SI21228A - Naprava za položajno definirano vpetje obdelovanca - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na napravo za položajno določeno vpetje obdelovanca v obdelovalnem stroju. Centrirni organ (1) je opremljen z vsaj dvema v razdalji drug od drugega razporejenima nosilnima telesoma (4, 5), ki imata štiri krožno razporejene centrirne čepe (23). Ležišče (7) obdelovanca ima dve centrirni zvezni skupini (15, 16). Centrirna zvezna skupina (15) je opremljena s štirimi odgovarjajočimi k centrirnim čepom razporejenimi centrirnimi zarezami (39), in druga centrirna zvezna skupina (16) ima dve centrirni zarezi (39a), ki ležita na zveznici skozi središči obeh centrirnih zareznih skupin (15, 16). S tem se položajna natančnost ležišča (7) obdelovanca ne more poslabšati s toleranco razdalje med nosilnima telesoma (4, 5) oz. med centrirnimi zareznimi skupinami (15, 16).ŕ

Description

Predloženi izum se nanaša na napravo za položajno določeno vpetje obdelovanca po uvodnem delu patentnega zahtevka 1.

S pojmom položajno določeno vpetje se tukaj v najširšem smislu razume, da se predmet, posebno obdelovanec, ki ga je treba obdelati, pritrdi v točno znani, določeni legi znotraj obdelovalne naprave. Posebno naj se doseže v prvi vrsti točno določeno lego predmeta v dveh medsebojno pravokotno ležečih smereh, v X- in v Y-osi, in glede na vrtenje v X/Y-ravnini. Končno naj bi se, pri nadaljevanju predmeta po izumu, zagotavljalo tudi samo po sebi manj kritično, vendar ravno tako pomembno, določeno pozicioniranje v Z-osi.

Za vpenjanje majhnih obdelovancev, ki imajo na splošno prav tako relativno majhne mere, so znane naprave, obsegajoče ležišče obdelovanca, kjer se lahko pritrdi nosilec obdelovanca. Za pozicioniranje skrbijo pri tem štrleči centrimi čepi na ležišču in odgovarjajoče razporejene centrirne odprtine na nosilcu, v katere ubirajo centrimi čepi. Ko se enkrat opusti pozicioniranje v smeri razširitve Z-osi, zadostuje pri tem, predvideti vsakokrat dva medseboj skupaj delujoča para čep/odprtina, pri čemer določata en par določitev pozicije v X- in Y-smeri in sodelovanje obeh parov kotno pozicijo okoli Z-osi.

Bistvena predpostavka pri takih znanih vpenjalnih napravah je, da so centrimi čepi po eni strani in centrirne odprtine po drugi strani glede na njihovo relativno lego med seboj zelo natančno razporejeni, s tem je zagotovljeno neoporečno sodelovanje čepov in odprtin in s tem želeno pozicioriranje nosilca z ozirom na (v njihovi legi znano) ležišče. To prinese veliko proizvodno porabo in s tem velike stroške, zlasti, ko so postavljene nenavadno visoke zahteve po položajni natančnosti, kot je npr. v primem elektroerozivne obdelave obdelovancev. Poleg tega je taka razporeditev pogosto geometijsko predoločena, posebno ko, kot v večini primerov, so v rabi konični centrimi čepi, ker tu oba para čep/odprtina teoretično neodvisno drug od drugega določata položaj v X/Y-smeri.

Zlasti otežujoče vpliva ta pomanjkljivost, ko naj bi se vpenjali sorazmerno veliki obdelovanci. V interesu stabilne lege so posamezni centrimi čepi oz. centrirne odprtine razporejeni kolikor mogoče daleč oddaljeni drug od drugega. Pri tem se pojavijo že v področju 20 - 40 cm oddaljenosti med posameznimi pari čep/odprtina zaradi termičnega raztezka oz. kontrakcije povzročeni odmiki, ki ovirajo neoporečni nased enega ali drugega centrirnega čepa v dodeljeni centrimi odprtini. Iz tega sledi, da posebno v orodjarstvu zahtevana izredno visoka pozicionima natančnost, ni več zajamčena.

Nadaljnji problem je v tem, da ko naj bi bili na enem in istem ležišču pritrjeni različni nosilci, ki po možnosti izhajajo iz različnih izdelovalnih serij in imajo zato, čeprav so majhni, pri izredno visokih zahtevah po natančnosti občutna dimenzijska odstopanja. Iz prej imenovanih razlogov točna natančnost lege spet ni dosežena.

