SI20274A - Novi poliketidi, derivati antrona - Google Patents

Novi poliketidi, derivati antrona Download PDF

Info

Publication number
SI20274A
SI20274A SI200000126A SI200000126A SI20274A SI 20274 A SI20274 A SI 20274A SI 200000126 A SI200000126 A SI 200000126A SI 200000126 A SI200000126 A SI 200000126A SI 20274 A SI20274 A SI 20274A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
polyketides
plasmid
gene
strain
dna
Prior art date
Application number
SI200000126A
Other languages
English (en)
Inventor
Nataša PERIĆ
Branko BOROVIČKA
Anita BAGO-JOKSOVIĆ
Krešimir GOMERČIĆ
Daslav Hranueli
Peter G. Waterman
Iain S. HUNTER
Original Assignee
PLIVA, farmaceutska industrija, dioničko društvo
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Application filed by PLIVA, farmaceutska industrija, dioničko društvo filed Critical PLIVA, farmaceutska industrija, dioničko društvo
Publication of SI20274A publication Critical patent/SI20274A/sl

Links

Landscapes

  • Preparation Of Compounds By Using Micro-Organisms (AREA)
  • Micro-Organisms Or Cultivation Processes Thereof (AREA)
  • Plural Heterocyclic Compounds (AREA)
  • Pharmaceuticals Containing Other Organic And Inorganic Compounds (AREA)

Abstract

Izum se nanaša na nove poliketide, derivate antrona, s splošno formulo (I) v kateri R1 predstavlja -CH2-CONH2 ali -CH3, R2 predstavlja -OH ali -OCH3, in na postopek za njihovo pripravo kot tudi na uporabo pri pripravi novih biološko aktivnih spojin s potencialnim terapevtskim učinkom.ŕ

Description

Področje izuma
Predloženi izum se nanaša na poliketide, derivate antrona, in na postopek za njihovo pripravo, ki vključuje tehnike rekombinantne DNA in biosinteze na ta način dobljenih rekombinantov. Nove poliketide lahko uporabljamo same ali kot intermediate pri pripravi novih biološko aktivnih spojin, ki imajo potencialno terapevtsko učinkovitost.
Stanje tehnike
Znano je, da so poliketidi velika, strukturno različna družina naravnih spojin s številnimi biološkimi in farmakološkimi lastnostmi. Nekateri pomembni primeri vključujejo antibiotike, kot oksitetraciklin in eritromicin, protiglivična sredstva, kot amfotericin in nistatin, zdravila za zdravljenje raka, kot tetracenomicin in doksorubicin, imunosupresive, kot rapamicin in snov FK506, zdravila za zmanjševanje nivoja holesterola, kot mevinolin in lovastatin, antiparazitska sredstva avermektin in doramektin, pospeševalca živalske rasti monenzin in salinomicin, naravni insekticid daptomicin in mnoge druge. Poliketidi so sekundami metaboliti aktinomicet, ki vključujejo rodove Streptomyces, Actinomadura, Micromonospora, Saccharopolyspora in Nocardia. Ocenjuje se, daje bilo do leta 1985 okarakteriziranih okoli 4600 antibiotikov aktinomicetnega izvora, od katerih jih je 74 v klinični uporabi (npr. glej reference v: Hranueli, Prehrambeno-tehnol. biotehnol. rev., 27:163, 1989).
V obdobju od leta 1988 do 1992 so opisali dodatnih 1100 metabolitov, od katerih je približno 40% s poliketidno strukturo (Barr et al., WO prijava 98/27203, 1998).
