SI21271A - Antagonisti fibrinogenskega receptorja - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na antagoniste fibrinogenskega receptorja s splošno formulo (I) v kateri imajo substituente v opisu navedene pomene.ŕ

Description

Izum spada v področje farmacevtske industrije in se nanaša na nove heterociklične analoge tripeptida Arg-Gly-Asp, ki modulirajo celično adhezijo in preprečujejo vezavo fibrinogena in drugih proteinov na trombocite preko integrinskega GPIIb/llla receptorja. Preprečujejo agregacijo trombocitov in s tem nastajanje krvnih strdkov. Izum se nanaša tudi na postopke za pripravo novih spojin, na farmacevtske izdelke, ki jih vsebujejo ter na uporabo v terapiji.

Tehnični problem

Patološke spremembe v strjevanju krvi so vzrok številnih bolezni srca in ožilja, ki spadajo med najpogostejša obolenja današnjega časa v razvitem svetu. Pogosta težava, ki pesti bolnike s kardiovaskularnimi obolenji, je povečana agregacija trombocitov in posledično nastajanje strdkov. Vzrok za to je kompleksnost fizioloških mehanizmov, ki nadzorujejo pretok krvi po kardiovaskularnem sistemu in omogočajo njeno strjevanje ob stiku z neendotelijskimi površinami na mestih poškodb ožilja. V normalnem stanju obstaja homeostazno ravnotežje med trombozo in hemoragijo, ki dopušča fiziološko fibrinolizo intravaskularnih krvnih čepov in hkrati preprečuje prekomerno - patološko fibrinogenolizo. Učinkovine, ki vplivajo na ta zapleteni sistem regulacije pretoka krvi, se po mehanizmu delovanja med seboj močno razlikujejo, vse pa vplivajo na ravnotežje med prokoagulantnimi in antikoagulantnimi reakcijami. Učinkovitost teh spojin je tesno povezana z njihovo toksičnostjo; željen terapevtski učinek spojine z antikoagulantnim delovanjem lahko hitro spremljajo krvavitve zaradi prekomernega odmerka učinkovine. Številni kardiovaskularni zapleti, kot so arterijska in venska tromboza, možganska kap, srčni infarkt in pljučna embolija, nastanejo kot direktna posledica patoloških sprememb v strukturi žilne stene, ki sprožijo mehanizme strjevanja krvi. Zato imajo spojine, ki vplivajo na te mehanizme, najpomembnejšo vlogo pri terapiji, še posebno pa pri preprečevanju bolezni srca in ožilja.

Stanje tehnike

Antikoagulanti, ki jih danes uporabljamo v terapiji, imajo veliko stranskih učinkov (Hardman J G, Gilman A G, Limbird L E: Goodman & Gilman's The Pharmacoiogical Basis of Therapeutics; 9^th ed., McGraw-Hill, New York, 1996: 1341-59). Prav tako je veliko večino učinkovin potrebno aplicirati intravensko. Zato se na področju antikoagulantov predvsem v zadnjih desetletjih poskuša sintetizirati nove, bolj specifične učinkovine, ki bi bile sprejemljive za peroralno terapijo, ki bi reverzibilno in specifično inhibirale agregacijo trombocitov, ne glede na vrsto agonista, ne bi pa pomembno vplivale na ostale normalne fiziološke procese v telesu.

Fibrinogenski receptor GPIIb/llla spada v družino beta 3 integrinskih receptorjev in je najbolje poznan in preučevan integrinski receptor (Cox D, Aoki T, Seki J, et al.: The Pharmacology of the Integrins, Med. Res. Rev., 1994, 14: 195-228; Eldred C D, Judkins B D: Fibrinogen Receptor Antagonists: Design and Ciinical Applications, Progress in Medical Chemistry, Elsevier, eds. King F D and Oxford A W, Amsterdam, 1999, 36: 29-90). Za to poddružino receptorjev je značilna tripeptidna prepoznavna sekvenca ligandov, sestavljena iz arginina, glicina in asparaginske kisline (RGD). Fibrinogenski receptor se nahaja na membrani trombocitov, za katere je značilen. Tako kot ostali integrini je sestavljen iz kompleksa dveh trans me m bran s kih gl i ko proteinov (alfa- in betapodenote) z dolgimi ekstraceluiarnimi globuiarnimi domenami in kratkim citoplazmatskim delom. Ekstracelularni domeni vsebujeta vezavna mesta za ligande in magnezijeve ter kalcijeve ione, ki so potrebni za vzdrževanje integritete molekule, nujni pa so tudi pri vezavi ligandov.

V normalnih razmerah je GPIIb/llla receptor v mirujočem stanju, vezavna mesta za fibrinogen niso izpostavljena in plazemski fibrinogen se nanj ne veže. Vezavna mesta za fibrinogen na GPIIb/llla receptorju se izpostavijo po kompleksni intracelularni signalizaciji, ki sledi aktivaciji trombocitov. Kljub prisotnosti ostalih ligandov, se na GPIIb/llla receptor v večini veže fibrinogen. Identifikacija RGD-sekvence kot najmanjšega dela fibrinogena, ki omogoča vezavo na fibrinogenski receptor, je omogočila izhodišče za načrtovanje antagonistov fibrinogenskega receptorja. Iz same strukture RGD in nekaterih analogov so ugotovili, da sta gvanidinska skupina Arg in beta-karboksilna skupina Asp bistveni za antagonistično delovanje in da se mora prostorska razdalja med tema skupinama gibati med 1,2-1,8 nm.

Ker gre za peptidno strukturo, se srečamo z dobro znanimi omejitvami njene terapevtske uporabnosti, kot so nizka biološka uporabnost, slaba metabolna obstojnost in neselektivnost, kar je vzrok za neželene stranske učinke. Zato so z modifikacijo in zamenjavo posameznih delov skušali izboljšati lastnosti spojine vodnice. Razvoj antagonistov firinogenskega receptorja je šel v smeri iskanja metabolno stabilnih in peroralno učinkovitih ter selektivnih spojin, od preprostih linearnih peptidov do nepeptidnih spojin- peptidomimetikov (Eldred C D, Judkins B D: Fibrinogen Receptor Antagoniste: Design and Clinical Applications, Progress in Medical Chemistry, Elsevier, eds. King F D and Oxford A W, Amsterdam, 1999, 36: 29-90; Ojima I, Chakravarty S, Dong Q: Antithrombotic Agents: From RGD to Peptide Mimetics, Bioorganic & Medical Chemistry, 1995, 3, 4: 337-60; Duggan M E, Duong L T, Fisher J E, et al.: Nonpeptide α_νβ3 Antagonists. 1. Transformation of a Potent, Integrin-Selective GPIIb/llla Antagonist into a Potent α_νβ3 Antagonist, J. Med. Chem., 2000, 43: 3736-45).

Na začetku so raziskovalci sintetizirali preproste aciklične peptide, ki so vsebovali RGD sekvenco. Sintetizirane spojine so imele nizko jakost in zelo kratek čas delovanja, poleg tega pa so bile tudi neselektivne do ostalih integrinskih receptorjev.

To je vodilo v sintezo cikličnih peptidov. Ciklična struktura je bolj rigidna in prispeva k večji selektivnosti vezave. Pristopi za sintezo cikličnih peptidov, ki v svoji strukturi vsebujejo RGD sekvenco, so bili različni: vezava peptidne verige v ciklično obliko preko aminokisline cistein z disulfidnim mostom, vezava peptidne verige v ciklično obliko preko nepeptidne povezave, vgrajevanje RGDsekvence v nepeptidni preostanek. Ugotovili so, da dodatna vezava lipofilnih aminokislin na RGD-sekvenco poviša jakost delovanja. Kljub izboljšani selektivnosti pa metabolna stabilnost cikličnih peptidov ni zadovoljiva.

V želji, da bi izboljšali slabo biološko uporabnost peptidnih analogov RGD, so pričeli na osnovi peptidne spojine vodnice sintetizirati nepeptidne analoge. Benzamidin ali različne ciklične amine so pogosto uporabljali kot mimetike argininskega dela RGD-zaporedja. Semi-peptidne strukture z benzamidinsko skupino so imele ugodno jakost delovanja in so bile selektivne za receptor GPIIb/llla. Razvili številne nepeptidne analoge, kot so npr. lamifiban, sibrafiban, eptifibatid, torofibanijev klorid, abciksimab, lefradafiban.

Optimalno prostorsko strukturo molekul za vezavo na GPlIb/llla receptor so poskušali doseči z uvajanjem različnih nepeptidnih distančnikov. Učinkovitost so pokazale številne spojine, ki so kot distančnik vključevale benzofuranski, tiazolski, izoksazolinski, indolski, benzodiazepinski, benzimidazolski, benzopiranski obroč in še mnoge druge.

Biološka uporabnost fibrinogenskih antagonistov po peroralni aplikaciji je zaradi njihove zwiterionske strukture zelo nizka. Prav tako je majhen tudi njihov volumen porazdelitve in razpolovni čas, kar se odraža v kratkem trajanju farmakodtnamskega učinka. Razpolovni čas fibrinogenskih antagonistov lahko podaljšamo s tehnološkimi modifikacijami (npr. intravenska aplikacija mikrosfer). Biološko uporabnost pa lahko povišamo s pripravo predzdravil. Nepeptidni RGD analogi kažejo novo smer iskanja fibrinogenskih antagonistov v obliki majhnih in rigidnih struktur z večjo biološko uporabnostjo po peroralni aplikaciji.

Terapevtska uporaba antagonistov fibrinogenskega receptorja zaradi njihovega mehanizma delovanja vselej predstavlja različno stopnjo tveganja za pojav krvavitev in z njimi povezanih težav, kar pa je slaba stran vseh antiagregatornih učinkovin. Kljub omenjenim slabostim te skupine antikoagulantov je njihova prednost predvsem v njihovem nadvse ugodnem mestu delovanja v procesu agregacije, saj inhibirajo vse poti, ki povzroče nastajanje trombocitnega čepa.

Opis izuma z izvedbenimi primeri

Predmet izuma so nove spojine s splošno formulo (I):

kjer pomenijo:

A je O, S, N ali metilenska skupina,

B je C ali N,

E in D sta H ali veriga z naslednjo strukturo:

X-a-(CH₂)_n-Y-, kjer je:

kjer

R predstavlja H, OH, COORi ali COR1,

R4 predstavlja O ali S in

R₅ H, alkilno razvejano ali nerazvejano verigo C1-C7, a je CO ali 5-7 členski aliciklični ali aromatski obročni sistem, ki poleg C lahko vsebuje 1 ali 2 heteroatoma (O, N). Dušikov atom je v teh strukturah lahko substituiran z H ali s skupino X, prav tako je benzenski obročni sistem na p- ali m- mestu substituiran s skupino X, nje 0-4,

Y je O, -NH-CO-, -CO-NH-, NH-CO-NH-, -NH-, -NH-CH₂-, -CH2-NH-, -CH2-NH-CO-, -CO-NH-CH2-;

pri čemer je eden izmed E in D vedno H, drugi pa veriga;

Ri je H ali alkilna razvejana ali nerazvejana veriga C1-C4,

R₂je HaliCOORi,-CONHR₆,-NHCOR7, -CH₂-COORi,-CH₂-CONHR₆, -O-CH₂-COORi, -O-CH₂-CO NHRe,

CO

o.

kjer je R6 skupina s formulo v kateri je R₈ H, NH-SO2R10. razvejana ali nerazvejana alkilna veriga s C1-C4 atomi, benzilna skupina,

Rg je H ali razvejana ali nerazvejana alkilna veriga C1-C4,

Rioje alifatska skupina Ci-Ce ali pri čemer je Rn , -CH3, -NH2 ali -NHCOCl·^

R7 je benzenov obroč, ki je na p- ali m- mestu substituiran s skupino X,

R₃ je H ali razvejana ali nerazvejana alkilna skupina C1-C4 atomi, -(CH2)_n, -COOR1 ali

x

Spojine opisane v izumu imajo enega ali več stereogenih centrov, na katerih je absolutna konfiguracija lahko R ali S in se lahko pojavljajo v obliki racematov, racemnih zmesi, čistih enantiomerov, zmesi diastereoizomerov ali v obliki čistih diastreomerov.

