SI21368A - Novi derivati piridiletanol (feniletil) aminov kot inhibitorjev biosinteze holesterola, postopki za njihovo pripravo in farmacevtski pripravki, ki jih vsebujejo - Google Patents

Abstract

Opisani so novi derivati piridiletanol (feniletil) aminov s formulo I kjer pomeni n je celo število od 1 do 4; R1 je vodikov atom, hidroksilna skupina ali nižja C1-6 alkoksi skupina ; R2 je vodikov atom, nižja C1-6 alkilna skupina z ravno ali razvejano verigo; X je vodikov atom, fluor, klor, brom, hidroksilna skupina, trifluormetilna skupina, 3,4-di-Cl, 2,4-di-Cl ali nižja C1-6 alkoksi skupina, njihovi enantiomeri, diastereoizomeri ali racemati ali njihove fiziološke sprejemljive kislinske adicijske soli, ki so novi ligandi sigma receptorjev v inhibiciji biosinteze holesterola in s tem primerni za zdravljenje hiperholesterolemije in hiperlipidemije pri ljudeh. Največje zmanjšanje holesterola smo ugotovili pri 1-(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil-N-propilamino) etanolu v obliki dihidrobromidne soli (oznaka BK-35.2 HBr).ŕ

Description

Novi derivati piridiletanol (feniletil) aminov kot inhibitorji biosinteze holesterola, postopki za njihovo pripravo in farmacevtski pripravki, ki jih vsebujejo

Področje tehnike v katero spada izum (MPK C 07 D 213/38, A 61 K 31/44)

Pričujoči izum spada v področje zdravilnih učinkovin iz skupine heterocikličnih spojin in farmacevtske industrije in se nanaša na nove derivate piridiletanol (feniletil) amina, postopke za njihovo pripravo, farmacevtske pripravke, ki jih vsebujejo in na njihovo uporabo za inhibicijo biosinteze holesterola. Novi derivati piridiletanol (feniletil) amina v smislu izuma so ligandi sigma receptorjev, inhibitorjev biosinteze holesterola na stopnji sterolne Δ7,8 - izomeraze in so primerni za zdravljenje hiperholesterolemije in hiperlipemije pri ljudeh.

Tehnični problem

Obstaja stalna potreba po novih učinkovinah kot inhibitorjev biosinteze holesterola, učinkovitih za zdravljenje hiperholesterolemije in hiperlipemije, s katerimi bi dosegli bolj ciljno delovanje v terapiji in z manj stranskimi učinki glede na terapevtske učinkovine, poznanih v stanju tehnike.

Stanje tehnike

Zaradi vpliva visokega nivoja holesterola v krvi na nastanek ateroskleroze je bilo izdelanih že veliko raziskav pri iskanju učinkovin, ki bi zniževala nivo holesterola v krvi sesalcev in bi bile zato učinkovite pri zdravljenju hiperholesterolemije in hipolipemije. Ugotovljeno je bilo, da je eden izmed takšnih načinov zdravljenja z učinkovinami inhibicija biosinteze holesterola.

Poznano je več inhibitorjev biosinteze holesterola na stopnji inhibicije 3-hidroksi-3metil-glutaril koencim A reduktaze (HMG-CoA reduktaze), kot opisano na primer v US patentu št. 4,231,938 (lovastatin), US patentu št. 4,444,784 (simvastatin) US patentu št. 4,346,227 (pravastatin natrij) ati US patentu št. 5,273,995 (atorvastatin), ki se že uporabljajo v terapiji in so poznani kot komercialni preparati Mevacor®, Sinvacor® , Lipitor®. Navedeni inhibitorji HMG-CoA reduktaze, ki so poznani tudi s skupnim imenom statini, zelo znižajo vsebnost holesterola v krvi.

iz US patenta št. 4,800,206 so poznani derivati piridin - etanolamina, ki so primerni za zdravljenje debelosti in / ali diabetesa, zlasti pri tolstih odraslih osebah.

Znano je, da se sigma ligandi vežejo na sigma receptorje, ki so strukturni homologi sterolne A8,7-izomeraze (F.F.Moebius in drugi, Brit.J.Pharmacol. (1997), 121,16), ki nastopi v zadnjih stopnjah biosinteze holesterola, vendar v medicini še niso znane učinkovine in zdravila, ki bi inhibirala biosintezo holesterola na tej stopnji.

Opis rešitve tehničnega problema z izvedbenimi primeri

Izum temelji na nalogi najti nove učinkovine, ki bi signifikantno znižale vsebnost holesterola v krvi sesalcev na osnovi inhibicije biosinteze holesterola na zadnjih stopnjah njegove biosintetske poti in sicer na stopnji sterolne Δ7,8 - izomeraze, kar bi bilo bolj selektivno od vpliva znanih statinov, ki inhibirajo HMG-CoA reduktazo, ki nastopi v zgodnji fazi biosintetske poti holesterola.

Z novimi spojinami v smislu izuma bi dosegli bolj ciljno delovanje in z manj stranskimi učinki kot jih imajo v terapiji že uveljavljene učinkovine.

Ta problem smo rešili s pričujočim izumom, ki se nanaša na nove derivate piridiletanol (feniletil) amina, postopke za njihovo pripravo, na farmacevtske pripravke, ki jih vsebujejo in uporabo novih spojin v smislu izuma za zdravljenje hiperholesterolemije in hipolipemije.

Novi piridiletanol (feniletil) amini v smislu izuma so spojine s splošno formulo I

Oj-(CH₂)n—¹

Ri R₂ kjer pomeni n je celo število od 1 do 4

Ri je vodikov atom, hidroksilna skupina ali nižja Cve alkoksi skupina

R₂ je vodikov atom ali nižja Ci_₆ alkilna skupina z ravno ali razvejeno verigo X je vodik, fluor, klor, brom, hidroksilna skupina, trifluorometilna skupina, 3,4-di-CI , 2,4-di-CI ali nižja Ci.₆ alkoksi skupina kot tudi njihove fiziološko sprejemljive kislinske adicijske soli.

Izraz nižja alkilna skupina pomeni nižjo alkilno skupino z ravno ali razvejeno verigo z 1 do 6, prednostno z 1 do 4 ogljikovimi atomi (Ci_₆ alkil), kot so metilna, etilna, npropilna, izopropilna, n-butilna in izobutilna skupina. Izraz nižja alkoksi skupina pomeni alkoksi skupino z 1 do 6, prednostno z 1 do 4 ogljikovimi atomi (Ci.₆ alkoksi), kot so metoksi, etoksi, propoksi, izopropoksi, butoksi in izobutoksi skupina.

