

Med stičnima ploskvama dveh sosednjih igralnih modulov 12, je vložen svetlobni element 13, ki je prikazan na sliki 2.

Kot je razvidno na sliki 2, omenjeni svetlobni element 13 z obliko sledi zgornji in sprednji liniji stične ploskve dveh modulov, tako da je v sestavljenem spodnjem delu med dvema sosednjima moduloma 12, vidna le ozka linija (Slika 1).

Svetlobni element je izdelan iz materiala, ki omogoča dobro potovanje svetlobe in ima s spodnje strani 13a nameščen vir svetlobe, kot na primer fleksibilne LED diode proizvajalca OSRAM, ki omogočajo spreminjanje barve svetlobe.

Igralni modul, ki je prikazan na slikah 4, 5 in 6 vsebuje škatlasto nosilno konstrukcijo, ki je votla in omejena na levi in desni strani z navpičnima stranskima ploščama 122 in 121, spodaj z vodoravno spodnjo ploščo, oziroma dnom 123, na zadnji strani, ki je obrnjena proti središču spodnjega dela 1 naprave pa z zadnjo ploščo 124.

Vse omenjene plošče 121, 122,123 in 124 imajo večje izreze, s čimer je teža konstrukcije bistveno zmanjšana, istočasno pa je omogočena namestitev potrebnih električnih vodnikov, kot tudi veznih elementov za spajanje igralnih modulov (npr. vijakov).

Na sprednji strani je škatlasta konstrukcija igralnega modula 12 v večjem delu zaprta z gladko, ukrivljeno ploščo 126, ki je položena in pritrjena na dve osrednji navpični rebri 125 in na sprednja robova 127 in 128 obeh stranskih plošč 121 in 122 in s spodnjo obrobo 126a.

Na zgornjem delu konstrukcije igralnega modula 12 je postavljen okvir 130, ki je z zunanjima ročicama uležajen na tečajih 131, med srednji dve ročici, pa je vpeta ročica dvižnega mehanizma (ni prikazana), ki omogoča dvig okvirja 130 skupaj z zgornjo ploščo 135. Omenjena dvižna ročica je gnana s pomočjo mehanizmov znanih izvedb, kot je na primer elektromotor z reduktorjem in navojnim vretenom z matico. V osrednji del okvirja 130 je nameščen igralni ekran 132.

Zgoraj je igralni modul 12 v večjem delu zaprt z zgornjo ploščo 135, ki je gladka in oblikovana tako, da se tesno prilega na zgornja robova 133,134 obeh stranskih plošč 121,122 in se z ustrezno odprtino tesno nalega na zunanje robove zgornje ploskve igralnega ekrana 132, kot je prikazano na sliki 8, kjer je prikazanih nekaj ivroGivAvj⁷ z? tfUpvck? ploščo 135.

Na sprednjem izbočenem delu je konstrukcija igralnega modula 12, zaprta z okrasno obrobno letvijo 136, ki je prednostno izdelana iz lesa oblečenega v usnje, lahko pa tudi iz kovine ali umetne mase (slika 5).

Igralni modul ima na sprednji strani lahko nameščeno tudi polico 51.

Kot je prikazano na sliki 6 ima igralni modul vgrajeni dve sprejemno izdajni enoti 137 in 138, z navzgor obrnjenima režama, za sprejem sredstev za prijavo v igro, oziroma za izdajo dobitkov.

Ena izmed omenjenih enot 137,138 je namenjena izdaji potrdil o rezultatu igre, oziroma dobitkih, in vsebuje tiskalnik in pogonski mehanizem, ki potrdilo porine skozi režo na zgornji ploskvi, druga izmed omenjenih enot 137,138 pa namenjena sprejemu sredstev za prijavo v igro, kot so kovanci, žetoni, bankovci, potrdila o dobitku, pametne kartice s shranjeno vrednostjo v elektronski obliki, in vsebuje optični in/ali magnetni čitalec, ter hranilnik bankovcev in potrdil in/ali kovancev in/ali žetonov.

Ko je igralni modul 12 v uporabi je povsem zaprt, skozi zgornjo ploščo 135 pa sta igralcu dostopni reži obeh enot 137 in 138 in zgornja ploskev igralnega ekrana 132, neobvezno tudi odprtina za dostop do naprave za prijavo pooblaščene osebe 139.