Izum se nanaša tudi na čiste diastereomere, zmesi diastereomerov, čiste enantiomere in zmesi enantiomerov ter na farmacevtsko sprejemljive soli spojin s formulo I. Predmet izuma je tudi uporaba teh spojin v terapiji in farmacevtski pripravki, ki jih vsebujejo. Izum se nanaša tudi na postopke za pripravo spojin s splošno formulo I.

Nove spojine so antagonisti fibrinogenskega receptorja. Zavirajo agregacijo trombocitov, povzročeno zaradi vezave fibrinogena na fibrinogenski receptor na trombocitih. Lahko se uporabljajo za preprečevanje in zdravljenje arterijske tromboze, ishemične možganske kapi, periferne arterijske bolezni, akutnega koronarnega sindroma, pri preprečevanju akutnih srčnih zapletov, zdravljenju akutnega miokardnega sindroma ter za preprečitev kardialnih ishemičnih zapletov pri bolnikih z operativnimi posegi. Lahko se uporabljajo peroralno in/ali parenteralno.

Farmacevtski izdelki, ki so predmet opisanega izuma, so lahko v obliki injekcij ali peroralnih pripravkov. Poleg učinkovine vsebujejo še različne standardne dodatke, odvisno od vrste uporabe. Farmacevtski izdelki so pripravljeni po standardnih postopkih. Odmerek, pogostost in način uporabe so odvisni od posamezne učinkovine in njenih farmakokinetičnih lastnosti ter bolnikovega stanja.

Izhodne heterociklične spojine za pripravo spojin, ki so predmet tega izuma, pripravimo po postopkih, opisanih v literaturi.

Spojine 10, 12 pripravimo po postopku opisanem v literaturi (D. R. Shridhar, S. S. Gandhi, K. Srinivasa Rao: Synthesis; 1982, 986-987).

Za odstranitev zaščitnih skupin karboksilne skupine uporabimo v stroki splošno znane načine, prav tako tvorimo peptidne vezi po ustaljenih postopkih, opisanih v knjigi Bodanszky M., Bodanszky A. The Practice of Peptide Synthesis, Springer, Berlin, 1994.

Farmacevtsko sprejemljive soli spojin s formulo I pripravimo tako, da te spojine presnovimo s kislinami ali bazami v primernih organskih topilih, kot je splošno znano v stroki.

Vrednotenje biološke aktivnosti antagonistov fibrinogenskega receptorja

1. Merjenje agregacije trombocitov

Meritve smo opravili s pomočjo avtomatskega koagulacijskega aparata Behring Coagulation Timer (BCT, Behring Diagnostics GmbH), katerega delovanje je osnovano na principu turbidimetrije. Aparat je meril optično gostoto plazme s trombociti, ki je ob agregaciji trombocitov padala. Pri vzorcu trombocitne plazme (PRP) je bila vrednost optične gostote najvišja pred agregacijo. Pri popolni agregaciji pa je bila optična gostota PRP enaka optični gostoti plazme revne s trombociti (PPP).

Delo je potekalo tako, da smo v BCT najprej vstavili plazmo, oba agonista (ADP, kolagen, adrenalin) in antagonist oziroma ustrezno topilo. Aparat je nato v posamezno kiveto odmeril po 135 pL trombocitne plazme, 15 pL antagonista oziroma topila in 15 pL agonista. Vzorec plazme in antagonist oziroma topilo sta se inkubirala 300 sekund, nakar je aparat dodal agonist, ki je sprožil agregacijo. Čas trajanja celotne meritve je bil 600 sekund. Najprej smo izmerili optično gostoto PPP in optično gostoto PRP z dodanim topilom (fiziološka raztopina) brez antagonista, kar nam je v nadaljevanju služilo za kontrolo.

-1010

Računalnik, priklopljen na BCT, je izrisal krivuljo, ki je kazala spremembo optične gostote v odvisnosti od časa. Hkrati je izpisal začetno in končno vrednost optične gostote (enota mOG) in največjo hitrost spremembe optične gostote v času (mOG/min).

Agregacijo izraženo v odstotkih smo izračunali po enačbi:

% agregacije ⁼ (OG_začetna ~ OGkončna/OG_začetna^— OG ppp) x 100

OGzačetna: optična gostota plazme takoj po dodatku agonista

OGkončna: optična gostota plazme po 10 minutah

OGrpp: optična gostota plazme revne s trombociti

Pri agregaciji, izzvani z ADP smo maksimalno spremembo optične gostote odčitali ročno iz krivulje, ker je plazma po 10 minutah že disagregirala.

2. Izračun zaviranja agregacije

Odstotek zaviranja agregacije smo izračunali iz % agregacije ob dodajanju antagonista in % agregacije kontrole brez antagonista po enačbi:

% zaviranja agregacije = [1 - (% agregacije z antagonistom : % agregacije kontrole)] x 100

Odstotek zaviranja hitrosti agregacije smo izračunali iz hitrosti agregacije ob dodajanju antagonista in hitrosti agregacije kontrole brez antagonista po enačbi:

% zaviranja hitrosti agregacije = [1-(mOG/min z antagonistom : mOG/min kontrole) ] x 100

-1111

Za znane antagoniste smo IC50 izrazili kot aritmetično sredino ± standardno napako meritev v 2 do 6 različnih plazmah, za peptidomimetike pa kot povprečje meritev v najmanj dveh različnih plazmah.

3. Izračun IC₅o za nekatere spojine, ki so predmet izuma

Zaviranje agregacije smo prikazali kot koncentracijo antagonista, ki je 50% zavrla agregacijo (ICso-agregacija) ali hitrost agregacije (ICgo-hitrost). Vrednosti IC₅o smo odčitali iz krivulj, ki so prikazovale odstotek zaviranja agregacije, ozirom hitrosti agregacije, v odvisnosti od koncentracije peptidomimetika. IC₅o so za nekatere izmed spojin, ki so predmet patentne prijave navedene v izvedbenem primeru 34.

Statistične metode

Referenčne vrednosti agregacije trombocitov pri navidezno zdravih prostovoljcih smo izrazili kot aritmetične sredine ± standardni odkloni, variabilnost agregacije pa kot koaficient variabilnosti. Za znane antagoniste GPIIb/IIIa smo lC₅o izrazili kot aritmetično sredino ± standardno napako meritev v 2 do 6 različnih plazmah, za peptidomimetike pa kot povprečje meritev (aritmetična sredina) v najmanj dveh različnih plazmah.

IZVEDBENI PRIMERI

Izum pojasnjujejo, vendar nikakor ne omejujejo naslednji izvedbeni primeri:

-1212

Shema reakcij za pripravo spojine 5:

A: BrCH₂COOEt, KF, dimetilformamid, B: BrCH₂CH₂CH₂CH₂COOEt, K₂CO₃, trietilbenzilamonijev klorid, MeCN, C: H₂, Pd/C, EtOH, D: 4-cianobenzoil klorid, Et₃N, CHCI3, E: 1. HCI (g), EtOH; 2. amonijev acetat

Primer 1:

7-NITRO-2/7-1,4-BENZOKSAZIN-3(4H)-ON (1)

V 100 ml bučko natehtamo 14,74 g (253,7 mmol) KF, dodamo 75 mi dimetilformamida in nastalo suspenzijo premešamo. Nato dodamo 15,00 g

-1313 (97,3 mmol) 2-amino-5-nitrofenola in 10,8 ml ,(97,3 mmol) etilnega estra dbromocetne kisline. Reakcijsko zmes mešamo 15 minut pri sobni temperaturi, nato pa pričnemo s segrevanjem na oljni kopeli pri 50 - 60°C. Po 6 urah prenehamo s segrevanjem in pustimo reakcijsko zmes čez noč mešati pri sobni temperaturi. Reakcijsko zmes prelijemo v 441 ml mešanice vode in ledu. Izpade rjava oborina, ki jo odfiltriramo s presesavanjem in posušimo na zraku. Sledi kristalizacija iz etanola (570 ml). Izkoristek: 10,747 g (56,9 %), tališče: 235 239°C

IR (KBr, cm-1): 3567,3191, 1697, 1598, 1508, 1391, 1341, 1222, 1043,862, 742, 525

1H-NMR (300 MHz, DMSO-d6): δ (ppm) = 4,72 (s, 2H, -OCH₂-); 7,06 (d, 1H, J = 8,7 Hz, BO-H); 7,75 (d, 1H, J = 2,3 Hz, BO- H); 7,89 (dd,1H, J1 = 8,7 Hz, J2 = 2,3 Hz, BO- H); 11,30 (s, 1H, -NH-)

Primer 2;

ETIL 5-(7-NITRO-3-OKSO-2,3-DIHIDRO-4tf-1,4-BENZOKSAZIN-4-IL)PENTANOAT(2)

K suspenziji 2,50 g (12,9 mmol) spojine 1, 4,46 g (32,2 mmol) K₂CO3, 0,59 g (2,58 mmol) benziltrietilamonijevega klorida in 90 ml acetonitrila med mešanjem dodamo 2,55 ml (15,45 mmol) etilnega estra 5-bromopentanojske kisline. Reakcijsko zmes segrevamo na oljni kopeli pri 60°C tri dni. Po treh dneh dodamo 0,61 ml (3,89 mmol) etilnega estra 5-bromovalerionske kisline in segrevamo do naslednjega dne. Zopet dodamo malo etilnega estra 5-5bromopentanojske kisline (0,37 ml; 2,33 mmol) in segrevamo do naslednjega dne. Temperaturo segrevanja povečamo na 75°C, dodamo 0,25 ml (1,55 m mol) etilnega estra 5-bromopentanojske kisline in segrevamo do naslednjega

-1414 dne. Izpade oborina, ki jo odfiltriramo. Topilo odparimo pod znižanim tlakom in ostanek raztopimo v 250 ml etilacetata. Organsko fazo spiramo zaporedoma z 0,1 M HCI (2 χ 50 ml), nasičeno vodno raztopino NaHCO₃ (2 χ45 ml) in nasičeno vodno raztopino NaCl (2 χ 45 ml). Sušimo jo nad Na₂SO₄ in topilo odparimo pod znižanim tlakom.Izvedemo kristalizacijo iz etanola (45 ml). Izkoristek: 3,103 g (74,8 %), tališče: 94 - 95°C

IR (KBr, cm-1): 3426,3088, 1731, 1702, 1598, 1503,1394, 1345, 1241,1091, 898, 811,742,648

1H-NMR (300 MHz, CDCI₃): δ (ppm) = 1,25 (t, 3H, J = 7,2 Hz, -COOCH₂CH₃); 1,70 -1,80 (m, 4H, -CH₂CH₂CH2CH₂COOCH₂-); 2,34-2,43 (m, 2H,

CH₂CH₂CH₂CH₂COOCH₂-); 3,96 - 4,07 (m, 2H, 2CH₂CH₂CH₂CH₂COOCH₂-); 4,13 (q, 2H, J = 7,2 Hz, -COOCH₂CH₃); 4,70 (s, 2H, -OCH₂-); 7,08 (d, 1H, J =

8,7 Hz, BO-H); 7,86 (d, 1H, J = 2,6 Hz, BO-H); 7,96 (dd, 1H, J1 = 8,9 Hz, J2 = 2,5 Hz, BO-H)

M (izračunana) = 322; ugotovljena (FAB) = 323 (MH+)

Elementna analiza za Ci5HigN₂O₆: izračunana izmerjena %C 55,90 55,74 %H 5,63 5,63 %N 8,69 8,67

Primer 3:

ETIL 5-(7-AMINO-3-OKSO-2,3-DIHIDRO-4/7-1,4-BENZOKSAZIN-4-IL)PENTANOAT(3)

-1515

1,50 g (4,65 mmol) spojine 2 raztopimo v 310 ml absolutnega etanola. Prepihamo z argonom, dodamo 0,130 g Pd/C (10%) in ponovno prepihamo z argonom. V reakcijsko zmes uvajamo H₂. Po dveh urah ustavimo uvajanje in dodamo še 0,065 g Pd/C (10%). Nato nadaljujemo z uvajanjem H₂ v suspenzijo še 40 minut. Katalizator odfiltriramo s presesavanjem, topilo pa odparimo pod znižanim tlakom. Produkt je svetlo rjave barve in oljnat. S postopkom trituracije iz zmesi topil etra in heksana izoborimo spojino 3.