Poliketide pripravijo s pomočjo encimskih kompleksov poliketid sintetaz (PKS) na biosintetski način, ki je podoben načinu maščobnih kislin, ki jih pripravijo s pomočjo encimskih kompleksov sintetaz maščobnih kislin (FAS). PKS sistemi katalizirajo kondenzacijo enostavnih karboksilnih kislin, aktiviranih s koencimom A, z dekarboksilacijsko kondenzacijo. Velika raznolikost struktur naravnih poliketidov je posledica razlike v dolžini verige, izbiri začetnih in podaljšanih enot in različnih redukcijskih ciklusov, kar vse pogojuje njihovo končno strukturo. Podobnosti v zaporedju skupin amino kislin (izvedenih iz sekvenc DNA) in mehanizmu delovanja med produkti gena PKS so privedle do njihove razdelitve na PKS sisteme tipa I in tipa II po klasifikacijskem sistemu, uporabljenem za FAS (Hopwood in Sherman, Annu. Rev. Genet. 24:37, 1990). PKS modularnega tipa I, odgovorne za biosintezo kompleksnih poliketidov, kot so eritromicin, avermektin in rapamicin, so multifunkcionalni encimi, ki vsebujejo številna enkratna aktivna mesta, organizirana v obliki modula. Za razliko od njih PKS tipa II, odgovorne za biosintezo aromatskih poliketidov, kot so aktinorodin, tetracenomicin, frenolicin, griseusin in pigment spor (produkt skupka whi gena, katerega strukturo je treba šele določiti) obstoji iz 4 do 6 mono- ali bifunkcionalnih proteinov, katerih aktivna mesta se uporabljajo zaporedno za zgodnjo sintezo in modifikacijo poliketidne verige. V kompleksnih poliketidih sta popolna skladnja aktivnih mest in struktura biosinteznih produktov modularnih PKS spodbudila racionalni model novih kompleksnih poliketidov s spreminjanjem genov PKS z genetskimi manipulacijami (npr. Kao et al., J. Am. Chem. Soc. 117:9105, 1995, in Pacey et al, J. Antibiot. 11:1029, 1998). Pristop k racionalnemu modelu novih enostavnih aromatskih poliketidov pa ne more biti tako direkten. Razlog za to je osnovna razlika v načinu, na katerega geni PKS, odgovorni za biosintezo aromatskih in kompleksnih poliketidov, kontrolirajo strukturo produkta. Za razliko od popolne skladnje med aktivnimi mesti in strukturo produktov genov PKS tipa I so geni PKS tipa II vsi strukturno zelo podobni. Zato na osnovi primarne strukture genov PKS tipa II ni mogoče predpostaviti poliketidne strukture njihovih produktov. Zaradi tega so skontruirali poseben sistem vektor-gostitelj za ekspresijo genetsko spremenjenih genov
PKS tipa II. Obstoji iz plazmida pRM5 in seva Streptomyces coelicolor CH999, iz katerega so odstranili celoten skupek genov za biosintezo aktinorodina (geni act). Pri poskusih kombiniranja genov PKS, proizvajalcev različnih aromatskih poliketidov, so ta sistem uporabili za sintezo mnogih novih aromatskih poliketidnih snovi in za razvoj strategije za njihov racionalni model. Ti poskusi so pokazali, da je za dolžino ogljikove verige v aromatskih poliketidih odgovoren produkt gena clf (npr. glej reference v: Khosla et al., WO prij. 96/40968; US 5,935,340, 1996; Hopwood, Chem.Rev. 97:2465, 1997, in Barr et al., WO prij. 98/27203, 1998).