Zgornja plošča 135 je izdelana iz poljubnega materiala, ki zagotavlja togost, odpornost na mehanske poškodbe in omogoča estetski izgled površin. Zgornja plošča 135 je neprozorna, tako da pogled v notranjost igralnega modula 12 ni mogoč. Ima tri odprtine in sicer odprtino za dostop do igralnega ekrana 132, in do obeh sprejemno izdajnih enot 137 in 138, neobvezno pa ima lahko tudi odprtino za dostop do naprave za prijavo pooblaščene osebe 139.

Naprava 139 se lahko nahaja kjer koli na zgornji ploskvi igralnega modula 12, prednostno pa na sprednji ploskvi igralnega modula 12, pri tem pa je pomembno da je lahko dostopna obenem pa ne preveč vidna. Prijava poteka s pomočjo termičnega čitalca prstnih odtisov (ni prikazan), ki poleg zaznavanja odtisa zaznava tudi toploto prsta.

Pooblaščena oseba se prijavi na igralni modul 12 tako, da s prstom potegne preko čitalca prstnih odtisov naprave za prijavo pooblaščene osebe 139. V kolikor gre za dovoljen dostop, se na igralnem moniturju prikaže tipkovnica, kjer pooblaščena oseba vnese identifikacijsko alfanumerično kodo. V kolikor je tudi koda pravilna dvižni mehanizem okvir 130 dvigne skupaj z zgornjo ploščo 135 in tako omogoči pooblaščeni osebi dostop v notranjost naprave zaradi čiščenja notranjosti naprave in/ali vzdrževalnih del in/ali posega na sprejemno izdajnih enotah (praznjenja hranilnika, menjava traku za tiskanje potrdil, itd..).

Prva izvedba zgornjega dela naprave 2, je prikazana na slikah 1, 2 in 4, bolj podrobno pa na sliki 3.

Zgornji dela naprave 2 vsebuje sferični ali parabolični krožnik 21, ki ima v sredini okroglo odprtino, v katero je centrično vstavljena votla krogla 22, okroglo zgornjo nosilno ploščo 23, ki ima na spodnji strani centrično nameščeno konveksno ogledalo 24, ki je izbočeno navzdol in nosilne elemente 25, ki povezujejo zunanji rob krožnika 21 in okroglo zgornjo nosilno ploščo 23 in zagotavljajo njuno medsebojno centričnost in soosnost, kot tudi pravilno nastavljeno medsebojno razdaljo. Ta izvedba je primerna za manjše projekcijske razdalje.

V zgornjem delu votle krogle 22 je nameščen »backscreen« projektor 222, ki je obrnjen navpično navzgor in posnetek projicira na konveksno ogledalo 24, od koder se projicirana slika odbije na zgornjo ploskev krožnika 21.

Omenjena votla krogla 22 je dvodelna tako, da jo je možno odpreti s spodnje ali zgornje strani, kar omogoča dostop v notranjost zaradi servisnih posegov, čiščenja in podobno.

Omenjeni krožnik 21 je prozoren, prednostno z matirano eno ali obema površinama. Izdelan je iz umetne mase, ki se uporablja za zaslone, kamor sliko projiciramo z zadnje strani.

Omenjeni krožnik 21 je izdelan iz prosojne umetne mase tako, da je projicirana slika vidna tudi zunanje, oziroma spodnje strani omenjenega krožnika 21. Možna je tudi izvedba krožnika iz prozorne umetne mase, na katero je s spodnje strani nalepljena folija, ki se uporablja za backcsreen zaslonih. Taka folije kot tudi prosojna umetna masa je dostopna na svetovnem trgu, nekatera podjetja, ki proizvajajo te materiale pa so Atoglas, Rohm in Degussa. Na površinah krožnika ni nobenih napisov ali črt. Črte prikazane na priloženih slikah le ponazarjajo primer projicirane slike.

Omenjeni krožnik je sestavljen iz večih, prednostno enakih delov in sicer najmanj treh, kar zagotavlja samonosilnost krožnika 21.