Izkoristek: 1,187 g (87,3%), tališče: 71 - 74°C

IR (KBr, cm-1): 3394, 3326, 3231, 2943, 1727,1658, 1515, 1423, 1312,1196, 1043,857, 801,651,586

H-NMR (300 MHz,CDCI₃): δ (ppm) = 1,26 (t, 3H, J = 7,2 Hz, -COOCH₂CH₃);

1.66- 1,80 (m, 4H, -CH2CH2CH2CH2COOCH2-); 2,26-2,48 (m, 2H, CH2CH2CH2CH2COOCH2);

3,62 (s, 2H, BO-NH2); 3,83 - 3,98 (m, 2H, -CH₂CH₂CH2CH₂COOCH₂ -); 4,14 (q, 2H, J = 7,2 Hz, -COOCH₂CH₃); 4,54 (s, 2H, -OCH₂-); 6,25 - 6,48 (m, 2H, BO-H);

6.66- 6,86 (m, 1H, BO-H)

M (izračunana) = 292; ugotovljena (FAB) = 293 (MH+)

Elementna analiza za C15H20N2O4:	izračunana	izmerjena
%C	61,63	61,42
%H	6,90 .	6,87
%N	9,58	9,71

Primer 4:

-1616

ETIL 5-{7-{(4-CIANOBENZOIL)AMINO}-3-OKSO-2,3-DIHIDRO-4H-1,4-ΒΕΝΖOKSAZIN-4-ILJPENTANOAT (4)

0,60 g (2,05 mmol) spojine 3 raztopimo v 21 ml predestiliranega kloroforma in dodamo 0,29 ml (2,05 mmol) Ε^Ν. Nato med mešanjem dodamo 0,34 g (2,05 mmol) 4-cianobenzoil klorida. Reakcijsko zmes mešamo pri sobni temperaturi. Po dveh dneh dodamo 0,01 ml Et₃N in 0,02 g 4-cianobenzoil klorida. Reakcijsko zmes mešamo pri sobni temperaturi še deset dni. Nato raztopino spiramo zaporedoma z 1 M HCI (3*15 ml), vodo (3><15 ml) in nasičeno vodno raztopino NaCl (3 χ 15 ml). Organsko fazo sušimo nad Na₂SO4 in topilo odparimo pod znižanim tlakom. Izvedemo kristalizacijo iz 30 ml etanola. Izkoristek: 0,628 g (72,6 %), tališče: 153 - 155°C

IR (KBr, cm-1): 3322, 2978, 2228, 1721, 1679, 1515, 1408, 1334, 1189, 1049, 861,762,540

H-NMR (300 MHz, CDCI₃): δ (ppm) = 1,27 (t, 3H, J = 7,2 Hz, -COOCH2CH3); 1,68 -1,79 (m, 4H, -CH2CH2CH2CH2COOCH2-); 2,32 -2,43 (m, 2H, CH2CH2CH2CH2COOCH2); 3,93 - 4,10 (m, 2H, -CH2CH2CH2CH2COOCH2-); 4,14 (q, 2H, J = 7,2 Hz, -COOCH_?CH·,): 4,62 (s, 2H, -OCH₂-); 6,98 (d, 1H, J =

8,7 Hz, BO-H); 7,29 -7,34 (m, 1H, BO-H); 7,38 (d, 1H, J = 2,3 Hz, BO-H); 7,81 (d, 2H, J = 8,3 Hz, Ar-H); 7,93 (s, 1 H, -CONH-); 7,99 (d, 2H, J = 8,7 Hz, Ar-H)

M (izračunana) = 421; ugotovljena (FAB) = 422 (MH+)

Elementna analiza za C23H23N3O5:	izračunana	izmerjena
%C	65,55	65,36
%H	5,50	5,70
%N	9,97	9,73

-1717

Primer 5:

ACETAT ETILNEGA ESTRA 5-{7-{(4-(AMINOIMINOMETIL) FENIL)KARBOKSAMIDO}-3-OKSO-2,3-DIHIDRO-4H-1,4-BENZOKSAZIN-4-IL} PENTANOJSKE KISLINE (5)

V 25 ml absolutnega etanola dodamo 0,31 g (0,73 mmol) spojine 4 in suspenzijo ohladimo na ledu. Uvajamo plinasti HCI 1 uro in nato mešamo 4 ure pri sobni temperaturi. Odparimo topilo pod znižanim tlakom in zaostanek spiramo z dietiletrom(brezvodnim). Nato ga raztopimo v 25 ml absolutnega etanola, dodamo 0,15 g (1,98 mmol) amonijevega acetata(brezvodnega) in pričnemo z mešanjem pri sobni temperaturi. Po dveh dneh izpade oborina, ki jo odfiitriramo s presesavanjem in speremo z absolutnim etanolom. Matičnico skoncetriramo in ji dodamo 0,05 g amonijevega acetata. Ponovno izpade oborina, ki jo naslednji dan pravtako odfiltriramo s presesavanjem in speremo z absolutnim etanolom. Izkoristek: 0,235 g (64,9 %), tališče: 155 - 165°C

IR (KBr, cm-1): 3367, 2958, 1716, 1684, 1559, 1507, 1418, 1313, 1263, 1159, 1045,867,812,716,618 ¹H-NMR (300 MHz, DMSO-d6); δ (ppm) = 1,17 (t, 3H, J = 7,2 Hz, COOCH2CH3); 1,49 -1,64 (m, 4H, -CH2CH2CH2CH2COOCH2-); 1,79 (s, 3H, CH3COOH); 2,28 - 2,41 (m, 2H, -CH2CH2CH2COOCH2-); 3,85 - 4,00 (m, 2H, CH2CH2CH2CH2COO-); 4,04 (q, 2H, J = 7,2 Hz, -COOCH₂CH₃); 4,64 (s, 2H, OCH2-); 7,21 (d, 1H, J = 9,0 Hz, BO-H); 7,42 -7,52 (m, 1H, BO-H); 7,56 (d, 1H,

J = 2,3 Hz, BO-H); 7,93 (d, 2H, J = 8,3 Hz, Ar-H); 8,05 (d, 2H, J = 8,3 Hz, Ar-H); 10,35 (s, 1H.-CONH-)

M (izračunana) = 438; ugotovljena (FAB) = 439 (MH+)

Elementna analiza za C23H26N4O5 * 1.35CH3COOH: izračunana izmerjena %C 59,41 59,45

-1818 %Η 6,09 %Ν 10,78

5,72

10,73

Shema reakcij za pripravo spojine 9:

A: BrCH₂COOEt, KF, dimetilformamid, B: BrCH₂COOEt, K₂CO₃, trietilbenzilamonijev klorid, MeCN, C: H₂, Pd/C, EtOH, D: 4-cianobenzoil klorid, Et₃N, CHCI₃, E: 1. HCI (g), EtOH; 2. amonijev acetat

Primer 6:

ETIL 2-(7-NITRO-3-OKSO-3,4-DIHIDRO-2H-1,4-BENZOKSAZIN-4-IL)ACETAT (6)

K suspenziji 1,00 g (5,15 mmol) spojine 1, 1,78 g (12,88 mmol) K₂CO₃, 0,59 g (2,58 mmol) benziltrietilamonijevega klorida in 36 ml acetonitrila dodamo med

-1919 mešanjem 0,69 ml (6,18 mmol) etilnega estra a-bromocetne kisline in segrevamo pri 60°C na oljni kopeli tri dni. Izpade oborina, ki jo odfiltriramo. Topilo odparimo pod znižanim tlakom in ostanek raztopimo v 72 ml toluena. Organsko fazo speremo zaporedoma z 0,1 M HCI (2*15 ml), nasičeno vodno raztopino NaHCO₃ (2 x15 ml) in nasičeno vodno raztopino NaCI (1><15 ml). Sušimo jo nad Na₂SO₄ in topilo odparimo.

Izkoristek: 1,073 g (74,4 %), tališče: 116 -119°C

IR (KBr, cm'¹): 3095, 2999, 1733, 1688, 1603, 1521, 1376, 1347, 1224, 1052, 890, 811,743, 601.

¹H-NMR (300 MHz, CDCI₃): δ = 1,32 (t, J = 7,2 Hz, 3H, CH₂CH₃), 4,29 (q, J = 7,1 Hz, 2H, COOCHz), 4,73 (s, 2H, OCH₂), 4,79 (s, 2H, CH₂COO), 6,86 (d, J =

8,7 Hz, 1H, H_ar), 7,91-7,98 (m, 2H, H_ar) ppm.

M (izračunana) = 280; ugotovljena (FAB) = 281 (MH+)

Elementna analiza za Ci2Hi2N2O6:	izračunana	izmerjena
	%C 51,43	51,34
	%H 4,29	4,28
	%N 10,0	9,83

Primer 7:

ETIL 2-(7-AMINO-3-OKSO-3,4-DIHIDRO-2W-1,4-BENZOKSAZIN-4-IL)ACETAT (7)

0,70 g (2,50 mmol) spojine 6 raztopimo v 120 ml absolutnega etanola. Po prepihavanju z argonom počasi dodamo 0,08 g Pd/C (10%). V suspenzijo uvajamo H₂ in po 20 minutah poteče reakcija. Pd/C odfiltriramo s presesavanjem in ga speremo z etanolom. Topilo odparimo pod znižanim tlakom.

-2020

Izkoristek: 0,586 g (93,8 %), tališče: 131 - 134°C

IR (KBr, cm'¹): 3411, 3327, 3228, 2984, 1744, 1668, 1519, 1414, 1312, 1217, 1051,902, 797, 538.

¹H-NMR (300 MHz, CDCI₃): δ = 1,29 (t, J = 7,2 Hz, 3H, CH₂CH₃), 3,62 (s, 2H, NH₂), 4,25 (q, J = 7,2 Hz, 2H, COOCH₂), 4,62 (d, J = 7,9 Hz, 4H, OCH₂, CH₂COO), 6,32-6,39 (m, 2H, H_ar), 6,56 (d, J = 8,7 Hz, 1H, H_ar) ppm.