Spojine s formulo I tvorijo soli s kislinami in te soli so tudi del izuma. Primeri takšnih soli so soli s fiziološko sprejemljivimi mineralnimi kislinami kot so na primer klorovodikova kislina, bromovodikova kislina, fosforjeva kislina; ali z organskimi kislinami kot so na primer metansulfonska kislina , citronska kislina, oksalna kislina, maleinska kislina, benzensulfonska kislina in druge.

Nove spojine v skladu s smotrom izuma imajo vsaj en asimetrični ogljikov atom in lahko zato obstojajo kot optično aktivne enantiomere, kot diastereomere ali kot racemati.

Spojine s formulo I, kjer pomeni n = 2 in v katerih je Ri hidroksilna skupina, R₂ je metilna ali n-propilna skupina in pomeni X vodikov atom ali dva atoma klora na mestih 3 in 4 fenilnega jedra, so novi derivati piridiletanol (feniletil) amina in so prednostne spojine v smislu izuma.

Izmed gornjih spojin so prednostne sledeče spojine:

1-(3-piridil)-2-(N-(2-feniletil)-N-propilamino) etanol in njegova dihidrobromidna sol s formulo II (označena v nadaljnem opisu in slikah kot BK-31)

N.

II

CH₃

1-(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil)-N-metilamino)etanol in njegova dihidrobromidna sol s formulo ffl (označena v nadaljnjem opisu in slikah kot BK33)

-(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil)-N-propilamino)etanol in njegova dihidrobromidna sol s formulo IV (označena v nadaljnjem opisu in slikah kot BK35)

in 1-(4-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil)-N-metilamino)etanol in njegova dihidrobromidna sol s formulo V (označena v nadaijnem opisu in slikah kot BK-38)

CI

CI

Izmed zgoraj navedenih spojin v smislu izuma je zlasti prednostna spojina 1-(3piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil)-N-propilamino)etanol in njegova dihidrobromidna sol (BK-35.2HBr) kot inhibitor biosinteze holesterola in s tem primerna pri zdravljenju hiperholesterolemije in hiperiipemije.

Spojine v smislu izuma lahko pripravimo na dva različna načina, ki sta ponazorjena na sledeči shemi kot varianta (a) in varianta (b) in sicer:

varianta a):

alkiliranje sekundarnih aminov s formulo VI

NHR₂CH₂CH₂Z

VI v kateri ima R₂ zgoraj naveden pomen in Z pomeni skupino v kateri ima X zgoraj navedeni pomen, s piridil oksiranom (piridin etilenoksid) s formulo VII

VII do želenih naslovnih piridiletanol (feniletil) aminov s formulo I, ki jih po želji presnovimo v njihove fiziološko sprejemljive kislinske adicijske soli.

Sekundarne amine s formulo VI lahko pripravimo z alkiliranjem primarnih aminov s formulo XII h₂n - ch₂ch₂z z alkil jodidi s formulo XIII

R₂J po sledeči reakcijski shemi:

H₂N - CH2CH2Z + R₂J

XII

XIII

HNR₂ - CH2CH2Z kjer imata substituenti R₂ in Z zgoraj naveden pomen.

Primarni amini s formulo XII in alkil jodidi s formulo XIII so znane in komercialno dostopne kemikalije.

Na mestih 2, 3 ali 4 substituirane piridiloksirane s formulo VII v postopku alkiliranja sekundarnih aminov s formulo VI pripravimo in situ s presnovo na mestih 2, 3 ali 4 substituiranega bromoacetilpiridin hidrobromida s kompleksnimi kovinskimi hidridi, kot z natrijevim borhidridom v inertnem topilu kot nižjem alifatskem alkanolu, na primer etanolu, pri temperaturi okoli sobne.

Na mestih 2, 3 ali 4 substituiran bromacetilpiridin hidrobromid pripravimo s presnovo izhodnega na mestih 2, 3 ali 4 substituiranega acetilpiridina, ki so znane in komercialno dostopne kemikalije, z bromiranjem z bromom in bromovodikovo kislino.

Postopek alkiliranja sekundarnih aminov s formulo VI s piridiloksirani s formulo VII poteka pri temperaturah od okoli sobne do temperature refluksa reakcijske zmesi, v inertnem topilu kot nižjem alifatskem alkanolu, na primer etanolu. Dobljene surove piridiletanol (feniletil) amine s formulo I izoliramo in očistimo na znane načine, najbolje s kolonsko kromatografijo.

Varianta (b):

alkiliranje primarnih aminov s formulo VI11

R₂NH₂ v kateri ima R₂ zgoraj naveden pomen, s piridil oksiranom s formulo VII

VII do intermediarnih spojin s formulo IX

IX v kateri ima R2 zgoraj naveden pomen, ki jih kondenziramo z derivati fenil ocetne kisline s formulo X

HOOCCH2Z X v kateri ima Z zgoraj naveden pomen, do novih intermediarnih spojin s formulo XI

N. R₂ O

T^-ch-ch₂n—cch₂z XI v katerih imata substituenti R₂ in Z zgoraj naveden pomen, ki jih reduciramo do želenih naslovnih piridiletanol (feniletil) aminov s formulo I, ki jih nato po želji presnovimo v njihove fiziološko sprejemljive kislinske adicijske soli.

Primarni alifatski amini s formulo Vlil, kot metilamin ali n-propilamin, so znane in komercialno dostopne kemikalije, ki jih alkiliramo s piridil oksiranom s formulo VII v inertnem topilu, kot nižjem alifatskem alkanolu, na primer etanolu, do intermediarnih spojin s formulo IX. Slednje intermediarne spojine kondenziramo z derivati fenil ocetne kisline s formulo X, kjer ima substutuenta Z zgoraj naveden pomen, v inertnem topilu in pri temperaturi okoli sobne. Kot kondenzacijsko sredstvo lahko uporabimo znana in v literaturi opisana kondenzacijska sredstva,

-1010 kot dicikloheksilkarbodiimid (DCC), kot inertno topilo na primer metilen klorid (diklorometan).

V zadnji stopnji sinteze karbonilno skupino v novih intermediarnih spojinah XI reduciramo v alkoholno skupino. Reakcijo lahko izvedemo z običajnimi redukcijskimi sredstvi, prednostno tistimi primernimi za redukcijo karbonilne skupine v skupini -R₂HN-CO-. Zlasti primeren je kompleksni kovinski hidrid, kot UAIH4 v inertnem topilu, prednostno etru, kot tetrahidrofuranu (THF), dietil etru, dioksanu in podobno. Pri tem dobljene želene naslovne piridiletanol (feniletil) amine s formulo I izoliramo in očistimo z običajnimi metodami, najbolje s kolonsko kromatografijo na kremeničnem gelu in jih nato po želji presnovimo v njihove fiziološko sprejemljive kislinske adicijske soli.