Vrsta S. rimosus, proizvajalec antibiotika oksitetraciklina (OTC), je ena od genetsko najbolje opisanih bakterij izmed industrijsko važnih streptomicet. Izčrpno so preiskovali dva seva: M4018, ki so ga proučevali v Veliki Britaniji, in R6, ki so ga proučevali v Zagrebu. Skupek genov za biosintezo OTC (geni otc) so klonirali iz seva M15883, derivata seva M4018, in izdelali so njeno restrikcijsko mapo [Hunter in Hill, v Biotechnology of Antibiotics (2. izdaja), W.R. Strohl (ured.) Marcel Decker, New York, str. 21, 1997], Sekvenciranje DNA celega skupka je razkrilo funkcijo mnogih genov, za nekatere pa je treba funkcijo še določiti. Skupek genov otc seva R6 je bil prav tako kloniran. Njegova restrikcijska mapa se ne razlikuje od mape seva M15883 (Hranueli et al., Food Technol. Biotechnol. 37 (2): 1999, v tisku). Zaradi tega lahko podatke, dobljene za sev M15883 in sev R6, popolnoma primerjamo. Inaktivacija kromosomske kopije gena o/cDl (katerega produkt sodeluje v gubanju, ciklizaciji in aromatizaciji hipotetičnega nonaketidnega intermediata biosinteze OTC) seva 5. rimosus R6, je pripeljala do izuma, v katerem so opisani novi poliketidi, derivati piranona (Petkovič et al., hrvaška patentna prijava P960131 A, 1998). V nasprotju s tem produkt gena otcC hidroksilira nonaketidni intermediat biosinteze OTC mnogo stopenj po tem, ko so pripravili in nagubali poliketidno verigo [Hunter in Hill, v Biotechnology of Antibiotics (2. izdaja), W.R. Strohl (ured.) Marcel Decker, New York, str. 21, 1997],
Bistvo izuma
Predloženi izum se nanaša na nove poliketide, derivate antrona s splošno formulo (I):
I v kateri
R1 predstavlja -CH2-CONH2 ali -CH3,
R2 predstavlja -OH ali -OCH3, ter na postopek za njihovo pripravo kot tudi na uporabo v pripravi novih biološko aktivnih spojin s potencialnim terapevtskim delovanjem.
Podroben opis izuma
Iz genetsko konstruiranega seva S. rimosus R6-ZGL1 (deponiran kot Streptomyces rimosus R6-ZGL1 (otcC::gmr) v zbirki NCAIM pod pristopno številko NCAIM(P) B 001282) (z inaktiviranim genom otcC) izoliramo nove poliketide, derivate antrona, s splošno formulo I, kjer R1 predstavlja -CH2-CONH2 ali -CH3, R2 pa predstavlja -OH ali -OCH3, ki jih dobimo s fermentacijo, ekstrakcijo, zgoščevanjem, čiščenjem na silikagelu in na koncu z gelno filtracijo na koloni Sephadex LH-20.
Po dostopnih podatkih dobljene spojme do sedaj niso bile opisane. Novi derivati antrona so okarakterizirani s tem, da vsi v strukturi vsebujejo karboksilno skupino in različne dolžine ogljikovih verig, čeprav v genetsko konstruiranem sevu (R6-ZGL1) gen clf, odgovoren za dolžino ogljikove verige, ni spremenjen (glej reference v:Khosla et al., WO prijava 96/40968; US 5,935,340, 1996).
Bakterijski sevi, plazmidi in pogoji gojenja
Sev S. rimosus R6 (Hranueli et al., J. Gen. Microbiol. 114:295, 1979) uporabimo za inaktivacijo gena otcC. Genetska konstrukcija seva S. rimosus R6-ZGL1 (otcC::gmr) je opisana v nadaljevanju. Vsa kloniranja smo izvedli v celicah bakterije Escherichia coli TG1 (Gibson, doktorska disertacija, Univerza v Cambridgeu, Velika Britanija, 1984). Plazmidno DNA dvojnega vektorja pGLW75 smo uvedli v celice ceva E. coli NM544 (deni), iz katerega smo izolirali nemetilirano DNA tega plazmida pred transformacijo celic vrste S. rimosus (Marinus in Palmer, Gene 143:1. 1994).