M (izračunana) = 250; ugotovljena (FAB) = 250 (MH+)

Elementna analiza za Οΐ2Η14Ν2Ο4:		izračunana	izmerjena
	%C	57,60	57,62
	%H	5,60	5,72
	%N	11,20	11,02

Primer 8:

ETIL 2-{7-[(3-ClANOFENIL)KARBOKSAMIDO]-3-OKSO-3,4-DIHIDRO-2/7-1.4BENZOKSAZIN-4-ILJACETAT (8)

K 0,50 g (2,00 mmol) spojine 7 dodamo 0,28 ml (2,00 mmol) Et₃N, 20 ml predestiliranega kloroforma in nazadnje še 0,33 g (2,00 mmol) 3-cianobenzoil klorida. Reakcijsko zmes mešamo pri sobni temperaturi. Po 24 urah izpade spojina, ki jo odfiltriramo. Dobimo 0,52 g spojine. Preostalo raztopino pa speremo zaporedoma z 1 M HCI (2 χ 20 ml), vodo (2 χ 20 ml) in nasičeno vodno raztopino NaCl (1 χ 20 ml). Organsko fazo sušimo nad Na₂SO₄ in topilo odparimo. Dobimo 0,12 g spojine.

Izkoristek: 0,641 g (84,6 %), tališče: 207 - 211°C

-2121

IR (KBr, cm¹): 3295, 2230, 1732, 1692, 1657, 1517, 1403, 1340, 1217, 1057, 875, 681.

¹H-NMR (300 MHz, CDCI₃): δ = 1,31 (t, J = 7,2 Hz, 3H, CH?CHA 4,28 (q, J = 7,2 Hz, 2H, COOCH₂), 4,70 (d, J = 11,3 Hz, 4H, OCH₂, CH₂COO), 6,77 (d, J =

8,7 Hz, 1H, H_ar), 7,28 (s, 1H, NH), 7,43 (d, J = 2,3 Hz, 1H, H_ar), 7,66 (m, 1H, H»), 7,86 (m, 2H, H_ar), 8,12-8,19 (m, 2H, H_ar) ppm.

M (izračunana) = 379; ugotovljena (El) = 379

Elementna analiza za C20H17N3O5:	izračunana	izmerjena
%C	63,32	63,11
%H	4,48	4,61
%N	11,08	11,04

Primer 9;

ACETAT ETILNEGA ESTRA 2-{7[(4-(AMINOIMINOMETIL)

FENlL)KARBOKSAMIDO]-3-OKSO-3,4-DIHIDRO-2/-/-1,4-BENZOKSAZ1N-4-IL} OCETNE KISLINE (9)

0,25 g (0,66 mmol) spojine 8 raztopimo v 70 ml absolutnega etanola in raztopino ohladimo na ledu. Uvajamo plinasti HCI 45 minut in nato mešamo nadaljnjih 6 ur pri sobni temperaturi. Odparimo topilo in zaostanek spiramo z dietiletrom. Raztopimo ga v 20 ml absolutnega etanola, dodamo 0,15 g (1,98 mmol) amonijevega acetata in pričnemo z mešanjem pri sobni temperaturi. Po štirih dneh izpade oborina, ki jo odfiltriramo in speremo z absolutnim etanolom. Izkoristek: 0,137 g (45,5 %), tališče: 200 - 204°C

IR (KBr, cm'¹): 2987, 1750, 1694, 1612, 1559, 1515, 1415, 1284, 1222, 1153, 1050, 861, 707.

-2222 ¹H-NMR (300 MHz, DMSO-d₆): δ = 1,22 (t, J = 7,2 Hz, 3H, CH₂CH₃), 4,17 (q, J = 7,1 Hz, 2H, COOCH₂), 4,73 (s, 4H, OCH₂, CH₂COO), 7,08 (d, J = 9,0 Hz, 1H, H_ar), 7,45 (m, 1H, H_ar), 7,58 (d, J = 2,3 Hz, 1H, H_ar), 7,93 (d, J = 8,7 Hz, 2H, H_ar), 8,08 (d, J = 8,3 Hz, 2H, H_ar), 10,43 (s, 1 H, NH) ppm.

M (izračunana) = 396; ugotovljena (FAB) = 397

Shema reakcij za pripravo spojine 16:

-2323

A: EtOOCC(CH₃)BrCOOEt, KF, dimetilformamid; B: MeJ, KF, dimetilformamid; C: NaOH, dioksan; D: GlyOEt, EDC (1-(3-dimetilaminopropil)-3-etilkarbodiimid

-2424 hidroklorid), HOBT (1-hidroksibenzotriazol), N-metilmorfolin, DMF; E: H₂, Pd/C, EtOH; F: 4-cianobenzoil klorid, Et₃N, CHCI3, G: 1. HCI (g), EtOH; 2. amonijev acetat, EtOH; H: NH₂OH, EtOH; l: EtOCOCI, piridin; J: NaOH, EtOH; K: H₂, Pd/C, CH3COOH, dimetilformamid

Primer 10;

ETIL 2-METIL-7-NITRO-3-OKSO-3,4-DIHIDRO-2H-1,4-BENZOKSAZIN-2KARBOKSILAT (10)

Suspenziji 5,81 g (100,0 mmol) KF v 25 ml brezvodnega DMF med mešanjem dodamo 10,12 g (40,0 mmol) dietil 2-bromo-2-metilmalonata. Po 30 min mešanja pri sobni temperaturi dodamo 6,17 g (40,0 mmol) 2-amino-5-nitrofenola in pustimo mešati čez noč na oljni kopeli pri 60°C. Reakcijsko zmes ohladimo na sobno temperaturo in jo postopoma zlijemo v zmes 60 g ledu in 40 ml vode. Izpadlo oborino odfiltriramo s presesavanjem, speremo z mrzlo vodo in produkt (spojina 10) prekristaliziramo iz brezvodnega etanola (cca. 90 ml). Dobimo igličaste kristale roza barve. Izkoristek; 9,30 g (83 %), tališče: 191-193°C

IR (KBr, cm'¹): 3088, 1749, 1697, 1605, 1540, 1508, 1340, 1237, 1123, 1012,

826, 744 ¹H-NMR (300 MHz.DMSO): δ (ppm) = 1,07 (t, 3H, J = 7,16 Hz, CH₂CH₃), 1,75 (s, 3H, 2-CH₃), 4,12 (m, 2H, CH₂), 7,10 (d, 1H, J = 8,67 Hz, Ar-Hs), 7,84 (d, 1 H,

J = 2,64 Hz, Ar-Hs), 7,95 (dd, 1H, J = 9,04, 2,63 Hz, Ar-H₆), 11,60 (razš. s, 1H, NH)

Mr (izračunana) = 280; ugotovljena (FAB) = 281 (MH⁺)

-2525

Primer 11:

ETIL 2,4-DIMETlL-7-NiTRO-3-OKSO-3,4-DIHIDRO-2H-1,4-BENZOKSAZIN-2KARBOKSILAT (11)

Suspenziji 2,91 g (20,0 mmol) KF v 40 ml DMF dodamo 5,60 g (20,0 mmol) spojine 10 in 1,32 ml (21,0 mmoi) metiljodida. Reakcijsko zmes mešamo 16 ur pri 40°C in jo nato zlijemo na 80 g ledu. Izpade bela oborina, ki jo odfiltriramo s presesavanjem, speremo z vodo in prekristaliziramo iz izopropanola. Izkoristek: 5,68 g (96 %), tališče: 118-120°C ¹H NMR (DMSO, 300 MHz): δ (ppm) = 1,05 (t, 3H, J = 7,15 Hz, CH₂CH₃), 1,78 (s, 3H, 2-CH₃), 3,40 (s, 3H, N-CH₃), 4,10 (m, 2H, CH₂); 7,43 (d, 1H, J = 8,67 Hz, Ar-H₅), 7,87 (d, 1H, J = 2,26 Hz, Ar-H₈), 8,02 (dd, 1H, J = 9,04, 2,63 Hz, Ar-H₆)

Mr (izračunana) = 294; ugotovljena (FAB) = 295 (MH⁺)

Primer 12:

2,4-DIMETIL-7-NITRO-3-OKSO-3,4-DIHIDRO-2/7-1,4-BENZOKSAZIN-2KARBOKSILNA KISLINA (12)

5,88 g (20,0 mmol) spojine 11 raztopimo v 70 ml dioksana in med mešanjem dodamo 15,0 ml (30 mmol) 2M NaOH. Po 24 urah iz reakcijske zmesi pri znižanem tlaku odparimo dioksan in zaostanek raztopimo v 60 ml vode. Nastalo raztopino ekstrahiramo z etilacetatom (2 x 50 ml), vodno fazo nakisamo s 4M HCI do pH vrednosti 2 in ekstrahiramo z etrom (2x50 ml). Eterni fazi sušimo nad Na₂SO4, topilo odparimo pod znižanim tlakom in trden zaostanek posušimo na membranski črpalki. Izkoristek: 5,00 g (94%), tališče: 158Ί60°C

-2626

IR (KBr, cm'¹): 3540, 3381, 1760, 1678, 1599, 1527, 1341, 1250, 1114, 1026, 871, 745 ¹H NMR (DMSO, 300 MHz)*: δ (ppm) = 1,76 (s, 3H, 2-CH₃), 3,39 (s, 3H, NCH₃), 7,41 (d, 1H, J = 9,05 Hz, Ar-H₅), 7,84 (d, 1H, J = 2,64 Hz, Ar-H₈), 7,988,02 (dd, 1 H, J = 9,04, 2,64 Hz, Ar-H_e) * signal za COOH ni viden, signal za H₂O je pomaknjen k 3,57 ppm

Mr (izračunana) = 266; ugotovljena (El) = 266

HRMS: Mr za ΟιιΗ₁₀Ν₂Ο₆ (izračunana) = 266,0539; ugotovljena (El) = 266,0549

Primer 13:

ETIL{{(2,4-DIMETIL-7-NITRO-3-OKSO-3,4-DIHIDRO-2A7-1,4-BENZOKSAZIN-2IL) KARBONILJAMINOJACETAT (13)

0,96 g (3,6 mmoi) kisline 12 in 0,54 g (3,8 mmol) etilnega estra glicina v obliki hidroklorida raztopimo v 20 ml brezvodnega DMF, ohladimo na -10°C in mešamo 10 minut Dodamo HOBT (0,66 g; 4,3 mmol), nato NMM (1,22 ml; 11,0 mmol) in nazadnje EDC (0,90 g; 4,6 mmol). Reakcijsko zmes mešamo 24 ur, pri čemer T iz -10°C postopoma naraste na sobno T. DMF odparimo pri znižanem tlaku in zaostanek prelijemo z etilacetatom (40 ml). Ekstrahiramo z 10 % vodno raztopino citronske kisline (2 x 30 ml), nasičeno raztopino NaHCO₃ (2 x 30 ml) in nasičeno raztopino NaCI (30 ml). Organsko fazo sušimo z Na₂SO4, filtriramo in topilo odparimo pri znižanem tlaku. Dobimo čist rumenkast produkt, ki ga posušimo na membranski črpalki. Izkoristek: 0,92 g (73 %), tališče: 147-150°C

IR (KBr, cm'¹): 3340, 2993, 1746, 1697, 1602, 1531, 1342, 1207, 1128, 1070, 1027, 898, 816, 746, 589

-2727 ¹H NMR (DMSO, 300 MHz): δ (ppm) = 1,07 (t, 3H, J= 7,16 Hz, CH₂CH₃), 1,78 (s, 3H, 2-CH₃), 3,37 (s, 3H, N-CH₃), 3,72 (d, 2H, J = 6,02 Hz, NH-CH₂-), 3,96 (q, 2H, J = 7,16 Hz, -CH₂CH₃), 7,39 (d, 1H, J = 8,66 Hz, Ar-H₅), 7,98-8,02 (m, 2H, Ar-H₆,H_e), 8,73 (t, 1 H, J = 6,02 Hz, NH)

Mr (izračunana) - 351; ugotovljena (FAB) ~ 352 (MH⁺)

Elementna analiza za C15H17N3O7'0,25 H₂O: izračunana %C 50,63 %H 4,96 %N 11,81 izmerjena

50,51

5,10

11,60

Primer 14:

ETIL{{(7-AMINO-2,4-DIMETIL-3-OKSO-3,4-DIHIDRO-2H-1,4-BENZOKSAZIN-2IL) KARBONIL}AMINO}ACETAT (14)

755 mg (2,15 mmol) spojine 13 raztopimo v 120 ml brezvodnega etanola, prepihamo z argonom, dodamo 100 mg Pd/C, ponovno prepihamo z argonom in ob mešanju uvajamo vodik 1 uro. Reakcijsko zmes prepihamo z argonom in katalizator odfiltriramo s presesavanjem, matičnici pa odparimo topilo pri znižanem tlaku. Posušenju dobimo čist produkt. Izkoristek: 675 mg (97,7 %), tališče: 146-148°C

IR (KBr, cm’¹): 3380, 2989, 1743, 1681, 1639, 1518, 1394, 1312, 1187, 1018, 836, 615 ¹H NMR (DMSO, 300 MHz): δ (ppm) = 1,13 (t, 3H, J = 7,16 Hz, CH₂CH₃), 1,66 (s, 3H, 2-CH₃), 3,21 (s, 3H, N-CH₃), 3,66-3,74 (m, 2H, NH-CH₂-), 4,02 (m, 2H, CH₂CH₃), 5,56 (s, 2H, NH₂), 6,31-6,35 (dd, 1H, J = 8,29, 2,27 Hz, Ar-H₆), 6,39

-2828 (d, 1H, J = 2,26 Hz, Ar-H₈), 6,82 (d, 1H, J = 8,66 Hz, Ar-H₅), 8,37 (t, 1H, J = 6,02 Hz, NH)

Mr (izračunana) = 321; ugotovljena (El) = 321

Primer 15:

ETIL2-{{(7-{(4-CIANOBENZOIL)AMINO}-2,4-DIMETIL-3-OKSO-3,4-DIHIDRO2H-1,4-BENZOKSAZIN-2-IL) KARBONIL}AMIN0}ACETAT (15)

645 mg (2,0 mmol) amina 14 raztopimo v 25 ml predestiliranega diklormetana, dodamo 0,29 ml (2,1 mmol) Et₃N in ohladimo na -10°C. Dodamo 355 mg (2,1 mmol) 4-cianobenzoil klorida in pustimo mešati čez noč, pri čemer T postopoma naraste na sobno temperaturo. Po 16 urah topilo odparimo, zaostanek raztopimo v 40 ml etil acetata in ekstrahiramo z vodo (30 ml), 10 % vodno raztopino citronske kisline (2 x 30 ml), nasičeno raztopino NaHCO₃ (2 x 30 ml) in nasičeno raztopino NaCI (30 ml). Organsko fazo sušimo z Na₂SO4, filtriramo in topilo odparimo pri znižanem tlaku. Zaostanek prelijemo z etrom (15 ml) in izpadlo oborino odfiltriramo s presesavanjem. Izkoristek: 681 mg (76 %); tališče: 171174°C.

IR (KBr, cm·¹): 3376, 2986, 2228, 1734, 1697, 1514, 1431, 1389, 1221, 1151, 1018, 865, 761,634 ¹H NMR (DMSO, 300 MHz): δ (ppm) = 1,11 (t, 3H, J= 7,16 Hz, CH₂CH₃), 1,73 (s, 3H, 2-CH₃), 3,30 (s, 3H, N-CH3), 3,62-3,80 (m, 2H, NH-CH₂-), 4,01 (m, 2H, CH₂CH₃), 7,15 (d, 1H, J = 9,04 Hz, Ar-H₅), 7,39-7,42 (dd, 1H, J = 8,66, 2,26 Hz, Ar-He), 7,74 (d, 1H, J = 2,26 Hz, Ar-H₈), 8,02 (d, 2H, J = 8,29 Hz, Ar-2H), 8,10 (d, 2H, J = 8,67 Hz, Ar-2H), 8,54 (t, 1H, J = 6,03 Hz, CO-NH-CH₂), 10,51 (s, 1H, CONH-Ar)

-2929

Mr (izračunana) = 450; ugotovljena (FAB) = 451, (MH⁺)

Elementna analiza za C23H22N4O6:	izračunana	izmerjena
%C	61,33	61,07
%H	4,92	4,85
%N	12,44	12,45

Primer 16:

ETIL 2-{{(7-{(4-{AMINO(IMINO)METIL}BENZOIL)AMINO}-2,4-DIMETIL-3-OKSO3.4-DIHIDRO-2H-1.4-BENZOKSAZIN-2-IL) KARBON ILJAMIN OJACETAT

600 mg (1,33 mmol) spojine 15 raztopimo v 30 ml brezvodnega etanola in med mešanjem na ledeni kopeli (0°C) uvajamo HCI (g) do nasičenja (45 minut). Zmes 24 ur mešamo pri sobni temperaturi, nato pri znižanem tlaku odparimo topilo in zaostanek supendiramo v 20 ml predestiliranega dietiletra. Spojino odfiltriramo s presesavanjem, sušimo na membranski črpalki, ji dodamo 310 mg (4,0 mmol) prečiščenega amonijevega acetata in zmes raztopimo v 20 mi brezvodnega etanola. Mešamo 24 ur pri sobni temperaturi. V reakcijsko zmes dodamo nekaj cca. 5 ml dietiletra in ohladimo v zmrzovalniku. Po 2 urah odfiltriramo izpadli amonijev klorid, matičnico pa skoncentriramo na cca. 10 ml in jo pustimo čez noč v zmrzovalniku. Izpade spojina 16, ki jo odfiltriramo s presesavanjem in speremo z nakaj ml etanola in dietiletrom. Izkoristek: 330 mg (47 %), tališče: 146-149°C

IR (KBr, cm'¹): 3318, 2988, 1688, 1512, 1384, 1260, 1153, 1018,863, 649 ¹H NMR (DMSO, 300 MHz): δ (ppm) = 1,11 (t, 3H, J = 7,16 Hz, CH₂CH₃), 1,73 (s, 3H, 2-CH₃), 1,76 (s, 3H, CH3COOH), 3,30 (s, 3H, N-CH₃), 3,63-3,79 (m, 2H, NHCH₂-), 4,00 (q, 2H, J = 7,16 Hz, -CH₂CH₃), 7,15 (d, 1H, J = 9,04 Hz, Ar-Hs), 7,417,45 (dd, 1H, J = 8,66, 2,26 Hz, Ar-H₆), 7,76 (d, 1 H, J = 1,89 Hz, Ar-Hs), 7,94 (d,

-3030

2Η, J = 8,29 Hz, Ar-2H), 8,11 (d, 2H, J = 8,29 Hz, Ar-2H), 8,54 (razš. s, 1H, CONH-CH₂), 10,48 (s, 1H, CO-NH-Ar) * protoni amidinske skupine in signal za H₂O niso vidni, bazna linija je zamaknjena

Mr (izračunana) = 467 (527 v obliki acetata); ugotovljena (FAB) = 468 (MH⁺)

Elementna analiza za C23H25N5O6' 1,2 CH₃COOH 1 H₂O:

izračunana izmerjena %C 54,72 55,06 %H 5,75 6,03 %N 12,56 12,17

Primer 17:

ETIL 2-{{(74(4-{AMINO(HIDROKSIIMINO)METIL}BENZOIL)AMINO}-2,4-DIMETIL3-OKSO-3,4-DIHIDRO-2H-1,4-BENZOKSAZIN-2-IL)KARBONIL}

AMINO}ACETAT(17)

Hidroksilamonijev klorid (215 mg; 3,0 mmol) raztopimo v 20 ml brezvodnega etanola, dodamo 0,42 ml Et₃N (3,0 mmol) in mešamo 20 minut. V zmes dodamo 450 mg (1,0 mmol) spojine 15 in 10 ml etanola ter segrevamo 3 ure pri 50°C, nato pa pri sobni temperaturi čez noč. Reakcijsko zmes ohladimo v zmrzovalniku in odnučamo izpadlo oborino.

Izkoristek: 340 mg (70,4 %), tališče: 150-153°C

IR (KBr, cm’¹): 3346, 2986, 2936, 1732, 1697, 1608, 1516, 1430, 1389, 1317, 1253, 1161, 1088, 1015,928,859,814,705 ¹H NMR (DMSO, 300 MHz): δ (ppm) = 1,11 (t, 3H, J = 7,16 Hz, CH₂CH₃), 1,73 (s, 3H, 2-CH₃), 3,32 (s, 3H, N-CH₃), 3,63-3,80 (m, 2H, NH-CH2-), 4,00 (q, 2H, J = 7,16 Hz, -CH₂CH₃), 5,93 (s, 2H, NH₂), 7,13 (d, 1H, J = 8,67 Hz, Ar-H_s), 7,40-7,44

-3131 (dd, 1H, J = 8,67, 2,26 Hz, Ar-H₆), 7,76 (d, 1H, J~ 2,26 Hz, Ar-H_B), 7,83 (d, 2H, J = 8,29 Hz, Ar-2H), 7,95 (d, 2H, J= 8,66 Hz, Ar-2H), 8,53 (t, 1H, J = 6,03 Hz, CO-NHCH₂), 9,83 (s, 1H, OH), 10,29 (s, 1H, CO-NH-Ar)

Mr (izračunana) = 483; ugotovljena (FAB) = 484 (MH⁺)

Elementna analiza za C23H25N5O7 0,5 H₂O: izračunana %C 56,09 %H 5,32 %N 14,22 izmerjena

56,18

5,37

14,31

Primer 18:

ETIL2-{{(2,4-DIMETIL-3-OKSO-7-{(4-(5-OKSO-4,5-DIHIDRO-1,2,4-OKSADIAZOL· 3-IL)BENZOIL)AMINO}-3,4-DIHIDRO-2H-1,4-BENZOKSAZIN-2-IL) KARBONIL} AMINOjACETAT (18)

300 mg (0,62 mmol) spojine 17 raztopimo v 12 ml predestiliranega piridina, prepihamo z argonom in ohldimo na -15°C. Dodamo 0,062 ml (0,66 mmol) etil kloroformiata in mešamo 45 minut na ledeni kopeli. Temperaturo nato dvignemo na sobno in mešamo 30 minut, zmes prepihamo z argonom in segrevamo 6 ur ob vrenju (cca. 120°C). Piridin nato odparimo pri znižanem tlaku, zaostanku pa prilijemo 30 ml metanola in odfiltriramo nastali produkt. Izkoristek: 180 mg (57 %), tališče: 221-225°C

IR (KBr, cm‘¹): 3366, 2987, 1760, 1693, 1513, 1430, 1250, 1150, 1018, 862, 758 ¹H NMR (DMSO, 300 MHz): δ (ppm) = 1,11 (t, 3H, J = 7,16 Hz, CH₂CH₃), 1,73 (s, 3H, 2-CHj), 3,34 (s, 3H, N-CH₃), 3,62-3,80 (m, 2H, NH-CH₂-), 4,00 (q, 2H, J = 7,16 Hz, -CH₂CH₃), 7,15 (d, 1H, J = 9,05 Hz, Ar-H₅), 7,40-7,44 (dd, 1H, J = 8,66, 2,26 Hz, Ar-H_s), 7,76 (d, 1H, J = 2,26 Hz, Ar-H₈), 7,96 (d, 2H, J = 8,66 Hz, Ar-2H),

-3232

8,12 (d, 2H, J = 8,67 Hz, Ar-2H), 8,54 (t, 1H, J = 6,02 Hz, CO-NH-CH₂), 10,45 (s, 1H, CO-NH-Ar), 13,11 (razš. s, 1H, NH-obr.)