Iz GB-PS 2 033 263 je znana naprava za pozicijsko določeno vpetje obdelovanca na obdelovalni mizi, z ležiščem obdelovanca, na katerem se razstavljivo pritrdi obdelovanec in katero je opremljeno s centrimimi odprtinami, ki sodelujejo skupaj z ustrezno na obdelovalni mizi razporejenimi, preko teh štrlečimi centrimimi čepi. Tu opisana naprava je opremljena s štirimi, v področju vogalov palete, ki jo je treba vpeti, postavljenimi, V-oblikovanimi utori (V-utor 70), ki v smislu centrimih odprtin ustrezajo prijavnemu elementu, ti utori sodelujejo s štrlečimi čepi (V-bloki 23, 24, 26, 28), da pozicionirajo paleto v X- in Y-smeri (in tudi celo v Z-smeri). S tem je prisotna skupina štirih daleč narazen ležečih parov odprtina-čep, ki prevzame celotno centrimo funkcijo. Razumljivo je, da je centrima točnost palete na strojni mizi odvisna izključno od obdelovalne natančnosti in aktualne lege »V-blokov« in »V-utorov«. Razporeditev je geometrijsko predoločena in celo pri najmanjših odmikih lege V-33 oblikovanih utorov v paleti se nikdar ne nastavi natančno enak položaj, ko se zaporedoma vpne množico palet npr. iz različnih izdelovalnih serij ali z različnimi temperaturami.

Iz DE 31 15 586 Al je postala znana paletno menjalna in centrima naprava za obdelovalni stroj, ki obsega dovodno progo, na katero prihajajo z obdelovancem naložene palete k postaji za sprejem palet in za obdelavo obdelovanca. Ko paleta prispe tja, se postaja spusti, dokler paleta ne nalega po eni strani na površini Z-osnih centrimih zatičev, ki pa ne opravljajo centrime funkcije v X-, Y- ali kotni smeri. Pri spuščanju postaje zgrabijo po drugi strani konično zasnovani zgornji robovi centrimih zatičev v odgovarjajoče konično zasnovane stročnice. Stročnice so v osni smeri vzmetne, v radialni smeri pa togo uležajene. S tem naj bi se doseglo »točno poravnavanje palete na pozicionimem zatiču v radialni smeri«.

S to razporeditvijo ni možno doseči točnega centriranja v X/Y-smeri in glede na kotno lego, posebno, ko se osne razdalje centrimih zatičev po eni strani in stročnic po drugi strani točno ne ujemajo. Ko se namreč razdalja med centrimimi zatiči po eni strani in stročnicami po drugi strani popolnoma točno ne ujema, je lega palete nedoločena, ker glede na izhodno lego palete pred vprijemom zatičev v stročnice določeno vprijema drug v drugega ali en par čep-stročnica ali drugi; to se nujno odraža v dveh različnih položajih palete, kar naj bi se izognili skladno z izumom.

Naloga predloženega izuma je izogniti se zgoraj omenjenim slabostim in tako dograditi napravo v uvodnem delu patentnega zahtevka 1 navedene vrste, da tudi pri zmanjšani preciznosti pri izdelavi ležišča oz. nosilca, posebno kar se tiče medsebojne razdalje centrimih čepov oz. centrimih odptrin, in pod vplivom termično pogojenih sprememb mer nosilca in/ali ležišča se doseže oz. ohranja zaželena, visoka pozicionima natančnost nosilca na ležišču.

Ta naloga se reši z v značilnostnem delu patentnega zahtevka 1 navedenimi ukrepi.

Zlasti je s tem zagotovljeno, da npr. v primeru dveh skupin centrimih odprtin in centirimih čepov ena skupina prevzame nalogo X/Y-pozicioniranja in določanje približnega kotnega položaja okoli Z-osi in s tem točno določa referenco za Z-os, medtem ko druga skupina natančno pozicionira ležišče obdelovanca glede na njegov kotni položaj okoli Z-osi. Medsebojna razdalja med obema skupinama centrirne odprtine/centrimi čepi potemtakem ni tako kritična, da se mora razdaljna med centrimimi čepi dveh skupin in razdalja med centrimimi odprtinami teh obeh skupin natančno ujemati. Kot iz tega sledi se izdelovalne tolerance, termične dimenzijske spremembe in podobno prestrežejo in je preprečena geometrična predoločitev položaja ležišča obdelovanca na obdelovalni mizi.