Postopka za pridobivanje novih derivatov piridiletanol (feniletil) amina s formulo I v skladu z variantama (a) in (b) sta ponazorjena na sliki 5.

Sintezo novih derivatov piridiletil(feniletil) aminov s formulo I, kjer pomeni Ri vodikov atom lahko izvedemo tako, da nove spojine v smislu izuma s formulo I, kjer Ri pomeni hidroksilno skupino, najprej acetiliramo na običajen način, kot z acetanhidridom, ter nato dobljeno O-acetilno spojino katalitsko hidrogeniramo po znanih metodah, kot s paladijem na nosilcu, na primer barijevem sulfatu, po sledeči varianti c)

-1111

acetanhidrid

-chch₂nr₂ch₂ch₂z ococh₃ h₂

CH₂CH₂NR₂CH₂CH₂Z

Pd/BaSO₄

Po drugi varianti lahko pripravimo nove derivate piridiletanol (feniletil) amina s formulo I, kjer Ri pomeni vodikov atom, po sledeči varianti d)

LIAIH4 .N.

((3^ch₂cooh —* (Q^ch₂cooch₂ch₃ [^CH₂CH₂OH

SOCI2/CHCI3 β2#ΟΗ₂ΟΗ₂ΟΙ

H₂NCH₂CH2Z [T^-ch₂ch₂nhch₂ch₂z

-1212

Izhodno na mestih 2, 3 ali 4 - substituirano piridil ocetno kislino zaestrimo na običajen način poznan v tehniki, na primer s presnovo v njen etilni ester piridil ocetne kisline, ki ga nato reduciramo z običajnimi redukcijskimi sredstvi, prednostno tistimi za redukcijo esterske skupine v alkoholno skupino. Zlasti primeren je kompleksni kovinski hidrid, kot litijev aluminijev hidrid (LiAIH₄ ) v inertnem topilu, prednostno etru, kot dietil etru, tetrahidrofuranu, dioksanu in podobno. Pri tem dobljeni na mestu 2, 3 ali 4-substituiranem piridil etanolu presnovimo v na mestu 2, 3 ali 4-substutuiran piridil etilenklorid z običajnimi klorirnimi sredstvi, na primer s tionil kloridom v inertnem topilu, kot kloroformu. Z dobljenim substituiranim piridiletilenkloridom alkiliramo primarne amine s formulo VI do naslovnih derivatov piridiletanol (fenetil) aminov s formulo I, kjer Ri pomeni vodikov atom.

V skladu s smotrom izuma smo ugotavljali vpliv novih derivatov piridiletanol (feniletil) aminov kot ligandov sigma receptorjev v inhibiciji biosinteze holesterola. Uporabili smo ex vivo metodo metaboličnega označevanja celičnih linij človeških nesmrtnih hepatocitov. Celicam smo dodali radioaktivno označeni predhodnik holesterola [³H] acetat, z ali brez dodatka sigma ligandov. Izvedena sta bila dva medsebojno neodvisna poiskusa metaboličnega označevanja in analize sterolov. Rezultati, pridobljeni v obeh poiskusih, so ponovljivi in kažejo, da testirane substance znatno inhibirajo sintezo holesterola.

Izmed novih ligandov sigma receptorjev v smislu izuma je največje inhibiranje sinteze holesterola pokazala spojina 1-(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil)-Npropilamino)etanol, v obliki dihidrobromidne soli (oznaka BK 35.2 HBr).

Znano je namreč, da se sigma ligandi vežejo na sigma receptorje, ki so strukturni homologi ste rol ne Δ8,7 - izomeraze, ker spadajo v isto gensko družino. Sterol na A8,7-izomeraza nastopi v poznih stopnjah biosinteze holesterola, kot ponazorjeno na sliki 1. Iz slike 1 je razvidno, da sta najpogostejša substrata Δδ-holestenol in cimosterol, ki se med seboj razlikujeta v nasičenosti stranske verige na položaju

-1313

Δ24,25. Na sliki 2 je ponazorjena biosinteza holesterola z označenimi prijemališči inhibitorjev holesterola.

Tako je vpliv novih piridiletanol (feniletil) aminov kot sigma ligandov v smislu izuma bolj selektiven od vpliva v terapiji uporabljanih statinov, kot lovastatina ali pravastatina, ki inhibirajo HMG CoA reduktazo, ki nastopi v zgodnji fazi biosintetske poti holesterola. Z inhibicijo sinteze holesterola na zadnjih stopnjah biosintetske poti lahko z novimi piridiletanol (feniletil) amini v smislu izuma dosežemo bolj ciljno delovanje in z manj stranskimi učinki, zato so te spojine zlasti primerne za zdravljenje hiperholesterolemije in hiperlipemije. Takšno delovanje novih piridiletanol (feniletil) aminov v smislu izuma je bilo resnično nepričakovano, ker v medicini in terapiji nasploh še niso uporabljane učinkovine, ki bi zniževale nivo holesterola na zadnjih stopnjah biosintetske poti holesterola.

Z uporabo novih piridiletanol (feniletil) aminov s formulo I v smislu izuma pri pacientih s patološko povišano biosintezo holesterola se nivo holesterola v krvi teh pacientov znatno zniža. Odmerek in pogostost uporabe so odvisni tako od lastnosti posamezne spojine, njene biouporabnosti, farmakokinetične lastnosti ter stanja pacientov.

Farnacevtski pripravki vsebujejo učinkovino skupaj s fiziološko sprejemljivim organskim ali anorganskim nosilcem, kot na primer vodo, laktozo, škrob in derivate škroba, magnezijev stearat, smukec, rastlinska olja in podobno. Farmacevtski pripravki se prednostno uporabljajo oralno, na primer v obliki tablet, kapsul, pilul, praškov, granulatov, raztopin, sirupov, suspenzij, eliksirjev in podobno. Uporaba je lahko tudi parenteralna, na primer v obliki sterilnih raztopin, suspenzij ali emulzij. Farmacevtski pripravki se lahko sterilizirajo in / ali vsebujejo sestavine, kot prezervative, stabilizatorje, emulgatorje, puferne substance, in druge dodatke.