Mr (izračunana) = 509; ugotovljena (FAB) = 510 (MH⁺)

Elementna analiza za C24H₂₃N₅O₈ 0,25 H₂O: izračunana %C 56,08 %H 4,61 %N 13,63 izmerjena

55,98

4,42

13,47

Primer 19:

2-{{(2,4-DIMETlL-3-OKSO-7-{(4-(5-OKSO-4,5-DIHIDRO-1,2,4-OKSADIAZOL-3IL)BENZOIL)AMINO}-3,4-DIHIDRO-2H-1,4-BENZOKSAZIN-2-IL)KARBONIL} AMINOJOCETNA KISLINA (19)

150 mg (0,29 mmol) spojine 18 suspendiramo v 10 ml etanola, dodamo 0,3 ml (0,6 mmol) 2M NaOH in mešamo 4 ure pri sobni temperaturi. V reakcijsko zmes dodamo 1ml ocetne kisline in pustimo v zmrzovalniku čez noč. Oborino odfiltriramo s presesavanjem, speremo z ohlajenim etanolom in posušimo na membranski črpalki.

Izkoristek: 140 mg (99 %), tališče: 206-209°C

IR (KBr, cm^-1): 3447, 1779, 1680, 1552, 1513, 1436, 1290, 1205, 1032, 946, 816, 756, 670 ¹H NMR (DMSO, 300 MHz)*: δ (ppm) = 1,72 (s, 3H, 2-CH₃), 3,30 (s, 3H, N-CH₃), 3,52-3,75 (m, 2H, NH-CH₂-), 7,13 (d, 1H, J = 9,05 Hz, Ar-H₅), 7,40-7,44 (dd, 1H, J = 8,66, 2,26 Hz, Ar-H₆), 7,72 (d, 1H, J = 2,26 Hz, Ar-H₈), 7,96 (d, 2H, J = 8,66 Hz, Ar-2H), 8,11 (d, 2H, J = 8,29 Hz, Ar-2H), 8,38 (t, 1H, J = 5,98 Hz, CO-NH-CH₂), 10,42 (s, 1H, CO-NH-Ar), 12,66 (razš. s, 1H, NH-obr.) * signal za COOH ni viden, signal za vodo je popačen

Mr (izračunana) = 481; ugotovljena (FAB) = 482 (MH⁺)

-3333

Elementna analiza za C₂₂Hi9N₅O₈' 1,75 H₂0: izračunana %C 51,51 %H 4,42 %N 13,65 izmerjena

51,55

4,38

13,34

Primer 20:

2-{{(7-{(4-{AMINO(lMINO)METIL}BENZOIL)AMINO}-2,4-DIMETIL-3-OKSO-3,4DIHIDRO-2H-1,4-BENZOKSAZIN-2-IL) KARBONIL}AMINO}OCETNA KISLINA (20)

110 mg (0,23 mmol) spojine 19 raztopimo v zmesi 10 ml DMF in 5 ml ocetne kisline, prepihamo z argonom, dodamo 30 mg Pd/C, ponovno prepihamo z argonom in ob mešanju uvajamo vodik 4 ure. Reakcijsko zmes prepihamo z argonom in katalizator odfiltriramo s presesavanjem. Matičnici prilijemo 40 ml dietilnega etra in odfiltriramo izpadlo oborino. Izkoristek: 82 mg (72 %), tališče: 242-245°C

IR (KBr, cm’¹): 3338,1659, 1514, 1389, 1314, 1150, 1032, 863, 703 ¹H NMR (DMSO+D₂O, 300 MHz)*: δ (ppm) = 1,74 (s, 3H, 2-CH₃), 7,16 (d, 1H, J = 9,05 Hz, Ar-Hs), 7,32-7,37 (dd, 1H, J = 9,04, 1,88 Hz, Ar-H₆), 7,49 (t, 1H, J = 4,90 Hz, CO-NH-CH2), 7,68 (d, 2H, J = 8,67 Hz, Ar-2H), 7,86 (d, 1 H, J = 1,89 Hz, ArH₈), 8,01 (d, 2H, J = 8,66 Hz, Ar-2H), 10,42 (s, 1H, CO-NH-Ar) * signali med 3,1 in 3,9 ppm (N-CH₃, NH-CH₂-) niso vidni, ker so prekriti s signalom za vodo (D₂O kot topilo). Prav tako niso vidni signali za bazično amidinsko in kislo COOH skupino.

Elementna analiza za C₂₁H₂₁N₅O₆ CH₃COOH 2,25 H₂O:

izračunana izmerjena %C %H %N

51,18

5,51

12,97

50,88

5,63

13,27

-3434

Mr (izračunana) = 439; ugotovljena (FAB) = 440 (MH⁺)

Shema reakcij za pripravo spojine 25;

A; 1. EtOCOCI, Et₃N, THF; 2. TMSCHN₂ (trimetilsilildiazometan), MeCN; B: živosrebrov benzoat, Et₃N, MeOH, ultrazvok; C: H₂, Pd/C, MeOH; D: 4cianobenzoil klorid, CH₂CI₂, E: 1. HCI (g), MeOH; 2. amonijev acetat, MeOH

Primer 21;

2-(DIAZOACETIL)-2,4-DIMETIL-7-NITRO-3-2H-1,4-BENZOKSAZIN-3(4H)-ON (21)

1,6 g (6,0 mmol) kisline 12 raztopimo v 30 ml sveže predestiliranega THF, dodamo 0,86 ml (6,2 mmol) Et₃N, zmes prepihamo z argonom in ohladimo na -15°C.

-3535

Dodamo raztopino 0,59 ml (6,2 mmol) etil kloroformiata v 5 ml THF in mešamo 30 minut pri -5°C. Odfiltriramo izpadli trietilamonijev klorid. Filtratu dodamo 20 ml acetonitrila, prepihamo z argonom in ohladimo na 0°C. V zmes dodamo 6,0 ml (12,0 mmol) trimetiisilildiazometana (2,0 M raztopina v heksanu proizvajalca Aidrich®) in mešamo 24 ur pri 4°C. Nato dodamo 80 ml dietilnega etra in ekstrahiramo z 10 % vodno raztopino citronske kisline (2 x 30 ml), nasičeno raztopino NaHCOs (2 x 30 ml) in nasičeno raztopino NaCl (30 ml). Organsko fazo sušimo z Na₂SO₄, filtriramo in topilo odparimo pri znižanem tlaku. Surov produkt uporabimo v naslednji stopnji.

Izkoristek:: 1,59 g (91,7 %), tališče: 128-130°C

IR (KBr, cm'¹): 3452, 3085, 2126, 1691, 1636, 1600, 1525, 1341, 1108, 1022, 876, 744, 531 ¹H NMR (DMSO, 300 MHz): δ (ppm) = 1,73 (s, 3H, 2-CH₃), 3,38 (s, 3H, N-CH₃), 6,48 (s, 1H, CH-Nz), 7,40 (d, 1H, J = 8,66 Hz, Ar-H₅), 7,89-8,02 (m, 2H, ArH₈,H₆)

Mr (izračunana) = 290; ugotovljena (El) = 290

HRMS: Mr za Ci₂H₁₀N₄O₅ (izračunana) = 290,0651; ugotovljena (El) = 290,0662

Primer 22:

METIL 2-(2,4-DIMETIL-7-NITRO-3-OKSO-3,4-DIHIDRO-2tf-1,4-BENZOKSAZIN2-IL) ACETAT (22)

1,45 g (5,0 mmol) diazoketona 21 suspendiramo v 50 ml brezvodnega metanola. Zmes postavimo v ultrazvočno kadičko in postopoma dodamo raztopino 0,23 g (1,0 mmol) sveže pripravljenega srebrovega benzoata v 2,8 ml (20 mmol) Et₃N. Po 30 minutah metanol odparimo pri znižanem tlaku, zaostanek raztopimo v 60 ml

-3636 etilacetata in ekstrahiramo z 10 % vodno raztopino citronske kisline (2 x 20 ml), nasičeno raztopino NaHCO₃ (2 x 20 ml) in nasičeno raztopino NaCI (30 ml). Organsko fazo sušimo z Na₂SO₄, filtriramo in topilo odparimo pri znižanem tlaku. Produkt očistimo s kolonsko kromatografijo. Kot mobilno fazo uporabimo zmes etilacetat i heksan v razmerju 3 : 2, Dobimo oljast produkt.

Izkoristek: : 1,23 g (83,7%)

IR (NaCI. cm’¹): 2953.1741,1693, 1600, 1524, 1322,1209,1074, 881,744 ¹H NMR (CDCb, 300 MHz): δ (ppm) = 1,54 (s, 3H, 2-CH₃), 2,86 (d, 1H, J = 16,58 Hz, CH₂), 3,34 (d, 1H, J = 16,58 Hz, CH₂), 3,46 (s, 3H, N-CH₃), 3,68 (s,

3H, O-CH₃), 7,03 (d, 1H, J = 9,04 Hz, Ar-H₅), 7,81 (d, 1H, J = 2,64 Hz, Ar-H₈), 7,94-7,98 (dd, 1H, J = 9,04, 2,63 Hz, Ar-Ηβ)

Mr (izračunana) = 294; ugotovljena (El) = 294

HRMS: Mr za Ci3Hi₄N₂O₆ (izračunana) = 294,0852; ugotovljena (El) = 294,0862

Primer 23:

METIL 2-(7-AMINO-2,4-DIMETIL-3-OKSO-3,4-DIHIDRO-2H-1,4-BENZOKSAZIN2-IL) ACETAT (23)

382 mg (1,3 mmol) spojine 22 raztopimo v 40 ml brezvodnega metanola, prepihamo z argonom, dodamo 40 mg Pd/C, ponovno prepihamo z argonom in ob mešanju uvajamo vodik 2 uri. Reakcijsko zmes prepihamo z argonom in katalizator odfiltriramo s presesavanjem, matičnici pa odparimo topilo pri znižanem tlaku. Surov oljast produkt, ki ga dobimo po sušenju, uporabimo v naslednji stopnji. Izkoristek;: 324 mg (94,6 %)

IR (NaCI, cm'¹): 3361,2951,1740, 1665, 1518,1398, 1312,1192,1146,1011

-3737

Mr (izračunana) = 264; ugotovljena (FAB) = 265 (MH⁺)

Primer 24:

METIL 2-{7-{(4-CIANOBENZOIL)AMINO}-2,4-DIMETIL-3-OKSO-3,4-DIHIDRO2H-1,4-BENZOKSAZIN-2-IL} ACETAT (24)

320 mg (1,21 mmol) amina 23 raztopimo v 10 ml predestiliranega diklormetana, dodamo 0,18 ml (1,30 mmol) Et₃N in ohladimo na -10°C. Dodamo 203 mg (1,20 mmol) 4-cianobenzoil klorida in pustimo mešati čez noč, pri čemer T postopoma naraste na sobno temperaturo. Po 18 urah topilo odparimo, zaostanek raztopimo v 30 ml etil acetata in ekstrahiramo z 10 % vodno raztopino citronske kisline (2 x 20 ml), nasičeno raztopino NaHCO₃ (2 x 20 mi) in nasičeno raztopino NaCI (20 ml). Organsko fazo sušimo z Na₂SO₄, filtriramo in topilo odparimo pri znižanem tlaku. Zaostanek prelijemo z etrom (10 mi) in izpadlo oborino odfiltriramo s presesavanjem.