Backscreeen ali »rear« projektorji so projektorji, ki sliko lahko projicirajo na projicirno ploskev, z zadnje strani, indirektno ali direktno. Taki projektorji so v tehniki poznani, primer pa je projektor SANYO z veliko svetilnostjo (10.000 lumnov) in visoko stopnjo kontrasta (1100 :1).

Možna je tudi uporaba projektorjev s slabšimi lastnostmi, vendar pa to vpliva na kakovost prikazane slike, še posebej če je prisotna zunanja vidna svetloba (sončna ali druga).

Običajno so projektorji pri indirektnem projiciranju nameščeni tako, da žarki padajo na odbojno ogledalo pod določenim kotom in se od tam odbijajo na projicirni zaslon z zadnje strani. Projicirano sliko opazujemo s sprednje strani projicirnega zaslona, kot pri običajnem televizorju. V takem primeru je projektor nameščen zunaj projicirne površine, namreč ob njej.

Kot je prikazano na sliki 4 ima naprava po predmetnem izumu projektor nameščen v projicirni ploskvi, oziroma nad njo. V primeru prikazanem na sliki 4 je projektor nameščen soosno s projicirno ploskvijo, ki je v tem primeru sferična ali parabolična.

Slika je v omenjeni projektor posredovana iz poljubnega vira, kot je videorekorder ah LCD predvajalnik ali računalnik 27, ki se lahko nahaja znotraj omenjene votle krogle 22 ali pa je nameščen drugje v igralnici, komunikacija pa poteka žično ali brez žično.

V spodnjem delu omenjene votle krogle 22 je lahko nameščena kamera 221, ki je obrnjena navpično navzdol in snema krožnik rulete 11, ki je nameščen v sredini spodnjega dela 1, ter sliko z zamikom ali v živo posreduje projektorju.

Prednostna je izvedba, kjer je slika v projektor posredovana iz predvajalne naprave, kot je opisano zgoraj, s čimer se izognemo težavam zaradi nepredvidenega odboja svetlobe s kupole 91 in zamegljenosti pogleda navzdol zaradi cigaretnega dima in podobno.

Slika projicirana na krožnik 21, 21a je lahko nepremična ali premična. Posnetek je prednostno izdelan tako, da se slika vrti in tako povsem posnema dejansko dogajanje na krožniku rulete 11.

Ko se kroglica na krožniku rulete umiri, računalnik, ki igro vodi izbere ustrezen posnetek in projektor na projicirno ploskev lahko projicira posnetek s položajem kroglice, ki je enak dejanskemu položaju kroglice na igralni mizi, ali kateri koli drugi posnetek, ki ga posredujemo projektorju.

V času sprejemanja stav, lahko na projicirni ploskvi poteka poljubna projekcija.

Na slikah 11 in 12 je prikazana elektronska igralna ruleta po predmetnem izumu z drugo izvedbo zgornjega dela 2a.

Ta izvedba se od prve razlikuje v tem, da je na zgornjo nosilno ploščo 112 nameščeno odbojno ogledalo 111, ki je ravno. Nosilni elementi 113, ki povezujejo zgornjo nosilno ploščo 112 in krožnik 21 pa potekajo v bistvu navpično.

Ta izvedba je primerna za srednje projekcijske razdalje.

Na slikah 13 in 14 je prikazana elektronska igralna ruleta po predmetnem izumu s tretjo izvedbo zgornjega dela 2b.

Ta izvedba se od opisanih dveh izvedb razlikuje v tem, da krožnik 21a nima osrednje odprtine, votla krogla 22a je nameščena zgoraj, projektor znotraj krogle pa je obrnjen navzdol in sliko projicira neposredno na krožnik 21a.

Omenjena krogla 22a je vpeta v nosilni obroč 134.

Podobno kot pri opisani drugi izvedbi, nosilni elementi 133, ki povezuje omenjeni nosilni obroč 134 in krožnik 21 a, potekajo v bistvu navpično.

Ta izvedba je primerna za večje projekcijske razdalje, saj projekcija poteka neposredno na projicirni zaslon.

V vseh treh izvedbah zgornjega dela 2, 2a in 2b je napajanje naprav znotraj votle krogle zagotovljeno iz električnega omrežja preko električnega vodnika iz stropa igralnice ali s pomočjo ustreznih akumulatorjev.