Nadaljnje izvedbe predmeta po izumu in prednostne izvedbene oblike so opisane v odvisnih zahtevkih 2-16.

V nadaljevanju bodo pobližje razloženi izvedbeni primeri naprave po izumu, sklicujoč se na priložene skice. Skice prikazujejo:

Sl. 1 tloris centrirnega organa z dvema skupinama centrimih čepov;

Sl. 2 pogled od spodaj izvedbenega primera ležišča obdelovanca z dvema skupinama centrimih odprtin, kije določena za sodelovanje s centrimim organom po sl. 1.

Sl. 3 stranski pogled centrirnega organa in obdelovančevega ležišča s sl. 1 in 2;

Sl. 4 tloris nosilnega telesa s štirimi zunanjimi in štirimi notranjimi centrimimi zatiči;

Sl. 5 stranski pogled nosilnega telesa s sl. 4;

Sl. 6 podroben pogled od spodaj prve centrirne skupine;

Sl. 6a podroben pogled od spodaj druge centrirne skupine;

Sl. 7 prerez skozi prvo centrimo skupino vzdolž linije VII-VII s sl. 6;

Sl. 8 povečan delni prerez skozi centrimi čep;

Sl. 9 pogled k ležišču obdelovanca obrnjeni strani centrime plošče;

Sl. 10 povečan delni prerez skozi centrimo ploščo in centrimi čep, pred ubiranjem centrimega čepa;

Sl. 11 prerez kot na sl. 10, vendar po ubiranju centrimega čepa;

Sl. 12 tloris delovne mize obdelovančevegaobdelovalnega stroja s štirimi skupinami centimih čepov; in

Sl. 13 pogled od spodaj drugega izvedbenega primera ležišča obdelovanca s štirimi skupinami centirimih odprtin;

Na sl. 1 je shematično prikazan centrimi organ 1, ki se lahko npr. na delovni mizi obdelovalnega stroja razporedi v točno znanem in določenem položaju. Na površini centrimega organa 1 sta razporejeni dve nosilni telesi 2 in 3, ki sta vsakokrat opremljeni z več centrimimi čepi. Podrobnejša zasnova nosilnih teles 2 in 3 se bo v nadaljevanju še podrobneje obravnavala v povezavi sl. 4 in 5. Glede na namen sta obe nosilni telesi 2 in 3 identično zasnovani.

Na sl. 2 je shematično prikazano ležišče 7 obdelovanca v pogledu od spodaj, t. p. s pogledom na k centrimemu organu 1 obrnjeno stran. Podolgovato ležišče 7 obdelovanca je v področju njegovih koncev opremljeno z vsakič eno skupino centrimih odprtin 15, 16; njegova podrobnejša zasnova bo v nadaljevanju prav tako še podrobneje obravnavana.

S sl. 3 je razviden centrimi organ 1 z obema nosilnima telesoma 2 in 3 in ležišče 7 obdelovanca s sl. 1 oz. 2 v stranskem pogledu. Ležišče 7 obdelovanca se s pomočjo dveh napenjalnih čepov 36 in s po eno v nosilnih telesih 2 in 3 predvideno kroglično vpenjalno glavo (ni prikazana), v katero ubirajo napenjalni čepi 36, spne proti centirnemu organu 1. Pri tem sodelujejo na nosilnih telesih predvideni centrimi čepi

-6D z v centrirnih ploščah 32 predvidenimi centrimimi zarezami, ki na sl. 3 niso prikazane, katere pa se bo v nadaljevanju še pobližje obravnavalo, v smislu določanja lege ležišča 7 obdelovanca glede na centrirni organ 1. Prej omenjene centrime plošče 32 so s pomočjo vijakov 37, ki tudi služijo kot Z-naslon, pritrjene na ležišče 7 obdelovanca in tako tvorijo obe skupini centimih odprtin 15 in 16.