Kot vir gena otcC in sosednjih delov otc DNA smo uporabili plazmid pPFZ46 (Butler et al., Mol. Gen. Genet. 215:231, 1989). Položaj gena v skupku otc gena smo določili s t.i. povratnim genetskim pristopom, z uporabo degeneriranega oligonukleotida, ki je bil modeliran na osnovi amino-terminalne peptidne sekvence očiščenega encima ATC-oksigenaze (Binnie et al., J. Bacteriol. 171:887. 1989). Za inaktivacijo gena otcC z insercijo gena gmr v njegovo strukturo smo uporabili plazmid pIBI24 bakterije E. coli (Dente et al., Nucl. Acids Res. JU: 1645, 1983). Gen gmr, ki je produkt, odgovoren za odpornost proti antibiotiku gentamicinu (Skeggs et al., J. Gen. Microbiol 133:915, 1987), smo dobili iz plazmida p504 bakterije E. coli (Garven, doktorska disertacija, Univerza v Glasgowu, Velika Britanija, 1995). (Slika 1). Plazmid vrste rodu Streptomyces, pIJ486 (Ward et al., Mol. Gen. Genet. 203:468. 1986), ki vsebuje genetski marker tsr, ki je produkt, odgovoren za odpornost proti antibiotiku tiostreptonu, smo uporabili za konstrukcijo dvojnega vektorja, ki se lahko razmnožuje v celicah bakterije E. coli kot tudi v celicah vrste rodu Streptomyces. Konstrukcija vseh plazmidov je opisana v nadaljevanju.
Seve vrste E. coli smo vzgajali in vzdrževali ob standardnih pogojih (Sambrook et al., Molecular Cloning, a Laboratory Manual. Cold Spring Harbor Laboratory Press, Cold Spring Harbor, New York, 1989). Kompletni tekoči (LM) in trden (CM) hranilni medij za vzgajanje in vzdrževanje celic vrste S. rimosus in fermentacij ski medij (FM) za biosintezo poliketidov so že bili opisani (Hranueli et al., J. Gen. Microbiol 114:295. 1979, in Vešligaj et El., Appl. Environ. Microbiol. 41:986. 1981).
Rokovanje z DNA in z mikroorganizmi
Metode za izolacijo in čiščenje kromosomskih in plazmidnih DNA, digeriranje DNA z restrikcij skimi endonukleazami, elektroforezo v gelu agaroze, prenos DNA na membrano, markiranje DNA z digoksigeninom ter hibridizacijo in detekcijo so opisali Sambrook et al. (Molecular Cloning, a Laboratory Manual. Cold Spring Harbor Laboratory Press, Cold Spring Harbor, New York, 1989).
Celice bakterije E. coli smo transformiran s pomočjo DNA plazmida z uporabo aparature za elektroporacijo (Bio-Rad Pulsing aparat) v skladu z navodili proizvajalca, medtem ko smo celice seva 5. rimosus R6 transformirali z uporabo istega aparata po metodi, opisani v Pigac in Schrempf (Appl. Environ. Microbiol. 61:352, 1995).
Konstrukcija plazmidov pGLW75, ki vsebujejo inaktivirani gen otcC
Plazmid p508x smo dobili iz plazmida p508 (Garven, doktorska disertacija, Univerza v Glasgowu, Velika Britanija, 1995). Ta plazmid (ki temelji na vektorju pIBI24, ki je v celicah bakterije E. coli prisoten v velikem številu kopij) vsebuje del skupka gena otc od restrikcij skega mesta Pstlyj do restrikcij skega mesta 5flcl2i. Segment DNA med restrikcijskima mestoma Kpnl^ in Kpn(.]9 smo zamenjali z DNA linkerjem, ki vsebuje enkratno restrikcijsko mesto encima Xbal (spajanje topih koncev). Iz plazmida p504 smo klonirali del DNA, ki vsebuje gen gmr, v enkratno restrikcijsko mesto Xbal plazmida p508x, da dobimo plazmid pGLW72. V paralelni konstrukciji smo fragment skupka gena otc z 2,3 kb (od restrikcij skega mesta S/P/2I14 do restrikcij skega mesta Ρό’/Ιπ) klonirali iz plazmida pPFZ46 (Butler et al., Mol. Gen. Genet. 215:231, 1989) v plazmid PIBI24, da dobimo plazmid pGLW73. V ta plazmid smo nato subklonirali Pst\-Sac[ fragment DNA s 3,9 kb iz plazmida pGLW72, ki je vseboval gmr marker. To insercijo smo izvedli z delnim digeriranjem DNA plazmida pGLW72. Delno digeriran fragment DNA smo nato očistili iz gela agaroze, digerirali z endonukleazo Sac\ in povezali s plazmidnim vektorjem pGLW73. Dobljeni plazmid smo imenovali pGLW74 (sl. 1). Plazmid pGLW74 vsebuje genetični marker gmr kloniran znotraj gena otcC in omejen s fragmenti DNA iz seva S. rimosus R6, to je 2,7 kb navzdol in
1,8 kb navzgor od gena otcC. Vse do sedaj opisane plazmide smo konstruirali z uporabo vektorjev, ki vsebujejo izvor za replikacijo DNA v bakteriji E. coli.