Zgoraj opisane izvedbe elektronske igralne rulete so opisane za lažje razumevanje izuma in ga v nobenem primeru ne omejujejo. Tako je na primer elektronska igralna ruleta po predmetnem izumu lahko tudi drugačne, pravzaprav poljubne oblike, ne nujno okrogle, kar dosežemo s primernim preoblikovanjem modulov, kar je iz priloženih slik očitno. Take oblike so na primer oval, pravokotnik, kvadrat, osmica (dva sestavljena kroga), itd.

V takem primeru je primerno oblikovan tudi zgornji del, temu primerno pa je postavljen tudi projektor. Ob tem pa je bistveno in značilno za vse izvedbe elektronske igralne rulete po predmetnem izumu, da je os projektorja pravokotna na projicirno ploskev. Možna pa je tudi uporaba večih projektorjev. / y

Claims (12)

1. Patentni zahtevki

   1. Elektronska igralna ruleta značilna po tem, da vsebuje spodnji del (1), in zgornji del (2, 2a ali 2b).
2. 2. Elektronska igralna ruleta po zahtevku 1, značilna po tem, da omenjeni spodnji del (I) vsebuje:

   • srednji del (lla) na katerem je nameščen krožnik rulete (11), ki je okrogle oblike in pokrit s prozorno kupolo (91), nameščeno v zgornji obrobi (92), kjer je zgornja obroba (92) vpeta na okrogli vrtljivi dvižni tečaj (93), ki omogoča dvig in zasuk zgornje obrobe (92) skupaj s prozorno kupolo 91, za poljuben kot, najmanj pa za 180, • poljubno število enakih igralnih modulov (12), ki so nameščeni okoli srednjega dela (lla), • svetlobne elemente (13), ki so nameščeni med stičnima ploskvama dveh sosednjih igralnih modulov (12), ki imajo na spodnji strani (13a) nameščen tak vir svetlobe, da omogoča spreminjanje barve svetlobe.
3. 3. Igralni modul (12), značilen po tem, da vsebuje škatlasto nosilno konstrukcijo, ki je votla in omejena na levi in desni strani z navpičnima stranskima ploščama (122,121), spodaj z vodoravno spodnjo ploščo, oziroma dnom (123), na zadnji strani, ki je obrnjena proti središču spodnjega dela (1) naprave pa z zadnjo ploščo (124), kjer imajo vse omenjene plošče (121,122,123 in 124) večje izreze, omenjena škatlasta konstrukcija pa je na zgornji strani zaprta z zgornjo ploščo (135), ki je gladka in oblikovana tako, da se tesno prilega na zgornja robova (133,134) obeh stranskih plošč (121,122) in se z ustrezno odprtino tesno nalega na zunanje robove zgornje ploskve igralnega ekrana (132), na sprednji strani je omenjena škatlasta konstrukcija v večjem delu zaprta z gladko, ukrivljeno ploščo (126), ki je položena in pritrjena na dve osrednji navpični rebri (125) in na sprednja robova (127,128) obeh stranskih plošč (121,122) in s spodnjo obrobo (126a), na sprednjem izbočenem delu pa z okrasno obrobno letvijo (136).
4. 4. Igralni modul (12), po zahtevku 3, značilen po tem, da je na zgornjem delu omenjene škatlaste konstrukcije igralnega modula (12) postavljen okvir (130) v katerega je nameščen igralni ekran (132), kjer je okvir (130) z zunanjima ročicama uležajen na tečajih (131), med srednji dve ročici pa je vpeta ročica dvižnega mehanizma, ki omogoča dvig okvirja (130) skupaj z zgornjo ploščo (135), in omenjenim igralnim ekranom (132), za dostop pooblaščene osebe v notranjost igralnega modula (12).
5. 5. Igralni modul (12), po zahtevku 3 ali 4, značilen po tem, da ima vgrajeni dve sprejemno izdajni enoti (137, 138), z navzgor obrnjenima režama, za sprejem sredstev za prijavo v igro, oziroma za izdajo dobitkov, napravo za prijavo pooblaščene osebe (139), ki je lahko nameščena kjerkoli na zgornji plošči (135) ali sprednji plošči (126) igralnega modula (12), ter neobvezno na sprednji strani polico (51).
6. 6. Igralni modul po zahtevku 3, 4 ali 5, značilen po tem, da ima omenjena zgornja plošča 135 reži za dostop do sprejemno izdajnih enot (137,138), odprtino za dostop do igralnega monitorja, neobvezno pa tudi odprtino za dostop do naprave za prijavo pooblaščene osebe (139).
7. 7. Igralni modul po zahtevku 3, 4, 5 ali 6, značilen po tem, da je omenjena naprava za prijavo pooblaščene osebe (139) termični čitalec prstnih odtisov.
8. 8. Elektronska igralna ruleta po zahtevku 1 ali 2, značilna po tem, da zgornji del (2) vsebuje:

   • sferičen ali paraboličen prozoren, tri ali večdelni krožnik (21), ki ima prednostno matirano eno ali obe površini in ima v sredini okroglo odprtino, v katero je centrično vstavljena votla, dvodelna krogla (22), okroglo zgornjo nosilno ploščo (23), ki ima na spodnji strani centrično nameščeno konveksno ogledalo (24), ki je izbočeno navzdol in nosilne elemente (25), ki povezujejo zunanji rob krožnika (21) in okroglo zgornjo nosilno ploščo (23), kjer je v zgornjem delu votle krogle (22) soosno in/ali pravokotno s projicirno ploskvijo nameščen »backscreen« projektor (222), ki je obrnjen navpično navzgor in projicira sliko na konveksno ogledalo (24), od koder se projicirana slika odbije na zgornjo ploskev krožnika (21), kjer je omenjena projicirana slika nepremična ali premična, v spodnjem delu pa je neobvezno nameščena kamera (221) in/ali avdio/video predvajalnik (27).
9. 9. Elektronska igralna ruleta po zahtevku 1 ali 2, značilna po tem, da zgornji del (2a) vsebuje:

   • sferičen ali paraboličen prozoren, tri ali večdelni krožnik (21), ki ima prednostno matirano eno ali obe površini in ima v sredini okroglo odprtino, v katero je centrično vstavljena votla, dvodelna krogla (22) , okroglo zgornjo nosilno ploščo (112), ki ima na spodnji strani centrično nameščeno ravno ogledalo (111), in nosilne elemente (113), ki povezujejo krožnik (21) in zgornjo nosilno ploščo (112), kjer je v zgornjem delu votle krogle (22) soosno in/ali pravokotno s projicirno ploskvijo nameščen projektor (222), ki je obrnjen navpično navzgor in projicira sliko na ravno ogledalo (111), od koder se projicirana slika odbije na zgornjo ploskev krožnika (21), kjer je omenjena projicirana slika nepremična ali premična, v spodnjem delu pa je neobvezno nameščena kamera (221) in/ali avdio/video predvajalnik (27).
10. 10. Elektronska igralna ruleta po zahtevku 1 ali 2, značilna po tem, da zgornji del (2b) vsebuje:

    • sferičen ali paraboličen prozoren, tri ali večdelni krožnik (21 a), ki ima prednostno matirano eno ali obe površini, votlo kroglo 22a, ki je nameščena zgoraj in je vpeta v nosilni obroč (134) in nosilne elemente (133), ki povezujejo nosilni obroč (134) in krožnik (21a), kjer je v spodnjem delu votle krogle (22a) soosno in/ali pravokotno s projicirno ploskvijo nameščen projektor (222), ki je obrnjen navpično navzdol in projicira sliko navzdol, na zgornjo ploskev krožnika (21a), kjer je omenjena projicirana slika nepremična ali premična.
11. 11. Elektronska igralna ruleta po zahtevku 1, 2, 8, 9 ali 10, značilna po tem, da omenjeni spodnji del (1) vsebuje poljubno število igralnih modulov (12) po kateremkoli zahtevku od 3 do 7.
12. 12. Elektronska igralna ruleta po zahtevku 11, značilna po tem, da postopek prijave pooblaščene osebe vsebuje razpoznavanje prstnih odtisov in toplote prsta pooblaščene osebe in vnos identifikacijske alfanumerične kode pooblaščene osebe.