Izum opisujejo, vendar z ničemer ne omejujejo sledeči primeri:

-1414

PRIMER 1

1-(3-piridil)-2-(N-(2-feniletil)-N-propilamino)etanol ( BK 31)

Priprava izhodnih spojin:

N-propil-(p-feniletil)amin

V bučko nalijemo 1.2 ml (9.5 mmol) feniletilamina, 0.93 ml (9.5 mmol) npropiljodida, 5 ml trietilamina in 5 ml THF (tetrahidrofuran) ter reakcijsko zmes segrevamo pri temperaturi refluksa reakcijske zmesi 3.5 ure. Nato reakcijsko zmes ohladimo, odfiltriramo pri tem izločeno sol, raztopino uparimo in želeno spojino očistimo s kolonsko kromatografijo na kremeničnem gelu (silikagelu) (silikagel 60, mobilna faza: CHCI₃ : CH₃OH = 10:3). Dobimo 0.62 g (40%) N-propil-(pfeniletil)amina v obliki olja (molska masa: 163.264, formula: C11H17N).

3-bromoacetilpiridin hidrobromid

K 10 g (82.5 mmol) 3-acetilpiridina dolijemo 30 ml 48%-ne bromovodikove kisline. Reakcijsko zmes segrejemo do 70°C in ji med mešanjem počasi dokapavamo 4.2 ml broma. Po končanem dodajanju broma reakcijsko zmes mešamo še 15 minut pri isti temperaturi, nato reakcijsko zmes ohladimo na ledu, odfiltriramo pri tem izločeno kristalinično spojino in dobro speremo z acetonom. Dobimo 21 g (90%) 3-bromoacetilpiridin hidrobromida, ki se tali pri 195-200°C. Priprava naslovnega 1-(3-piridil)-2-(N-(2-feniletil)-N-propilamino)etanola

K 1.01 g (3.6 mmol) 3-bromoacetilpiridin hidrobromida dolijemo 20 ml abs. etanola in dodamo 0.5 g (13.2 mmol) natrijevega borhidrida. Reakcijsko zmes mešamo pri temperaturi 20°C dve uri. Nato reakcijsko zmes filtriramo in filtratu, ki vsebuje 3-piridiloksiran, dolijemo 0.96 g (5.9 mmol) N-propil-(p-feniletil)amina. Reakcijsko zmes segrevamo pri temperaturi refluksa reakcijske zmesi 4 ure. Nato

-1515 reakcijsko zmes uparimo do suhega preostanka, ki mu dolijemo 20 ml kloroforma, trden del odfiltriramo, filtrat uparimo in pri tem dobljen oljnat preostanek očistimo s kolonsko kromatografijo na kremeničnem gelu (silikagel 60, mobilna faza: CHCI₃ : CH₃OH = 10:3). Dobimo 0.56 g (55%) naslovne spojine v obliki olja.

0.56 g (2 mmol) očiščene oljnate baze 1-(3-piridil)-2-(N-(2-feniletil)-N-propilamino) etanola raztopimo v 5 ml acetona. Dobljeno raztopino hladimo na ledu in ji med mešanjem dodamo 2.5 ml etanolne raztopine bromovodikove kisline (0.35 g (4.3 mmol HBr)). Pri tem se izloči oborina, ki ji dolijemo še 3 ml dietil etra. Po 2 urah mešanja na ledu odfiltriramo kristaliničen produkt, ki ga speremo z dietil etrom. Dobimo 0.7 g (80%) 1-(3-piridil)-2-(N-(2-feniletil)-N-propilamino)etanol dihidrobromida, ki se tali pri 113 - 120°C (molska masa: 446.238, bruto formula: C18H24N2O . 2HBr).

¹H NMR spekter, D₂O, ppm glede na DSS (Oppm): 8.89. 8.80 (2H), 8.65, 8.57 (1H), 8.10 (1H), 7.38 (5H), 5.47 (1H), 3.7-3.1 (8H), 1.80 (2H), 0.97 (3H).

IR (infra-rdeči) spekter (KBr ploščica) je ponazorjen na sliki 6.

PRIMER 2

1-(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil)-N-metilamino)etanol ( BK 33)

Priprava 1 -(3-piridil)-2-metilaminoetanola

K 1.01 g (3.6 mmol) 3-bromoacetilpiridin hidrobromida, pripravljenega v skladu s primerom 1, dolijemo 20 ml abs. etanola in dodamo 0.5 g (13.2 mmol) natrijevega borhidrida ter reakcijsko zmes mešamo pri temperaturi 20°C dve uri. Nato reakcijsko zmes filtriramo in filtratu, ki vsebuje 3-piridiloksiran, dolijemo 1.3 ml 33%-ne etanolne raztopine metilamina. Reakcijsko zmes segrevamo pri temperaturi refluksa reakcijske zmesi 5 ur. Potem reakcijsko zmes uparimo do suhega preostanka, ki mu dolijemo 20 ml kloroforma, trden del odfiltriramo, filtrat

-1616 uparimo in pri tem dobljen oljnat preostanek očistimo s kolonsko kromatografijo na kremeničnem gelu (mobilna faza: CHCI₃: CH₃OH = 10:3). Dobimo 0.33 g (60%) naslovne spojine v obliki oljnate baze (molska masa: 152.196, bruto formula: C₈H₁₂N₂O).

Priprava 1-(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-dikiorofenil)acetil-N-metilamino)etanola

V bučko zatehtamo 542 mg (2.6 mmol) DCC (dicikloheksilkarbodiimid) in dolijemo 2 ml metilen klorida (CH₂CI₂) ter nato med mešanjem dokapavamo raztopino 538 mg (2.6 mmol) 3,4-diklorofenil ocetne kisline v 3 ml metilen klorida, pri čemer se izloči oborina. Nato reakcijsko zmes mešamo 5 minut ter ji dodamo 400 mg (2.6 mmol) 1-(3-piridil)-2-metilaminoetanola. Reakcijsko zmes mešamo nato še 1 uro pri temperaturi 20°C. Pri tem izločeno oborino odfiltriramo in dobljeno raztopino uparimo. Uparjen filtrat čistimo s kolonsko kromatografijo na kremeničnem gelu (silikagel 60, mobilna faza: CHCI₃ : CH₃OH = 10 : 0,5). Dobimo 715 mg (80%) 1(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)acetil-N-metilamino)etanola (molska masa: 339.224, bruto formula: Ci6H₁₆N₂O₂Cl2)

Priprava naslovnega 1 -(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil-N-metilamino)etanola (BK-33)