Končni del DNA v konstrukciji dvojnega vektorja je bil nestabilen plazmid pIJ486, ki vsebuje izvor za replikacijo DNA v vrsto rodu Streptomyces. Plazmid pGLW74 vsebuje enkratno restrikcijsko mesto za encim Sad, uporabljeno za njegovo linearizacijo. Linearizirani plazmid smo nato ligirali s plazmidom pIJ486, digeriranim znotraj njegovega enkratnega restrikcijskega mesta za encim Sad. Dobljen dvojni vektor smo poimenovali pGLW75, ki vsebuje inaktivirani gen otcC (sl. 1).
Konstrukcija seva X rimosus R6-ZGL1
Inaktivirano kopijo gena (otcC::gmr, prisotna na plazmidu pGLW75) smo uvedli v celice seva S. rimosus R6 z elektroporacijo. Plazmid pGLW75 je vseboval genetska markerja gmr in tsr. Dobljene transformante smo selekcionirali na odpornost proti antibiotiku tiostreptonu. Odpornost proti antibiotiku tiostreptonu smo uporabili za primarno selekcijo transformantov, medtem ko smo lahko odpornost proti antibiotiku gentamicinu v vrste S. rimosus uporabili samo za sekundarno selekcijo. Naknadna nasaditev transformantov na medij CM, ki vsebuje gentamicin, je potrdila prisotnost celovitega genetskega markerja gmr v njihovih celicah. Po rasti celic transformantov seva S. rimosus R6 v mediju LM v neselektivnih pogojih (v odsotnosti antibiotikov) v času, za katerega predpostavljamo, da je prišlo do rekombinacije med DNA plazmidom in DNA kromosomom bakterije S. rimosus, smo celice transformantov nasadili na medij CM, ki prav tako ne vsebuje antibiotikov. V takem sistemu se plazmid pogosto izgubi med deljenjem celic [segregacijska nestabilnost plazmida pIJ486 v odsotnosti selekcije je dobro opisana (Ward et al., Mol. Gen. Genet. 203:468, 1986)]. Inaktivacijo gena za hidroksilazo (gena otcC) izvedemo znotraj kromosoma seva S. rimosus R6. Do inaktivacije gena v kromosomu pride, kadar kopija gena otcC:.gmr zamenja izvirni gen otcC v kromosomu ob izgubi vektorja pIJ486 in pridruženih delov DNA. Da bi potrdili verodostojnost inaktivacije, smo kromosomsko DNA izolirali iz izbranih kolonij transformantov (ki so odporne proti gentamicinu, občutljive pa proti tiostreptonu), digerirali z restrikcijskimi endonukleazami FcoRI in Sad, prenesli na membrano (Sambrook et al., Molecular Cloning, a Laboratory Manual. Cold Spring Harbor Laboratory Press, Cold Spring Harbor, New York, 1989) in hibridizirali s sondo, ki je vsebovala gen otcC (ali del DNA od Kpnl]9 do Sph[2o)· Na ta način smo konstruirali sev S. rimosus R6-ZGL1.