Na sl. 4 je prikazano nosilno telo 2 v pogledu od zgoraj, medtem ko je na sl. 5 isto nosilno telo vidno v stranskem pogledu. Nosilno telo 2 ima valjast spodnji del 19 in v bistvu kvadratni zgornji del 20, katerega štiije vogali so poševno odrezani. Na površini zgornjega dela 20 so prioblikovane štiri štrleče letve 21, ki potekajo vzdolž obeh središčnic kvadrata. Na površini letev 21 so spet prioblikovani dejanski centrirni čepi. Pri predstavljenem izvedbenem primeru nosijo letve 21 štiri notranje centrime čepe 22 in štiri zunanje centrime čepe 23. Centri štirih notranjih, nekoliko ožjih centrirnih čepov 22, ležijo na krogu manjšega premera, in centri štirih zunanjih, nekoliko širših centrirnih čepov 23, ležijo na kogu večjega premera. Centrirni čepi 22 in 23 so na splošno klinasto zasnovani in razporeditev je taka, da prosti klinasti robovi 24 drug drugemu nasproti ležečih centrirnih čepov ležijo na vsakokratni liniji, pri čemer se obe namišljeni liniji sekata pravokotno.

V centru nosilnega telesa 2 je predvidena kroglična vpenjalna glava z vzmetno obremenjenimi, pnevmatsko vodljivimi napenjalnimi kroglami 26, ki služi za ležišče nateznega sornika. Take kroglične vpenjalne glave so poznane in tukaj ne potrebujejo razpravljanja.

Štiri diagonalno potekajoča površinska področja 27 zgornjega dela 20 nosilnega telesa so natančno piano brušena in služijo kot naležna ploskev za distančne somike, npr. stebla vijakov 37, s pomočjo katerih so centrime plošče 32 pritrjene na ležišču 7 obdelovanca.

Na sl. 8 je prikazan delni prerez skozi centrirni čep 23; centrirni čepi 22 imajo isti prerez. Ta na letev 21 prioblikovani centrirni čep 23 ima simetrično medseboj nagnjene stranske ploskve: Na eno k letvi 21 sosednje področje 30 z vzporednimi stranskimi ploskvami se priključi področje 29 s šibkejšim nagibom, ki preide v področje 28 glave z močnejšim nagibom. Kot bo še objasnjeno, delujejo centrirni čepi 23 skupaj s centimimi zarezami. Močneje nagnjeno področje 28 glave služi temu, da olajša vnašanje centrimih čepov v zareze, medtem ko šibkejše nagnjena področja 29 opravljajo pravo centrimo funkcijo.

Izgradnja centrimih odprtin 15 in 16 je razvidna iz sl. 6, 7 in 9. Te slike prikazujejo vsakokrat tloris, delni prerez vzdolž linije VII-VII s sl. 6 in pogled centrime plošče 32 s strani, ki je obrnjena k ležišču 7 obdelovanca.

Na ležišču 7 obdelovanca je za vsako centirimo odprtino 15 in 16 pritrjen krožen, štrleč rob 31, ki služi kot naleganje za (tukaj neprikazan) zaščitni pokrov za umazanijo in vlažnost. Znotraj robu 31 centrime zarezne odprtine 15 je pritrjena splošna krožna centrima plošča 32, ki ima osrednjo odprtino 33. Ležišče 34 nateznega somika predira odprtino 33 in je npr. s pomočjo vijakov 35 pritrjeno na ležišče 7 obdelovanca. Ležišče 34 nateznega somika nosi pravokotno štrleč napenjalni čep 36, ki je tako zasnovan, da se prilega v kroglično vpenjalno glavo nosilnih teles 2 in 3.

Centima plošča 32 je s štirimi vijaki 37 pritrjena na ležišče 7 obdelovanca; vijaki 37 služijo, kot je bilo že objasneno, istočasno kot distančni somiki in ležijo s svojo površino na piano zbrušenih površinskih področjih 27 nosilnih teles 2 in 3, ko je ležišče 7 obdelovanca pritrjeno na centrirni organ 1. Tako določajo položaj ležišča 7 obdelovanca in s tem nanj pritijenega obdelovanca v Z-smeri. Na mestih 38, kjer je centrima plošča 32 privijačena z ležiščem 7 obdelovanca, je ta zasnovana nekoliko debelejše, kot je to jasno razvidno s sl. 7.