V bučko zatehtamo 0.53 g (13.9 mmol) litijevegaaluminijevega hidrida (L1AIH4) in dolijemo 6 ml brezvodnega tetrahidrofurana (THF) in zmes hladimo na ledu. Nato reakcijski zmesi med mešanjem po kapljicah dodajamo raztopino 1.1 g (3.2 mmol) 1-(3-piridil)-2-(N“(2-(3,4-diklorofenil)acetil)-N-etilamino)etanola v 10 ml brezvodnega tetrahidrofurana (THF). Po končanem dodajanju reakcijsko zmes mešamo še 1 uro pri temperaturi 20°C. Nato reakcijsko zmes ohladimo na ledu in ji nato med intenzivnim mešanjem postopoma dodamo 6.5 ml 15%-nega NaOH in dolijemo 16 ml metilen klorida (CH₂CI₂). Organsko fazo ločimo, jo posušimo z brezvodnim Na₂SO₄ in uparimo na rotavaporju do oljnatega preostanka, ki ga

-1717 očistimo s kolonsko kromatografijo na kremeničnem gelu (silikagel 60, mobilna faza: CH₃OH : etil acetat = 10 : 2). Dobimo 0.63 g (60%) naslovne spojine v obliki oljnate baze.

0.60 g (1.84 mmol) očiščene oljnate baze raztopimo v 3.5 ml acetona. Raztopino hladimo na ledu in med mešanjem dodamo 2.4 ml etanolne raztopine bromovodikove kisline (0.328 g HBr; 4.1 mmol). Pri tem se izloči oborina, ki ji dolijemo še 2 ml dietil etra. Po 2 urah mešanja reakcijske zmesi na ledu odfiltriramo pri tem dobljeni kristaliničen produkt, ki ga speremo z dietil etrom. Dobimo 0.72 g (80%) 1 -(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil)-N-metilamino) etanol dihidrobromida, ki se tali pri 157 -161 °C (molska masa: 487.074, bruto formula: Ci₇H₁₈N₂OCl2.2HBr).

¹H NMR spekter; D₂O, ppm glede na DSS (Oppm): 8.90 (1H), 8.78 (1H), 8.64 (1 H), 8.10 (1H), 7.50 (2H), 7.24 (1H), 5.50 (1H), 3.52 (4H). 3.08 (5H).

IR spekter (KBr ploščica) je ponazorjen na sliki 9.

PRIMER 3

-(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil)-N-propilamino)etanol (BK-35)

Priprava 1 -(3-piridil)-2-propilaminoetanola

K 1.01 g (3.6 mmol) 3-bromoacetilpiridin hidrobromida, pripravljenega v skladu s primerom 1, dolijemo 20 ml absolutnega etanola in dodamo 0.5 g (13.2 mmol) natrijevega borhidrida (NaBH₄). Reakcijsko zmes mešamo 2 uri pri temperaturi 20°C. Nato reakcijsko zmes filtriramo in filtratu, ki vsebuje 3-piridiloksiran, dolijemo 0.7 ml (8.5 mmol) n-propilamina. Reakcijsko zmes nato segrevamo pri temperaturi refluksa reakcijske zmesi 5 ur. Nato reakcijsko zmes uparimo do

-1818 suhega preostanka, ki mu dolijemo 20 ml kloroforma, trden del odfiltriramo, filtrat uparimo in oljnat preostanek čistimo s kolonsko kromatografijo na kremeničnem gelu (silikagel 60, mobilna faza: CH₃OH : etil acetat =10:2). Dobimo 0.33 g (50%) 1-(3-piridil)-2-propilaminoetanola v obliki oljnate baze (molska masa: 180.25, bruto formula: C-ioHi6N₂0)

Priprava 1-(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)acetil)-N-propilamino)etanola

V bučko zatehtamo 630 mg (3.1 mmol) DCC (dicikloheksilkarbodiimida) in dolijemo 3 ml metilen klorida ter med mešanjem dokapavamo raztopino 625 mg (3.1 mmol) 3,4-diklorofenil ocetne kisline v 5 ml metilen klorida, pri čemer se izloči oborina. Nato reakcijsko zmes mešamo 5 minut ter ji dodamo raztopino 550 mg (3.05 mmol) 1-(3-piridil)-2-propilaminoetanola v 6 ml metilen klorida. Reakcijsko zmes nato mešamo še 1 uro pri temperaturi 20°C, pri tem izločeno oborino odfiltriramo in dobljeno raztopino uparimo. Uparjen filtrat čistimo s kolonsko kromatografijo na kremeničnem gelu (silikagel 60, mobilna faza: CHCI3: CH3OH = 10.0,5). Dobimo 0,56 g (50%) 1 -(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)acetil)-Npropiiamino)etanola v obliki olja (molska masa: 367.278, bruto formula: C18H20N2O2CI2).

Priprava naslovnega 1 -(3-piridil)-2-[N-(2-(3,4-diklorofenil)etil)-Npropilaminojetanola (BK-35)

V bučko zatehtamo 0.43 mg (11.3 mmol) litijevegaaluminijevega hidrida (LiAIH₄) in dolijemo 6 ml brezvodnega tetrahidrofurana (THF) in zmes hladimo na ledu. Nato med mešanjem po kapljicah dodajamo raztopino 1 g (2.7 mmol) 1 -(3-piridil)-2-(N2-(3,4-diklorofenil)acetil)-N-propilamino)etanola v 10 ml brezvodnega THF. Po končanem dodajanju reakcijsko zmes mešamo še 1 uro pri temperaturi 20°C. Nato reakcijsko zmes ohladimo na ledu in ji med intenzivnim mešanjem postopoma dodamo 6.4 ml 15%-nega NaOH in dolijemo 16 ml metilen klorida.

-1919

Organsko fazo ločimo, jo sušimo z brezvodnim Na₂SO₄ in uparimo na rotavaporju. Uparjen preostanek očistimo s kolonsko kromatografijo na kremeničnem gelu (silikagel 60, prva mobilna faza: CHCI₃: CH₃OH = 10 : 0,5 ; druga mobilna faza: etil acetat: CH₃OH = 10:1,5). Dobimo 0.58 g (60%) naslovne spojine v obliki oljnate baze.