Biosinteza novih poliketidov
Sev S. rimosus R6-ZGL1 (otcC::gmr), shranjen v 40% glicerolu pri temperaturi -70 °C, smo presadili na trden medij CM v petrijevke z vsebnostjo gentamicina (500 pg/mL) [CM medij vsebuje: 10,0 g ekstrakta slada, 4,0 g kvasnega ekstrakta, 4,0 g glukoze, 2% agarja (m/v), destilirana voda do 1,0 1; pH naravnamo na 7,2 z 10%-nim NaOH; sterilizacija 40 minut pri 110 °C]. Petrijevke smo inkubirali v termostatu 5 do 7 dni (pri 25 - 30 °C), nakar so zrasle posamezne kolonije streptomicet. Z eno kolonijo streptomicet smo nasadili 50 ml tekočega medija LM, ki vsebuje gentamicin (500 pg/ml) [LM medij vsebuje: 40,0 g dekstrina, 16,0 g CSL (com steep liquor; približno 50% trdne snovi), 7,0 g CaCO3, 2,0 g (NH^SO^ destilirana voda do 1,0 1; pH smo naravnali na 7,2 z 10%-nim NaOH; sterilizacija 30 minut pri 120 °C] in dobljeno suspenzijo smo inkubirali na rotacijskem stresalniku (150 - 300 obr/min) 48 do 72 ur pri temperaturi od 25 do 30 °C. Medij FM za biosintezo poliketidov, ki vsebuje gentamicin (500 pg/ml), [FM medij vsebuje: 55 g koruznega škroba, 7,5 g CSS (com steep solid), 7,0 g CaCO3, 8,5 g (NH^SO^ 2,0 g N^Cl, 0,14 g COC12 x 6H2O, 10,0 g sojinega olja, vodovodna voda do 1,0 1; naravni pH; sterilizacija 40 minut pri 120 °C], smo nasadili z 10% biomase streptomicet iz medija LM. Biosintezo (fermentacijo) smo izvedli na rotacijskem stresalniku (150 - 300 obr/min) v času 5 do 7 dni pri temperaturi od 25 do 30 °C.
Ekstrakcija, zgoščevanje in čiščenje novih poliketidnih snovi
Fermentacijsko lužnico (2,0 1) seva 5. rimosus R6-ZGL1 smo nasitili z dodatkom anorganske soli, npr. z natrijevim dihidrogenfosfatom, in ekstrahirali z organskim topilom, ki se slabo meša z vodo, npr. z n-butanolom, n-oktanolom, kloroformom, etilacetatom, metil-izo-butilketonom, itd., prednostno pa z etil-acetatom. Topilo smo uparili pri znižanem tlaku in temperaturi od 35 do 50 °C. Različne snovi, prisotne v dobljeni trdni snovi, smo razdelili v frakcije s kromatografijo na koloni silikagela z eluiranjem z dvema sistemoma topil (A: kloroform-metanol, B: n-heksan-etil-acetat). Frakcije, eluirane s sistemom A (8-16% metanola) smo združili in topilo uparili pod zmanjšanim tlakom. Z razdelitvijo smo nadaljevali s filtracijo na koloni Sephadex LH20 in s ponovnim eluiranjem s sistemom topil A. Frakcije, eluirane s sistemom A (6% metanola), so vsebovale snov 1 (35 mg). Frakcije, eluirane s sistemom B (30-45% etilacetata), smo združili in topilo uparili pod zmanjšanim tlakom. Dobljeno trdno snov smo raztopili v 2 ml metanola in ohladili na + 4 °C. Po 20 urah se je oborila snov 3 (7 mg) kot rumena oborina. Frakcije, eluirane s sistemom B (65-80% etil acetata), smo prav tako združili in topilo uparili pod zmanjšanim tlakom. Dobljeno trdno snov smo raztopili v 2 ml metanola in ohladili na + 4 °C. Snov 2(11 mg) se je oborila kot svetlo rumena oborina po 24 urah.
Ekstrakcijo, zgoščevanje in čiščenje poliketidov od 1 do 3 smo spremljali s tenkoslojno kromatografijo (TLC) na silikagelnih ploščah (Merck, kat. št. 15684) z uporabo zmesi topil kloroform - metanol - voda (9 : 4 : 0,1) kot mobilne faze.