Odebljena področja 38 centrime plošče 32 so v primeru centime odprtine 15 povezana med seboj s pomočjo tenkih stojin 40. Vse stojine 40 imajo odebeljen, osrednji odsek 41, kije opremljen s centrimo odprtino 39. Debelina osrednjega odseka 41 je nekoliko manjša kot debelina odebeljenih področij 38, tako da osrednji odseki 41 ne nalegajo na površini ležišča 7 obdelovanca; to je jasno vidno na sl. 7. Po dve nasproti ležeči centrimi odprtini 39 ležita na ravni liniji; obe ti ravni liniji se sekata pravokotno. Centrime odprtine 39 se razširjajo preko celotne širine stojin 40, in globina centrirnih odprtin 39 znaša približno 50-70% debeline osrednjih odsekov 41. Končno so osrednji odseki 41 s spodnje strani centrime plošče 32 opremljeni vsakokrat s končno izvrtino 42, katere položaj v danem primem odgovarja položaju zunanjih centrirnih čepov 23 nosilnih teles 2 in 3 in katere premer je nikoliko večji kot največja mera centrirnih čepov 23, gledano v prerezu vzporednem k površini zgornjega dela 20. Širina centrirnih zarez 39 ustreza približno širini centrirnih čepov 23, merjeno v sredini šibkeje nagnjenega področja 29.

Z izbrano zasnovo centime plošče 32 s tenkimi stojinami 40 so osrednji odseki 41 s centrirnimi odprtinami 39 v osni smeri elastično prožni, v obodni smeri, t. p. znotraj ravnine centrime plošče 32 pa popolnoma togi. Višina centimih čepov 23 je pri tem tako dimenzionirana, da te pri ujemu v centime odprtine 39 iztisnejo osrednje odseke 41 za majhno vrednost proti ležišču 7 obdelovanca. Ta premik je tako majhen, da se stabilnost v obodni smeri ne poslabša.

Centima odprtina 16 po sl. 6a je v principu točno tako zasnovana, s sledečimi razlikami;

Predvideni sta samo dve drug druga nasproti ležečim centrimim odprtinam 39a, ki ležita v podaljšku ravne linije preko tistih obeh centrirnih odprtin 39 centrime odprtine 16, kateri na risbi sl. 6 potekata vodoravno, t. p. v smeri razširitve ležišča 7 obdelovanca. Zato pri centrimi odprtini 16 odpadejo stojine 40 in odebeljeni, osrednji odsek 41; nasprotno sta obe na sl. 6 zgornji in obe spodnji odebeljeni področji 38 centrime plošče 32 neprekinjeno medseboj povezani z odebeljenim področjem 38a (sl. 6a). Izvrtina 42a je končno, v nasprotju s končnimi izvrtinami 42 v centrimi plošči 32 centrime odprtine 15, neprekinjena.

Na sl. 10 in 11 je v delnem prerezu prikazana situacija pred in po postavitvi in napetju ležišča 7 obdelovanca na z nosilnimi telesi 2 in 3 opremljenem centrimem organu 1. Na sl. 10 je centrima plošča 32 v popuščenem mirujočem položaju in centrimi čep 23 je tik pred prodiranjem v centrimo zarezo 39. V situaciji po sl. 11 je ležišče 7 obdelovanca pritrjeno na centrimem organu 1. Centrimi čep 23 se je potisnil v centrimo odprtino 39 in je pri tem premaknil centralno področje 41 centrime plošče 32 osno v smeri na ležišče 7 obdelovanca. Manj nagnjena stranska področja 29 centrimega čepa 23 nalegajo na robovih centrime odprtine 39 in tako povzročijo centriranje ležišča 7 obdelovanca. Pri na centrimi organ 1 vpetem ležišču 7 obdelovanca je X/Y-referenčna lega definirana s presečiščem obeh premic skozi nasprotno ležeče centrime čepe 23 nosilnega telesa 2, na katerega se postavi centrima odprtina 15. Samo po sebi je teoretično določena tudi kotna lega centrime odprtine 15 in s tem ležišča 7 obdelovanca, na podlagi sorazmerno velikih mer slednjega pa ne z zadostno natančnostjo; zaradi elastičnosti materiala bi bilo mogoče položaj centrimi odprtini 15 nasprotno ležečega konca ležišča 7 obdelovanca nedopustno spreminjati. Zato se s sodelovanjem obeh v X-smeri ležečih centrimih čepov 23 nosilnega telesa 4 z obema centrimima odprtinama 39a centrime odprtine 16 dodatno določi Y-položaj centrime skupine 16. Preostala oba centrima čepa 23 nosilnega telesa 4 nimata pri tem nobene funkcije, ker sta potopljena v prehodne izvrtine 42a centrime plošče 32 centrime odprtine 16.