0.50 g (1.4 mmol) dobljene očiščene oljnate baze raztopimo v 4 ml acetona. Dobljeno raztopino hladimo na ledu in ji med mešanjem dodamo 1.1 ml etanolne raztopine bromovodikove kisline (0.25 g HBr; 3.1 mmol). Pri tem se izloči bela oborina, ki ji dolijemo še 3 ml dietil etra in po 2 urah mešanja na ledu odfiltriramo kristaliničen produkt, ki ga spreremo z dietil etrom. Dobimo 0.62 g (85%) 1-(3piridii)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil)-N-propi!amino)etanol dihidrobromida, ki se tali pri 198-202°C (molska masa: 515.124; bruto formula: Ci₈H₂₂N₂OCI₂.2HBr) ¹H NMR spekter, D₂O, ppm glede na DSS (Oppm): 8.91 (1H), 8.81 (1H), 8.64 (1H), 8.12 (1H), 7.54 (2H), 7.27 (1H), 5.50 (1H), 3.58 (2H), 3.48 (2H), 3.34 (2H), 3.16 (2H), 1.82 (2H), 1.00 (3H)

IR spekter (KBr ploščica) je ponazorjen na sliki 8.

PRIMER 4

1-(4-piridil)-2( N-(2-(3,4-diklorofenil)etii)-N-metilamino)etanol (BK-38)

Priprava 1-(4-piridil)-2-metilaminoetanola

K 1.01 g (3.6 mmol) 4-bromoacetilpiridin hidrobromida, pripravljenega v skladu s primerom 1, dolijemo 20 ml absolutnega etanola in dodamo 0.5 g (13.2 mmol) natrijevega borhidrida ter reakcijsko zmes mešamo 2 uri pri temperaturi 20°C. Nato reakcijsko zmes filtriramo in filtratu, ki vsebuje 4-piridiloksiran, dolijemo 1.3 ml 33%-ne etanolne raztopine metilamina. Nato reakcijsko zmes segrevamo pri

-2020 temperaturi refluksa reakcijske zmesi 3 ure. Nato reakcijsko zmes uparimo do suhega preostanka, ki mu dolijemo 20 ml kloroforma, trden del odfiltriramo, filtrat uparimo in pri tem dobljen oljni preostanek očistimo s kolonsko kromatografijo na kremeničnem gelu (silikagel 60, mobilna faza: CH3OH : etil acetat =10:2). Dobimo 0.30 g (55%) naslovne spojine v obliki oljnate baze (molska masa: 152.196; bruto formula: C₆H₁₂N₂O).

Priprava 1-(4-piridil)-2-(N-(2-(3_t4-diklorofenil)acetil)-N-metilamino)etanola

V bučko zatehtamo 0.54 g (2.6 mmol) DCC (dicikloheksilkarbodiimida) in dolijemo 2 ml metilen klorida ter nato med mešanjem dokapavamo raztopino 0.54 g (2.6 mmol) 3,4-diklorofenil ocetne kisline v 4 ml metilen klorida, pri čemer se izloči oborina. Reakcijsko zmes mešamo 5 minut ter ji nato dodamo raztopino 400 mg (2.6 mmol) 1-(4-piridil)-2-metilaminoetanola v 3 ml metilen klorida. Reakcijsko zmes mešamo še 1 uro pri temperaturi 20°C. Pri tem izločeno oborino odfiltriramo in dobljeno raztopino uparimo. Uparjen filtrat čistimo s kolonsko kromatografijo na kremeničnem gelu (silikagelu) (silikagel 60, mobilna faza: CHCI3 : CH₃OH = 10 : 0,5). Dobimo 0.53 g (60%)1 -(4-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)acetil)-Nmetilamino)etanola.

Priprava naslovnega 1 -(4-piridil)-2-[(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil)-Nmetilamino)etanola (BK-38)

V bučko zatehtamo 510 mg (13.5 mmol) litijevegaaluminijevega hidrida (LiAIH₄) in dolijemo 6 ml brezvodnega THF ter zmes ohladimo na ledu. Nato med mešanjem po kapljicah dodajamo raztopino 1.02 g (3 mmol) 1-(4-piridil)-2-(N-(2(3,4-diklorofenil)acetil)-N-metilamino)etanola v 10 ml brezvodnega THF. Po končanem dodajanju reakcijsko zmes mešamo še 1 uro pri sobni temperaturi.

Nato reakcijsko zmes ohladimo na ledu in ji nato med intenzivnim mešanjem postopoma dodamo 6.6 ml 15%-nega NaOH ter dolijemo 16 ml metilen klorida. Organsko fazo ločimo, jo posušimo z brezvodnim Na₂SO₄ in uparimo na rotavaporju do oljnatega preostanka, ki ga čistimo s kolonsko kromatografijo na

-2121 silikagelu (silikagel 60, mobilna faza: CHCI₃: CH₃OH = 10:1). Dobimo 0.54 g (55%) naslovne spojine v obliki oljnate baze.

0.50 g (1.54 mmol) očiščene oljnate baze raztopimo v 3 ml acetona. Raztopino hladimo na ledu in med mešanjem dodamo 1.8 ml etanolne raztopine bromovodikove kisline (0.274 g HBr; 3.4 mmol). Pri tem se izloči oborina, ki ji dolijemo še 3 ml dietil etra. Po 2 urah mešanja reakcijske zmesi na ledu odfiltriramo pri tem dobljeni kristaliničen produkt, ki ga spreremo z dietil etrom. Dobimo 0.64 g (85%) 1-(4-piridil)-2-(N-2-(3,4-diklorofenil) etil)-N-metilamino) etanol dihidrobromida, ki se tali pri 191-194°C (molska masa: 487.074, bruto formula C17H18N2OCI2. 2HBr) ¹H NMR spekter, D2O, ppm glede na DSS (Oppm): 8.81 (2H), 8.14 (2H), 7.47 (2H), 7.22 (1H), 5.54 (1H), 3.50 (4H), 3.08 (5H)

IR spekter (KBr ploščica) je ponazorjen na sliki 7.

PRIMER 5

Testiranje štirih ligandov sigma receptorjev (BK-31 . 2 HBr, BK-33.2 HBr, BK-35 . 2 HBr in BK-38.2 HBr) iz primerov 1 do 4, inhibitorjev biosinteze holesterola na stopnji sterolne Δ7,8 - izomeraze

Ugotavljali smo vpliv štirih novih ligandov sigma receptorjev (BK-31 . 2 HBr, BK-33 . 2 HBr, BK-35.2 HBr in BK-38.2 HBr), pripravljenih v skladu s primeri 1 do 4, na inhibicijo sintezo holesterola. Uporabili smo ex vivo metodo metaboločnega označevanja celičnih linij človeških nesmrtnih hepatocitov. Celicam smo dodali radioaktivno označen prekurzor holesterola [³H] acetat, z ali brez dodatka ligandov. Izvedli smo dva medsebojno neodvisna poiskusa metaboličnega označevanja in analize sterolov.