Kemijska karakterizacija novih poliketidov
Kemijsko strukturo dobljenih poliketidov smo določili na osnovi 2D homonukleamih in heteronukleamih študij ob uporabi COSY-45 tehnike za neposredno določevanje H-H pripajanja (Williams in Fleming, Methods in Organic Chemistry, 5. izdaja, McGraw-Hill Publishing Co, London, Velika Britanija, 1997), HC-COBI tehnike za določevanje H-C interakcije preko ene vezi (!J) (Sanders in Hunter, Modem NMR Sprectroscopy: A Guide for Chemists, Oxford University Press, Velika Britanija, 1987) in HMBC tehnike za določevanje H-C interakcije preko dveh (2J) in treh vezi (J) (Williams in Fleming, Methods in Organic Chemistry, 5. izdaja, McGraw-Hill Publishing Co, London, Velika Britanija, 1997).
IR spekter je odkril številne absorpcijske trakove med 1675 in 1615 cm'1, kar kaže na prisotnost karbonilov, lastnih poliketidom.
Priprava novih derivatov antrona je prikazana s sledečimi primeri, ki v nobenem primeru niso omejevalni dejavnik za izum.
Primer 1
-karbamoilmetil-1,8,10-trihidroksi-10-metil-9-okso-9,10-dihidroantracen-2karboksilna kislina (1) ali
3-karbamoilmetil-l,8,10-trihidroksi“10-metil-antron-2-karboksilna kislina (1)
Z eno kolonijo seva S. rimosus R6-ZGL1 (otcC::gmr) nasadimo 50 ml medija LM, ki vsebuje gentamicin (500 pg/ml). Dobljeno mikrobno suspenzijo gojimo na rotacijskem stresalniku (200 obr/min) 72 ur pri 28 °C. Medij za biosintezo poliketidov (FM), ki vsebuje gentamicin (500 pg/ml), nasadimo z 10% mikrobne biomase iz medija LM. Biosintezo (fermentacijo) izvedemo na rotacijskem stresalniku (200 obr/min) v času 7 dni pri temperaturi 28 °C. Fermentacijsko juho (2,0 1) nasitimo z dodatkom natrijevega dihidrogenfosfata (1,2 kg) in jo trikrat ekstrahiramo z enakim volumnom (2,0 1) etil acetata. Organske sloje združimo in uparimo pod zmanjšanim tlakom pri 40 °C do suhega ostanka. Suhi ostanek (2,0 g) razdelimo s kromatografijo na stolpcu silikagela z eluiranjem s sistemom topil A (kloroform-metanol). Frakcije, eluirane s sistemom A (8-16% metanola), združimo in koncentriramo z upaijenjem pod zmanjšanim tlakom. Z nadaljnjo razdelitvijo nadaljujemo na koloni Sephadex LH-20 s ponovnim eluiranjem s kloroformom-metanolom (6% metanola).
Frakcije, za katere je TLC pokazala, da vsebujejo spojino 1, zberemo in koncentriramo z uparjenjem pod zmanjšanim tlakom, pri Čemer dobimo 35 mg spojine I v obliki rumenega prahu.
'H NMR: (400MHz, DMSO-d6); 12,41 (2H, br. s, NH2), 11,97 (IH, s, 2-COOH), 7,77 (IH, s, 8-OH), 7,64 (IH, s, 1-OH), 7,69 (IH, t, J = 8,0 Hz, H-6), 7,42 (IH, dd,
J = 7,6 Hz, H-5), 7,40 (IH, s, H-4), 6,95 (IH, d, J = 8,4 Hz, H-7), 6,29 (IH, s, 10OH), 3,72 (2H, ABq, J = 16 Hz, 3-CH2-), 1,51 (3H, s, 10-CH3).
13C NMR: (100MHz, DMSO-d6); 191,5 (C-9), 171,1 (3-CH2-CO-NH2), 166,9 (2COOH), 161,5 (C-8), 158,3 (C-l), 152,0 (C-lOa), 151,5 (C-4a), 141,8 (C-3), 137,4 (C-6), 126,2 (C-2),119,1 (C-4), 117,1 (C-5), 116,0 (C-7), 113,0 (C-8a), 111,6 (C-9a),
69,4 (3-CH?-CO-NH?), 38,7 (IO-CH3).