Morebitna odstopanja razdalje med geometričnimi centri dveh sosednjih nosilnih teles in tistih dveh sosednjih centrimih odprtin, bodisi zaradi termične ekspanzije ali kontrakcije, bodisi zaradi obdelovalnih toleranc, nimajo na točnost centriranja nobenega vpliva. Χ/Υ-položaj Z-osi se določi le s sodelovanjem enega samega nosilnega telesa (npr. 2 s sl. 1) s centrimo odprtino 15. Na primer lega centrime odprtine 16 (sl. 2), ki nalega na nosilno telo 4, se lahko v X-smeri spreminja, ker so centrime odprtine 39a dovolj dolge in so končne izvrtine 42 dovolj velike (sl.6a), da prevzamejo odstopanja.

-1010

Na sl. 12 in 13 je prikazan nadaljnji izvedbeni primer naprave v skladu z izumom.

Na sl. 12 je shematično prikazan centrirni organ 1, ki se lahko razporedi npr. na delovni mizi obdelovalnega stroja v točno znanem in določenem položaju. Na površini centrimega organa 1 so razporejena štiri nosilna telesa 2-5, ki so vsakokrat opremljena z večimi centrimimi čepi. Podrobnejša zasnova nosilnih teles 2 -5 se je podrobneje obravnavala zgoraj v zvezi s sl. 4 in 5. Glede na namen so vsa štiri nosilna telesa 2-5 identično zasnovana.

Po sl. 13 je predviden okvir ležišča obdelovanca, ki ima dva prečna nosilca 11 in 12, ki sta s pomočjo dveh vzdolžnih nosilcev 13 in 14 medseboj povezana. Na obeh vzdolžnih nosilcih 13 in 14 so lahko pritrjeni ležiščni organi za obdelovance, ki jih je treba obdelati (ni prikazano); njihove zasnove v okviru tega opisa ni potrebno obravnavati. Oba prečna nosilca 11 in 12 sta opremljena s po dvema cetntimima odprtinama 15 in 16 oz. 17 in 18, katerih struktura je bila že zgoraj opisana.

Medtem, ko se okvir 6 po sl. 13 uporablja za večje obdelovance oz. množico manjših obdelovancev in se zaradi njegovih mer pritrdi v področju njegovih štirih kotov, je ležišče 7 obdelovanca po sl. 2 primemo za manjše obdelovance oz. majhno število majhnih obdelovancev; zatorej zadošča pritrditev na dveh mestih.

Centrima odprtina 17 (sl. 13) je identična s centrimo odprtino 16, ima torej prav tako samo dve centimi odprtini 39a. Nasprotno je centrima plošča 32 centrime odprtine 17 vgrajena zasukano za 90° v primerjavi s tisto centrime odprtine 16, tako da potekata centrirni odprtini 39a centime odprtine 17 v vzdolžni razširitvi vzdolžnega nosilca 13.

Centrina plošča 32 centime odprtine 18 končno ne obsega sploh nobenih centrirnih zarez, temveč samo štiri z ozirom na lego s centrimimi čepi 23 ustrezajoče, prehodne izvitine 42b. Sicer pa je struktura enaka kot tista od ostalih centrirnih odprtin.

S tem se na odgovarjajoč način s sodelovanjem obeh v Y-smeri ležečih centrirnih čepov 23 nosilnega telesa 3 z obema centrimima odprtinama 39b centrime odprtine

-11il dodatno določi X-položaj centrime zarezne skupine 17. Ostala dva centrima čepa 23 nosilnega telesa 3 nimata pri tem nobene funkcije, ker sta potopljena v prehodne izvrtine 42a centrime plošče 32 centrime odprtine 17. Centrimi čepi 23 nosilnega telesa 2 končno ne izvajajo sploh nobenega delovanja, ker so vsi skupaj potopljeni v prehodne izvrtine 42b centrime odprtine 18. S sodelovanjem nosilnega telesa 2 in centime odprtine 18 se določi zgolj Z-položaj, tako da distančni somiki 37 nalegajo na piano brušeno površinsko področje 27 nosilnega telesa 2.