-2222

Materiali in metode

Gojenje celic z dodatkom ligandov sigma receptorjev

Trajno človeško celično linijo jetrnih celic HepG₂ smo precepili v stekleničke s površino 75 cm² v razmerju 1:2, dve steklenički na eksperimentalni pogoj. Celice smo gojili v gojišču DMEM (L-arginin.HCL 0.084 g/l, L-cistin.2HCI 0.0626 g/l, Lglutamin 0.584 g/l, glicin 0.03 g/l, L-histidin.HCI.H₂O 0.042 g/l, L-izoleucin 0.105 g/l, L-leucin 0.105 g/l, L-lizin.HCI 0.146 g/l, L-metionin 0.03 g/l, L-fenitalanin 0.066 g/l, L-serin 0.042 g/l, L-treonin 0.095 g/l, L-triptofan 0.016 g/l, L-tirosin 2Na.2H₂O 0.10379 g/l, L-valin 0.094 g/l, holin klorid 0.004 g/l, folna kislina 0.004 g/l, mioinozitol 0.0072 g/l, niacinamid 0.004 g/l, D-pantotenska kislina 0.004 g/l, piridoksal.HCI 0.004 g/l, riboflavin 0.0004 g/l, tiamin.HCI 0.004 g/l, kalcijev klorid . 2H₂O 0.265 g/l, feri nitrat.9 H₂O 0.0001 g/l, magnezijev sulfat [brezvodni] 0.09767 g/l, kalijev klorid 0.4 g/l, natrijev klorid 6.4 g/l, natrijev fosfat monobazičen [brezvodni] 0.109 g/l, glukoza 4.5 g/l in fenol rdeče.Na 0.0159 g/l) s 5% telečjim serumom in 1% L-glutaminom. Po 24 urah smo celicam dodali gojišče s 100 μΜ koncentracijo ligandov sigma receptorjev (BK-31 . 2 HBr, BK-33.2 HBr, BK-35.2 HBr in BK-38.2 HBr). Kot pozitivno kontrolo inhibicije sinteze holesterola smo uporabili gojišče z znanimi inhibitorji sinteze holesterola: 100 μΜ koncentracije lovastatina ali pravastatina, ki sta oba inhibitorja HMG CoA reduktaze in 100 μΜ koncentracije flukonazola, ki je inhibitor encimov naddružine citokromov P450, med katere spada tudi lanosterol 14a - demetilaza (CYP51). Kot negativno kontrolo smo celice gojili v osnovnem gojišču brez dodatka inhibitorjev. Po 24 urah smo gojišče zamenjali. Po 48 urah smo dodali [³H] acetat v koncentraciji 40 μθί na 1 ml gojišča (400 μθΐ na stekleničko). Po petih urah smo gojišče aspirirali, celice tripsinizirali z 2 ml tripsina, zbrali v 4 medija, celice odcentrifugirali in celični pelet raztopili v destilirani vodi (1 ml na stekleničko). Celice smo homogenizirali z zamrzovanjem in odtajanjem. Iz homogenata smo ekstrahirali sterole. V homogenatu smo določili koncentracijo proteinov z Bio-rad-ovim reagentom za določevanje proteinov po navodilih tega proizvajalca.

-2323

Ekstrakcija sterolov

Homogenat smo prenesli v steklene viale z inertnim pokrovom, dodali 3 ml ekstrakcijske raztopine (75% n-heptan : 25% izopropanol (vol./vol.)). Zaprte stekleničke smo močno stresali na stresalniku v temnem prostoru 2 uri. Po ekstrakciji smo stekleničke centrifugirali (2000 g, 10 minut), organsko fazo prenesli v steklene epruvete, jo posušili pod tokom dušika, sprali z 2 ml n-heptana HPLC čistote, odcentrifugirali (2000 g, 5 minut) in prenesli v svežo epruveto. Vzorec smo shranili v HPLC topilu do analize na hladnem in temnem.

HPLC analiza (High performance liquid chromatography- kromatografija visoke ločljivosti)

Posušeni ekstrakt smo raztopili v 250 μΙ n-heptana. Alikvote po 100 μΙ smo injicirali na kolono za normalno fazo (ChromSpher Si, 150 mm x 3 mm, velikosti delcev 5 pm) z mobilno fazo 99,5% n-heptan : 0,5% izopropanol pri pretoku 1 ml / min in sobni temperaturi.

Določevanje sterolov

Sterole smo določili s pomočjo ultravijoličnega detektorja pri dveh valovnih dolžinah: 200 nm za lanosterol / T-MAS in holesterol in 249 nm za 4,4-dimetil-aholesta-8,14,24-trien-3p-ol (FF-MAS) in interni standard ergosterol. Pri določevanju sterolov po metaboličnem označevanju celic smo uporabili radiodetektors pretočno celico. Določitev je bila izvedena na osnovi retencijskih časov standardov: lanosterol (Steraloids), holesterol (Steraloids), ergosterol (Sigma), 4,4-dimetil-a-holesta-8,14,24,-trien-3p-ol (FF-MAS) in [³H] FF-MAS (laboratorij A.G.Byskov, Rikhospitalitet, Univerza v Copenhagnu). Rezultate smo normalizirali glede na količino internega standarda ergosterola kot tudi glede na

-2424 koncentracijo proteinov v homogenatu. Prikazani so kot povprečna vrednost dveh meritev s pripadajočo standardno deviacijo.

Rezultati

Metabolično označevanje celic je pokazalo odlične rezultate na nivoju znižanja količine sintetiziranega holesterola. Za holesterol smo zasledili vrh na radiodetektorju pri okoli 6,0 min. Slika 3 ponazarja količino radioktivno označenega holesterola po metaboličnem označevanju celic in dodatku različnih inhibitorjev. Negativna kontrola, normalni medij - gojišče brez dodatka inhibitorjev, A - analiza 1, B - analiza 2. AU - naključne enote. Vrh holesterola, kot je ponazorjeno na sliki 3, seje pri celicah, gojenih s sigma ligandi, močno znižal, še najbolj pri spojini z oznako BH-35.2HBr. Poleg popolnega zavrtja sinteze holesterola, kot je ponazorjeno na sliki 3, so testirane spojine pokazale tudi vpliv na kopičenje zgodnjih intermediatov poskvalenskega dela biosinteze holesterola. Zaznali smo povečanje koncentracije sterolov, ki ustrezajo lanosterolu oziroma 4,4-dimetil-aholesta-8(9),24,-dien-3p-olu (T-MAS). Največji vpliv je tudi s tega vidika pokazala spojina z oznako BK-35.2HBr, kjer smo zaznali desetkratno povečanje količine intermediata, kot je ponazorjeno na sliki 4. Slika 4 ponazarja količino radioaktivnega intermediata sterola X, ki se eluira za holesterolom (7dehidroholesterol ali latosterol). Oznake so enake kot na sliki 3. A - analiza, B analiza 2.