Izkoristek:: 352 mg (74 %), tališče: 138-142°C

IR (KBr, cm’¹): 3372, 2953, 2228, 1732, 1673, 1517, 1394, 1215, 1153, 1000, 866, 635 ¹H NMR (DMSO, 300 MHz): δ (ppm) = 1,41 (s, 3H, 2-CH₃), 2,83 (d, 1H, J = 16,21 Hz, CH₂), 3,15 (d, 1H, J = 16,20 Hz, CH₂), 3,29 (s, 3H, N-CH₃), 3,57 (s, 3H, O-CH₃), 7,14 (d, 1H, J = 8,67 Hz, Ar-H₅), 7,41-7,45 (dd, 1H, J = 8,67, 2,26 Hz, Ar-He), 7,49 (d, 1H, J = 2,26 Hz, Ar-He), 8,02 (d, 2H, J = 8,67 Hz, Ar-2H), 8,09 (d, 2H, J = 8,67 Hz, Ar-2H), 10,45 (s, 1 H, NH)

Mr (izračunana) = 393; ugotovljena (FAB) = 394 (MH⁺)

Elementna analiza za C₂iH₁9N₃O₅· 0,5 H₂O: izračunana izmerjena %C 62,68 62,63

-3838 %Η 5,01 %Ν 10,44

4,63

10,55

Primer 25:

METIL 2-{7-{(4-{AMINO(IMINO)METIL}BENZOIL)AMINO}-2,4-DIMETIL-3-OKSO3,4-DIHIDRO-2H-1,4-BENZOKSAZIN-2-IL} ACETAT (25)

330 mg (0,84 mmol) spojine 24 raztopimo v 20 ml brezvodnega metanola in med mešanjem na ledeni kopeli (0°C) uvajamo HCI (g) do nasičenja (40 minut). Zmes 17 ur mešamo pri sobni temperaturi, nato pri znižanem tlaku odparimo topilo in zaostanek prelijemo z 20 ml predestiliranega dietiletra. Eter previdno oddekantiramo, oljast zaostanek raztopimo v metanolu in postopek ponovimo. Dodamo 300 mg (3,90 mmol) prečiščenega amonijevega acetata in zmes raztopimo v 10 ml brezvodnega metanola. Mešamo 24 ur pri sobni temperaturi, nato pa ohladimo v zmrzovainiku. Oborino odfiltriramo s presesavanjem.

Izkoristek:: 47 mg (12 %), tališče: 180-184°C

IR (KBr, cm'¹): 3391, 2946, 1713, 1670, 1606, 1516, 1413, 1314, 1238, 1149, 1009, 860, 705 ¹H NMR (DMSO, 300 MHz): δ (ppm) = 1,41 (s, 3H, 2-CH₃), 1,80 (s, 3H, CH₃COOH), 2,83 (d, 1H, J = 16,20 Hz, CH₂), 3,15 (d, 1H, J = 16,20 Hz, CH₂), 3,30 (s, 3H, N-CH₃), 3,57 (s, 3H, O-CH₃), 7,14 (d, 1H, J = 9,04 Hz, Ar-H₅), 7,447,48 (dd, 1H, J = 8,67, 2,26 Hz, Ar-H_e), 7,51 (d, 1 H, J = 1,89 Hz, Ar-H₈), 7,93 (d, 2H, J = 8,29 Hz, Ar-2H), 8,10 (d, 2H, J = 8,28 Hz, Ar-2H), 10,43 (razš. s, 1H, NHCO) * protoni amidinske skupine in signal za Η₂Ο niso vidni, bazna linija je zamaknjena

Mr (izračunana) = 410 (470 v obliki acetata); ugotovljena (FAB) = 411 (M

-3939

Shema reakcij za pripravo spojine 28:

A: H₂, Pd/C, MeOH; B: 4-cianobenzoil klorid, CHCI₃, C: 1. HCI (g), EtOH; 2. amonijev acetat, EtOH

Primer 26:

ETIL7-AMINO-3,4-DIHIDRO-2-METIL-3-OKSO-2H-1,4-BENZOKSAZIN-2KARBOKSILAT (26)

3,00 g spojine 10 raztopimo v 150 ml absolutnega etanola. Raztopino prepihujemo z argonom in med prepihovanjem dodajamo Pd/C po obrokih (3x100 mg). V raztopino (v Parrovem reaktorju) uvajamo vodik pri tlaku 2 barov in temperaturi 30° C. Hidrogeniranje izvajamo 3 h, saj se je pokazalo, da v polovičnem času reakcija ne poteče kvantitativno. Pd/C ločimo s filtriranjem s presesavanjem. Nečist produkt prekristaliziramo iz etanola/vode (20 ml/20 ml) ter sušimo na membranski črpalki.

Izkoristek:: 2,30 g (86,0 %), tališče: 139,0-141,0° C

-4040

IR (KBr, cm'¹): 3401, 3228, 2986, 1746, 1698, 1658,1518, 1426, 1386, 1316, 1242, 1126, 1009, 843, 616, 573, 470 cm^-1.

¹H-NMR (300 MHz, DMSO-d₆): δ (ppm)= 1,08 (t, J=7,16 Hz, 3H, CH₃), 1,62 (s, 3H, CH₃), 4,07 (q, J=7,16 Hz, 2H, CH₂), 4,92 (s, 2H, NH₂), 6,17-6,58 (ΑΒΧ, 3H, 3H_ar), 10,43 (s, 1H, NH).

Primer 27:

ETIL 7-((4-CIANOFENIL)KARBOKSAMlDO)-3,4-DIHIDRO-2-METIL-3-OKSO2H-1,4-BENZOKSAZIN-2-KARBOKSlLAT (27)

1,000 g (4,00 mmol) 26 in 0,56 ml (4,00 mmol) trietilamina pomešamo z 40,00 ml predestiliranega kloroforma, nato pa v dveh porcijah dodajamo 0,664 g (4,00 mmol) 4-ciaobenzoil klorida. Zmes pustimo mešati pri sobni temperaturi 4,5 h, potem pa jo spiramo z 2x40 ml 1 M HCi, 2x40 ml vode in 2x40 ml nasičene raztopine NaCI. Organsko fazo sušimo z MgSO₄ in sušilno sredstvo odfiltriramo, kloroform pa uparimo. Dobimo oborino, ki se ne topi ne v vodni fazi ne v kloroformu, zato jo raztopimo v etilacetatu in spiramo z vodo. Pri tem uporabmo 150 ml etilacetata in 3x50 ml vode. Po ločitvi faz organsko fazo sušimo čez noč z MgSO₄, sušilno sredstvo odfiltriramo in uparimo etilacetat. Preostanek prelijemo z zmesjo etra in heksana in oborino odnučamo.

Izkoristek: : 1,266 g (83,5 %), tališče: 212,0-214,5° C

IR (KBr, cm'¹): 3391, 2231, 1692, 1557, 1518, 1413, 1325, 1131, 1014, 854, 753, 611 ¹H-NMR (300 MHz, DMSO-d₆): δ (ppm)= 1,08 (t, J= 7,16 Hz, 3H, CH₃), 1,70 (s, 3H, CH₃), 4,07-4,14 (q, J= 7,16 Hz, 2H, CH₂), 6,87-7,56 (ΑΒΧ, 3H, 3H_ar), 8,008,10 (AB, 4H, 4H₄), 10 ,44 (s, 1H, NH), 10,92 (s, 1H, NH)

-4141

M(izračunana) = 379,372, ugotovljena (FAB): 380 (MH⁺)

Elementna analiza za C20H17N3O5 :	izračunana	ugotovljena
%C	63,32	63,44
%H	4,52	4,66
%N	11,08	11,24

Primer 28:

ETIL 7-((4-(AMINO(IMINO)METIL)FENlL)KARBOKSAMIDO)-3,4-DiHIDRO-2METIL-3-OKSO-2H-1.4-BENZOKSAZIN-2-KARBOKSILAT (28)

Izhodno spojino 27 (0,500 g (1,21 mmol)) raztopimo v 20 ml absolutnega etanola, ohladimo na ledu in v raztopino uvajamo plinski HCI 0,5 ure. Reakcijsko zmes pustimo mešati nadaljnih 6 ur. Topilo po 6-ih urah odparimo in spiramo s 3x15 mi dietiietra. Izpadel produkt raztopimo v 30 ml absolutnega etanola, dodamo amonijev acetat (0,256 g (3,32 mmoi) ) in mešamo 24 ur pri sobni temperaturi.

Izkoristek;; 0,477 g (77,8 %), tališče; 193,0-196,0 °C

IR (KBr, cm¹): 3454,1637, 1560, 1522, 1406, 1118, 863, 590 ¹H-NMR(300MHz, DMSO-de): δ = 1,08 (t, J=7,16 Hz, 3H, CH₃), 1,70 (s, 3H, CH₃), 4,08-4,14 (q, J=7,16 Hz, 2H, CH₂), 6,87-7,58 (ΑΒΧ, 3H, 3H_ar), 8,09-8,12 (ΑΒ, 4H, 4H₄), 10,43 (s, 1H, NH) ppm.

M(izračunana) = 456, ugotovljena (FAB): 397(MH⁺-acetat)

Elementna analiza za C22H24N4O7.2H2O:	izračunana	ugotovljena
%C	53,70	53,72
%H	5,73	5,63
%N	11,38	11,75

-4242

Shema reakcij za pripravo spojin 32 in 33:

A: EtBr, benziltrietilamonijev klorid, MeCN, B: Fh, Pd/C, MeOH; C: 4cianobenzoil klorid, CHCI_3j D: NH₂OH, EtOH; E: 1. HCI (g), EtOH; 2. amonijev acetat, EtOH

Primer 29:

ETIL N-ETIL-3,4-DIHIDRO-2-METIL-7-NlTRO-3-OKSO-2H-1,4BENZOKSAZIN-2-KARBOKSILAT (29)

V 70 ml acetonitrila suspendiramo spojino 10, 2,466 g (17,85 mmol) kalijevega karbonata in 0,813 g (3,57 mmol) benziltrietiiamonijevega klorida. Suspenzijo mešamo in med mešanjem dodamo 0,993 g (8,56 mmol) etilbromida. Segrevamo 1 dan pri temperaturi 60°C. Oborino iz reakcijske zmesi odnučamo, acetonitril pa odparimo. Trden preostanek iz acetonitrila raztopimo v toluenu.

-4343

Organsko fazo spiramo z 2x25 ml 0,1 M HCI, nato z 2x25 ml nasičene raztopine NaHCO₃ in na koncu z 2x25 ml nasičene raztopine NaCI. Organsko fazo ločimo, sušimo z magezijevim sulfatom in po odnučanju sušilnega sredstva odparimo toluen.

Izkoristek:: 2,01 g (91 %), tališče: 75,0-79,0° C

IR (KBr, cm'¹): 2983, 1747, 1715, 1602, 1522, 1391, 1338, 1263, 1140, 1022, 884, 793, 745, 675, 552 ¹H-NMR (300 MHz, CDCI₃): δ = 1,16 (t, J= 7,16 Hz, 3H, CH₃), 1,32 (t, J= 7,16 Hz, 3H, CH₃) 1,92 (s, 3H, CH₃), 4,15 (m, J= 7,16 Hz, 1H, CH), 4,17 (q, J= 7,16 Hz, 2H, CH₂), 4,18 (m, J= 7,16 Hz, 1H, CH), 7,06 (d, 1H, 1H_ar), 7,98 (2H, 2H_ar) PPm.

M(izračunana) = 308,29, ugotovljena (ΕΙ): 308

Elementna analiza za C^H-jg izračunana ugotovljena

%c	54,54	54,12
%H	5,23	5,28
%N	9,09	9,04

Primer 30:

ETIL N-ETlL-7-AMINO-3,4-DIHIDRO-2-METIL-3-OKSO-2H-1,4BENZOKSAZIN-2-KARBOKSILAT (30)

1,800 g (5,84 mmol) spojine 29 raztopimo v 100 ml absolutnega etanola. Raztopino prepihujemo z argonom in med prepihovanjem dodajamo Pd/C po

-4444 obrokih (3x100 mg). V raztopino (z balonom) uvajamo H₂ pri tlaku 1 bara in sobni temperaturi. Hidrogeniranje izvajamo čez noč. Pd/C ločimo od raztopine na guču, etanol pa odparimo.