Zaradi enostavnosti in da bi zagotovili možnost, da se glede na vrsto uporabljenega ležišča obdelovanca dopusti sodelovati vsakega poljubnega od nosilnih teles 2-5 s centrimo odprtino 15, so vsa nosilna telesa 2-5 identično zasnovana, čeprav samo pri enem od nosilnih teles vstopajo v funkcijo vsi štirje centrimi čepi.

Naprava v skladu z izumom nudi pri izredni fleksibilnosti v zasnovi ležišča obdelovanca zelo visoko natančnost z ozirom na točnost lege. Za izdelavo je enostavna in cenovno ugodna, neobčutljiva za onesnaževanje, ker je sistem centrimi čep-centirina zareza samočistilen, in obrabno neobčutljiva. Če bi se centrimi čepi in/ali centrime zareze po dolgi uporabi nekoliko obrabili, se zgolj centrima plošča 32 z njenim osrednjim odsekom 41 deformira nekoliko manj v osni smeri, kar pa nima nobenega vpliva na nančnost lege.

Claims (16)

1. Naprava za položajno določeno vpetje obdelovanca na obdelovalni mizi, z ležiščem obdelovanca, na katerem se razstavljivo pritrdi obdelovanec in katero je opremljeno s centrirnimi odprtinami, ki sodelujejo z odgovarjajoče na obdelovalni mizi razporejnimi, čez te štrlečimi centrirnimi čepi, pri čemer je predvidena prva skupina centrirnih odprtin (39) in centrirnih čepov (22; 23), ki določajo lego ležišča obdelovanca v X- in Y-smeri, značilna po tem, daje predvidena vsaj ena v razdalji od prve skupine razporejena, nadaljnja skupina centrirnih odprtin (39a; 39b) in centrirnih čepov (22; 23), ki določajo lego ležišča (6; 7) obdelovanca samo v X- ali samo v Y-smeri.

2. Naprava po zahtevku 1, značilna po tem, da je poleg prve skupine centrirnih odprtin (39) in centrirnih čepov (22; 23) kot nadaljnje skupine predvidena druga skupina centrirnih odprtin (39b) in centrirnih čepov (22; 23), ki določajo lego ležišča (6; 7) obdelovanca le v X-smeri, in tretja skupina centrirnih odprtin (39a) in centrirnih čepov (22; 23), ki določajo lego ležišča (6; 7) obdelovanca le v Ysmeri.

3. Naprava po zahtevku 1 ali 2, značilna po tem, da imajo skupine centrirnih čepov nosilno telo (2; 3; 4; 5), ki je opremljeno z vsaj štirimi klinastimi, enakomerno razmaknjenimi vzdolž kroga razporejenimi centrirnimi čepi (22; 23), pri čemer so prosti klinasti robovi (24) dveh drug drugemu nasproti ležečih centrirnih čepov (22; 23) poravnani v vrsto vzdolž prve, v X-smeri potekajoče linije in prosti klinasti robovi (24) dveh drugih drug drugemu nasproti ležečih centrirnih čepov (22; 23) vzdolž druge, v Y-smeri potekajoče linije.

4. Naprava po zahtevku 1 ali 2, značilna po tem, da imajo skupine centrirnih čepov nosilno telo (2; 3; 4; 5), ki je opremljeno s štirimi klinastimi, enakomerno razmaknjenimi vzdolž prvega, manjšega kroga razporejenimi centrirnimi čepi (22) in s štirimi klinastimi, enakomerno razmaknjenimi vzdolž drugega, večjega,

-1313 koncentričnega kroga razporejenimi centrimimi čepi (23), pri čemer so prosti klinasti robovi (24) štirih drug drugemu nasproti ležečih centrimih čepov (22; 23) poravnani v vrsto vzdolž prve, v X-smeri potekajoče linije in prosti klinasti robovi (24) štirih drugih drug drugemu nasproti ležečih centrimih čepov (22; 23) vzdolž druge, v Y-smeri potekajoče linije.

5. Naprava po zahtevku 3 ali 4, značilna po tem, da je s centrimimi čepi (22; 23) opremljena površina nosilnih teles (2; 3; 4; 5) piano brušena vsaj po področjih (27).