Vse analize potrjujejo, da novi derivati piridiletanol (feniletil) aminov kot sigma ligandov v smislu izuma blokirajo sintezo holesterola najverjetneja na stopnji sterol A8,7-izomeraze. Ob prisotnosti spojine z oznako BK-35.2HBr se količina holesterola zmanjša in poveča se količina intermediatov, ki se nahajajo v biosintezni poti pred sterol A8,7-izomerazo.

Kot pozitivna kontrola zanesljivosti analize so služili poiskusi v celicah, gojenih z dobro poznanimi inhibitorji HMG-CoA-reduktaze (lovastatin in pravastatin) in Ianosterol 14a-demetilaze (flukonazol). Pri lovastatinu in pravastatinu je bila

-2525 biosinteza popolnoma zavrta, kot je ponazorjeno na sliki 3. Pri flukonazolu je bila inhibicija sinteze holesterola slabša, kar je pričakovano, saj flukonazol ni specifični inhibitor človeške lanosterol-14a demetilaze. Količina lanosterola oziroma 4,4dimetil-a-holesta-8(9),24,-dien-3p-ola (T-MAS) pa se pri statinih ni povečala, saj te spojine inhibirajo biosintezo na stopnji HMG-CoA reduktaze, ki je na začetku zaporedja biosinteze holesterola, torej pred lanosterolom in T-MAS.

Zaključki

Ugotovili smo, da se je v celicah, gojenih v gojišču z dodatkom testiranih spojin z oznakami BK-31 . 2 HBr, BK-33.2 HBr, BK-35.2 HBr in BK-38.2 HBr, signifikantno zmanjšala količina nastalega holesterola. Na osnovi tega ugotavljamo, da so vse testirane spojine oziroma novi derivati piridiletanol (feniletil) aminov v smislu izuma inhibitorji biosinteze holesterola najverjetneje na stopnji sterolne A7,8-izomeraze. Naj večje zmanjšanje holesterola smo ugotovili pri spojini z oznako BK-35.2 HBr, to je 1-(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil)-Npropilamino)etanol dihidrobromid. Rezultati, pridobljeni v dveh neodvisnih poiskusih so skladni in kažejo, da je med vsemi testiranimi sigma ligandi spojina z oznako BK-35.2 HBr najboljši inhibitor biosinteze holesterola v smislu izuma in zato zlasti primeren za zdravljenje hiperholesterolemije in hiperlipemije.

LEK farmacevtska družba d.d.

Claims (11)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Spojine s formulo I

   -X

   Ri R₂ kjer pomeni n je ceio število od 1 do 4

   Ri je vodikov atom, hidroksilna skupina ali nižja C1-6 alkoksi skupina

   R₂ je vodikov atom, nižja Ci_₆ alkilna skupina z ravno ali razvejeno verigo X je vodikov atom, fluor, klor, brom, hidroksilna skupina, trifluormetilna skupina, 3,4-di-CI, 2,4-di-CI ali nižja Ci_₆ alkoksi skupina, njihovi enantiomeri, diastereoizomeri aii racemati ali njihove fiziološko sprejemljive kislinske adicijske soli.
2. 2. Spojine po zahtevku 1, kjer pomeni n celo število 2, Rt hidroksilno skupino, R₂ metilno, etilno, n-propilno, izopropilno, n-butilno ali izobutilno skupino in X vodikov atom ali z dvema atomoma klora disubstituiran fenil na mestih 3 in 4 ali na mestih 2 in 4.
3. 3. Spojine po zahtevkih 1 in 2, kjer je Ri hidroksilna skupina v RS konfiguraciji.

   -2727
4. 4. 1-(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil-N-propilamino) etanol in njegova dihidrobromidna sol.
5. 5. 1-(3-piridil)-2-(N-(2-feniletil)~N-propilamino) etanol in njegova dihidrobromidna sol.
6. 6. 1 -(3-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)etil-N-metilamino) etanol in njegova dihidrobromidna sol.
7. 7. 1-(4-piridil)-2-(N-(2-(3,4-diklorofenil)-N-metilamino) etanol in njegova dihidrobromidna sol.
8. 8. Spojine s formulo I po kateremkoli od zahtevkov 1 do 7 in njihove fiziološko sprejemljive kislinske adicijske soli kot ligandi sigma receptorjev v inhibiciji biosinteze holesterola za zdravljenje hiperholesterolemije in hiperlipidemije pri ljudeh.
9. 9. Farmacevtski pripravki, označeni s tem, da vsebujejo spojino s formulo I po kateremkoli od zahtevkov od 1 do 7 ali njihove fiziološko sprejemljive kislinske adicijske soli.
10. 10. Uporaba spojin s formulo I po kateremkoli od zahtevkov 1 do 7 ali njihove fiziološko sprejemljive kislinske adicijske soli kot ligandov sigma receptorjev v inhibiciji biosinteze holesterola za pripravo farmacevtskih pripravkov za zdravljenje hiperholesterolemije in hiperlipemije pri ljudeh.
11. 11. Postopek za pripravo spojin s formulo I po kateremkoli od zahtevkov 1 do 7, označen s tem, da izvedemo

    a) alkiliranje sekundarnih aminov s formulo VI

    NHR2CH2CH2Z VI

    -2828 v kateri ima R₂ v formuli I naveden pomen in Z pomeni skupino v kateri ima X v formuli I naveden pomen, s piridil oksiranom s formulo VII

    VII in po želji presnovimo dobljene spojine s formulo 1 v sol ali

    b) alkiliranje primarnih aminov s formulo Vlil

    R₂NH₂ VIII v kateri ima R₂ v formuli I naveden pomen, s piridil oksiranom s formulo Vil

    -2929 νπ do intermediarnih spojin s formulo IX

    IX v kateri ima R₂ v formuli I naveden pomen, ki jih kondenziramo z derivati fenil ocetne kisline s formulo X

    HOOCCH₂Z v kateri ima Z zgoraj naveden pomen, do intermediarnih spojin s formulo XI

    R₂ O Γ II ch-ch₂n—cch₂z

    XI

    -3030 ki jih reduciramo do naslovnih spojin s formulo I, ki jih po želji presnovimo v sol.