Izkoristek: : 1,570 g (96,6 %), tališče: 105,0-112,0° C

IR (KBr, cnT¹): 3467, 3371, 2988, 1727, 1671, 1630, 1513, 1416, 1266, 1124, 1007, 834, 692, 614 ¹H-NMR (300 MHz, CDCI₃): δ = 1,18 (t, J= 7,16 Hz, 3H, CH₃), 1,26 (s, 3H, CH₃), 1,32 (t, J= 7,16 Hz, 3H, CH₃), 3,62 (s, 2H, NH₂), 3,87 (m, J= 7,16 Hz, 1H, CH), 4,02 (m, J= 7,16 Hz, 1H, CH), 4,14 (q, J= 7,16 Hz, 2H, CH₂), 6,35-6,78 (ΑΒΧ, 3H, 3H_ar) ppm.

M (izračunana) = 278,308, ugotovljena (ΕΙ): 278

Elementna analiza za C14H13 N2O4:	izračunana	ugotovljena
%C	60,42	60,59
%H	6,52	6,38
%N	10,07	10,00.

Primer 31 :

ETIL 7-((4-CIANOFENIL)KARBOKSAMIDO)-N-ETIL-3,4-DIHIDRO-2-METlL-3OKSO-2H-1.4-BENZOKSAZIN-2-KARBOKSILAT (31)

1,200 g (4,31 mmol) spojine 30 in 0,60 ml (4,31 mmol) trietilamina pomešamo v kloroformu (40,00 ml), nato pa v dveh porcijah dodajamo 0,716 g (4,31 mmol)

4-ciaobenzoil klorida. Zmes pustimo mešati pri sobni temperaturi en dan, potem pa jo spiramo z 2x50 mi 1 M HCI, 2x50 ml vode in 2x50 ml nasičene raztopine NaCl. Organsko fazo sušimo z MgSO₄ in sušilno sredstvo odfiltriramo,

-4545 kloroform pa uparimo. Spojino pustimo čez noč v mrzlem metanolu in izpadle kristale odfiltriramo z odsesavanjem.

Izkoristek: : 1,004 g (57,1 %), tališče: 143,0-147,0° C

IR (KBr, cm'¹): 3293, 2982, 2228, 1756, 1696, 1655, 1514, 1395, 1326, 1188, 1130,1017,863,763 ¹H-NMR (300 MHz, CDCI₃): δ = 1,17 (t, J= 7,16 Hz, 3H, CH₃), 1,29 (t, J= 7,16 Hz, 3H, CH₃), 1,86 (s, 3H, CH₃), 3,92 (m, J= 7,16 Hz, 1H, CH), 4,07 (m, J= 7,16 Hz, 1H, CH), 4,14-4,17 (q, J= 7,16 Hz, 2H, CH₂), 7,00-7,46 (ΑΒΧ, 3H, 3H_ar), 7,82-7,97 (AB, 4H, 4H₄) ppm.

M (izračunana) = 407,426, ugotovljena (FAB): 408 (MH⁺)

Elementna analiza za C22H21N3O5:	izračunana	ugotovljena
%C	64,86	64,96
%H	5,20	5,46
%N	10,31	10,01

Primer 32:

ETIL 7-((4-(AMINO(HIDOKSIIMINO)METIL)FENIL)KARBOKSAMIDO)-N-ETIL3,4-DIHIDRO-2-METIL-3-OKSO-2H-1,4-BENZOKSAZIN-2-KARBOKSILAT (32)

0,205 g (2,95 mmol) hidroksilamonijevega klorida raztopimo v absolutnem etanolu (25,00 ml), dodamo 0,299 g (2,95 mmol) trietilamina in mešamo 20 minut pri sobni temperaturi. Raztopini dodamo 0,300 g (0,74 mmol) spojine 31 ter 96 ur mešamo pri 50°C. Etanol odparimo, trden preostanek pa prelijemo z acetonom. Oborino v acetonu odfiltriramo z odsesavanjem.

Izkoristek:: 0,251 g (77,0 %), tališče: 105,0-109,0° C

-4646

IR (KBr, cm'¹): 3349, 2979, 1750, 1670, 1514, 1403, 1258, 1124, 1015, 858, 810, 803 ¹H-NMR (300 MHz, CDCI₃): δ = 1,15(t, J= 7,16 Hz, 3H, CH₃), 1,26 (t, J= 7,16 Hz, 3H, CH₃), 1,83 (s, 3H, CH₃), 3,85 (m, J= 7,16 Hz, 1H, CH), 4,05 (m, J= 7,16 Hz, 1H, CH), 4,09-4,11 (q, J= 7,16 Hz, 2H, CH₂), 5,36 (s, 2H, NH_Z), 6,92-7,44 (ΑΒΧ, 3H, 3H_ar), 7,65-7,77 (AB, 4H, 4H₄), 8,36 (s, 1H, NH) ppm.

M (izračunana) = 440,456, ugotovljena (FAB): 441 (MH⁺)

Elementna analiza za C22H24 N4O6 H2O:	izračunana	ugotovljena
%C	57,63	57,53
%H	5,72	6,03
%N	12,22	11,78

Primer 33:

ETIL 7-((4-(AMlNO(IMINO)METIL)FENlL)KARBOKSAMlDO)-N-ETIL-3,4DIHIDRO-2-METIL-3-OKSO-2H-1.4-BENZOKSAZIN-2-KARBOKSILAT (33)

Izhodno spojino 32 raztopimo v absolutnem etanolu (30 ml), ohladimo na ledu in v raztopino uvajamo plinsko HCI 0,5 ure. Reakcijsko zmes pustimo mešati nadaljnih 24 ur. Topilo po 24-ih urah odparimo in spiramo s 3x15 ml dietiletra. Izpadel produkt raztopimo v 30 ml absolutnega etanola, dodamo 0,171 g (2,22 mmol) amonijevega acetata in mešamo 24 ur pri sobni temperaturi. Etanol odparimo, trden preostanek pa prelijemo z zmesjo aceton/etanol = 3/1. Pojavi se bela oborina, ki jo odnučamo. Produkt je bledo rjava amorfna zelo higroskopna snov.

Izkoristek: : 0,151 g (48,1 %), tališče: 146,0-158,0°C

-4747

IR (KBr, cm’¹): 3136, 3046, 1737, 1679, 1606, 1548, 1514, 1407, 1317, 1280, 1123, 1011,861,705, 649 cm'¹.

¹H-NMR (300 MHz, DMSO-d₆): δ = 1,05 (t, J= 7,16 Hz, 3H, CH₃), 1,15 (t, J= 7,16 Hz, 3H, CH₃), 1,73 (s, 3H, CH₃), 3,37-3,42 (širok signal, verjetno posledica higroskopnosti spojine, ki prekriva signa! amidina), 3,85 (m, J= 7,16 Hz, 1H, CH), 4,06-4,08 (q, J= 7,16 Hz, 2H, CH₂), 4,36 (m, J= 7,16 Hz, 1H, CH), 7,227,67 (ΑΒΧ, 3H, 3H_ar), 7,94-8,13 (AB, 4H, 4H₄), 10,54 (s, 1H, NH) ppm.

M (izračunana) = 484,509, ugotovljena (FAB): 425 (MH⁺- acetat)

Primer 34:

REZULTATI TESTIRANJ AKTIVNOSTI SPOJIN

Tabela 1 . IC50 za nekatre peptidomimetične antagoniste GPIIb/IIIa, ki so predmet patentne prijave. Antagonisti so razvrščeni glede na inhibicijo agregacije izzvano z ADP v primerjavi z naravnim figandom za ta receptor RGDS (Arg-Gly-Asp-Lys).

[ oznaka spojine i i i i i i i i I ΐ i	ADP (20 μΜ)	kolagen (10 μΜ)	adrenalin (10 μΜ)
Agregacija (IC50 (μΜ))	hitrost agregacije (IC50 (μΜ))	agregacija I (IC50 (μΜ))	hitrost agregacije (IC50 (μΜ))	agregacija (IC50 (μΜ))
RGDS	260 ± 52 i	70 ±5	410 ±30	150 ±30	210 ±30
16		0,9	9,2	1.1	-
5	3	3	.........................42	Γ..............’................. 20	-
25	5	.......................... 21	35	...............................16.....	-
9	: 30 s	15	35	15	-
.....33 .................. .......~	44	....................42.....	189	63	-
;2S	! 45	24	Ϊ85	i 48 I	10

Claims (6)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Spojine s splošno formulo (I):

   0) kjer pomeni:

   A je O, S, N ali metilenska skupina,

   B je C ali N,

   E in D sta H ali veriga z naslednjo strukturo:

   X-a-(CH₂)_n-Y-, kjer je kjer

   R predstavlja H, OH, COORi ali COR1,

   R4 O ali S in

   R₅ H, alkilno razvejano ali nerazvejano verigo C1-C7,

   -4949 a je CO ali 5-7 členski aliciklični ali aromatski obročni sistem, ki poleg O lahko vsebuje 1 ali 2 O ali N heteroatoma, n je 0-4,

   Yje O, -NH-CO-, -CO-NH-, NH-CO-NH-, -NH-, -NH-CH₂-, -OH₂-NH-, -CH₂-NH-CO-, -CO-NH-CH₂-;

   pri čemer je eden izmed E in D vedno H, drugi pa veriga;

   Ri je H ali alkilna razvejana ali nerazvejana veriga Ci-C₄,

   R₂jeH, COOR₁₍-CONHR₆,-NHCOR7, -CH₂-COORi, -CH₂-CONHR₆, -O-CH₂-COOR_1f -O-CH₂-CO NHR_6j

   CO kjer je R₆ skupina s formulo v kateri je R8 H, NH-S0₂Rio, razvejana ali nerazvejana alkilna veriga s C1-C4 atomi, benzilna skupina,

   Rg je H ali razvejana ali nerazvejana alkilna veriga C1-C4,

   R10 je alifatska skupina Οι-Οθ ali pri čemer je Rn , -CH3, -NH₂ ali -NHCOCH3,

   R7 je benzenov obroč, ki je na p- ali m- mestu substituiran s skupino X,

   -5050

   R₃ je H , razvejana ali nerazvejana alkilna skupina C1-C4 atomi, -(CH2)n, -COORi ali

   -(CH₂)n—X njihovi enantiomeri, diastereoizomeri, zmesi diastereomerov, racemati in farmacevtsko sprejemljive soli.
2. 2. Spojine s formulo I po zahtevku 1 označene s tem, da se uporabljajo kot terapevtsko učinkovite snovi.
3. 3. Uporaba spojin s formulo I po zahtevku I za pripravo zdravil, ki zavirajo agregacijo trombocitov, povzročeno zaradi vezave fibrinogena na fibrinogenski receptor na trombocitih.
4. 4. Uporaba spojin s formulo I po zahtevku 1 za pripravo zdravil, ki se uporabljajo za preprečevanje in zdravljenje arterijske tromboze, ishemične možganske kapi, periferne arterijske bolezni, akutnega koronarnega sindroma ter za preprečevanje ishemičnih dogodkov pri bolnikih z operativnimi posegi.
5. 5. Farmacevtski pripravki označeni s tem, da vsebujejo terapevtsko učinkovito množino spojine s formulo I po zahtevku 1 in farmacevtsko sprejemljive pomožne snovi.
6. 6. Farmacevtski pripravki po zahtevku 5 označeni s tem, da se uporabljajo za zaviranje agregacije trombocitov v krvi človeka in drugih sesalcev preko antagonističnega delovanja na fibrinogenski receptor.