6. Naprava po zahtevku 3 ali 4, značilna po tem, da so nosilna telesa (2; 3; 4; 5) opremljena z osrednjo ležiščno odprtino (25) in s samimi po sebi znanimi napenjalnimi kroglami (26) za napenjalni čep (36).

7. Naprava po enem od zahtevkov 3-6, značilna po tem, da imajo centrimi čepi (22; 23) prva, manj nagnjena, k površini nosilnega telesa obrnjena stranska površinska področja (29) in druga, močneje nagnjena, na klinasti rob (24) priključena stranska površinska področja (28).

8. Naprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, daje ležišče (6; 7) obdelovanca opremljeno z vsaj dvema v medsebojni razdalji razporejenima centrimima odprtine (15, 16, 17, 18), katera imajo vsakič centrimo ploščo (32), pri čemer je centrima plošča (32) prve centrirne odprtine (15) opremljena s štirimi centirinimi odprtinami (39), katerih razporeditev odgovaija štirim centrimim čepom (22; 23) nosilnega telesa (2; 3; 4; 5), in pri čemer je centrima plošča (32) vsaj ene nadaljnje centrirne odprtine (16; 17) opremljena z dvema centimima odprtinama (39), ki ležita na zvezni premici skozi središče prve centime odprtine (15) in skozi središče nadaljnje centrirne odprtine (16 ali 17).

-1414

9. Naprava po zahtevku 8, značilna po tem, da ima ležišče obdelovanca obliko pravokotnega okviija (6), v katerega štirih kotih je vsakokrat razporejena centima odprtina (15,16, 17, 18).

10. Naprava po zahtevku 9, značilna po tem, da je okvir (6) opremljen s prvo centrimo odprtino (15) s štirimi centrimimi odprtinami (39), v obeh sosednjih kotih s po eno nadaljnjo centririno odprtino (16, 17) z dvema centimima odprtinama (39a, 39b) in v nasproti ležečem kotu s centrimo odprtino (18) brez centrirnih zarez.

11. Naprava po enem od zahtevkov 8-10, značilna po tem, da so centrime plošče (32) vseh centrirnih odprtin (15, 16, 17, 18) pritrjene vsaka s pomočjo štirih distančnih somikov (37) na ležišče (6, 7) obdelovanca.

12. Naprava po enem od zahtevkov 8-11, značilna po tem, da so centrime plošče (32) centimih odprtin (16, 17, 18) opremljene z dvema (39a, 39b) oz. nobeno centrimo odprtino s prehodnimi izvrtinami (42a, 42b), skozi katere prehajajo centimi čepi (23), ko centime odprtine (16, 17, 18) nalegajo na pripadajočih nosilnih telesih (2, 3, 4).

13. Naprava po enem od zahtevkov 8-11, značilna po tem, da ima centima plošča (32) prve centrime odprtine (15) štiri v področju distančnih somikov (37) ležeča, odebeljena področja (38) in štiri vsakokrat v sredini med dvema sosednjima odebeljenima področjema (38) ležeče osrednje odseke (41), ki so preko tenkih, vzmetno elastičnih stojin (40) povezani z odebeljenimi področji (38) in opremljeni s centimimi odpertinami (39).

14. Naprava po enem od zahtevkov 8-11, značilna po tem, da ima centima plošča (32) druge in tretje centrime odprtine (16, 17) dve drugo drugemu nasproti ležeči, med dvema sosednjima distančnima somikoma (37) raztezajoči se, odebeljeni področji (38) in dva vsakokrat v sredini med obema odebeljenima področjema

-1515 (38) ležeča osrednja odseka (41), ki sta preko tenkih, vzmetno elastičnih stoj in (40) povezana z odebeljenimi področji (38) in opremljena s centimima odprtinama (39a, 39b).

15. Naprava po zahtevku 13 ali 14, značilna po tem, da so osrednji odseki (41) nekoliko tanjši kot odebeljena področja (38) in glede na površino odebeljenih področij (38), kije obrnjena k ležišču (7) obdelovanca, prestavljeni nazaj, tako da osrednji odseki (41) lahko delujejo kot elastična vzmet proti ležišču (11) obdelovanca.

16. Naprava po enem od zahtevkov 8-15, značilna po tem, da so centrirne odprtine (15, 16, 17, 18) opremljene vsakokrat s samo po sebi znanim, osrednjim, štrlečim napenjalnim čepom (36).