Primer 2
1.8.10- trihidroksi-3,10-dimetil-9-okso-9,10-dihidroantracen-2-karboksilna kislina (2) ali
1.8.10- trihidroksi-3,10-dimetil-antron-2-karboksilna kislina (2)
Po fermentaciji in izolaciji, opisani v primeru 1, izvedemo ločenje suhega ostanka s kromatografijo na koloni silikagela z eluiranjem s sistemom topil B (n-heksan-etil acetat). Frakcije, eluirane s sistemom B (65-80% etil acetata), združimo in koncentriramo z uparjenjem pod zmanjšanim tlakom. Dobljeno trdno snov raztopimo v 2 ml metanola in ohladimo na + 4 °C. Po 24 urah se obori snov 2(11 mg) kot svetlo rumena oborina.
Ή NMR: (400MHz, DMSO-d6); 12,00 (IH, br. s, 2-COOH), 7,81 (IH, s, 8-OH), 7,53 (IH, s, 1-OH), 7,68 (IH, ζ J = 8,0 Hz, H-6), 7,42 (IH, dd, J = 7,6 Hz, H-5), 7,28 (IH, s, H-4), 6,93 (IH, d, J = 8,2 Hz, H-7), 6,23 (IH, s, 10-OH), 2,37 (3H, s, 3-CH3), 1,50 (3H, s, 10-CH3).
13C NMR: (100MHz, DMSO-d6): 191,4 (C-9), 167,4 (2-COOH), 161,5 (C-8 in C-l), 152,0 (C-lOa), 151,3 (C-4a), 144,8 (C-3), 137,3 (C-6), 126,5 (C-2), 118,4 (C-4), 117,5, 116,0 (C-5 in C-7), 113,0 (C-8a), 110,9 (C-9a), 38,7 (10-CH3), 20,0 (3-CH3).
Primer 3
3-karbamoilmetil-1,8-dihidroksi-10-metoksi-10-metil-9-okso9,10-dihidroantracen-2-karboksilna kislina (3) ali
3-karbamoilmetil- 1,8-dihidroksi-10-metoksi- 10-metilantron-2-karboksilna kislina (3)
Po fermentaciji in izolaciji, opisani v primeru 1, dobimo snov 3 (7 mg) z ločenjem suhega ostanka s kromatografijo na koloni silikagela z eluiranjem s sistemom topil B (30-45% n-heksan-etil acetat). Kot v primeru 2 frakcije, ki vsebujejo snov 3, združimo in koncentriramo z uparjenjem pod zmanjšanim tlakom in prav tako raztopimo v 2 ml metanola. Raztopino ohladimo na +4 °C. Po 20 urah se obori snov 3 kot rumena oborina.
'H NMR: (400MHz, DMSO-d6); 12,41 (2H, br. s, NH2), 11,94 (IH, s, 2-COOH), 7,76 (IH, s, 8-OH), 7,60 (IH, s, 1-OH), 7,69 (IH, t, J = 8,0 Hz, H-6), 7,42 (IH, dd, J = 7,6 Hz, H-5), 7,39 (IH, s, H-4), 6,95 (IH, d, J = 8,4 Hz, H-7), 3,81 (2H, ABq, J = 16 Hz, 3-CH2-), 3,61 (3H, s, 10-OCH3), 1,51 (3H, s, 10-CH3).
13C NMR: (100MHz, DMSO-d6): 191,5 (C-9), 170,2 (3-CH2-CO-NH2) 166,8 (2COOH), 161,6 (C-8) 158,3 (C-l), 152,0 (C-lOa), 151,7 (C-4a), 141,1 (C-3), 137,6 (C-6), 126,2 (C-2), 119,2 (C-4), 117,2 (C-5), 116,1 (C-7), 113,0 (C-8a), 111,9 (C-9a),
69,4 (3-CH2-CO-NH2), 51,8 (10-O-CH3), 38,7 (IO-CH3).

Claims (6)

  1. Patentni zahtevki
    1. Novi poliketidi, derivati antrona, s splošno formulo I
    I v kateri
    R1 predstavlja -CH2-CONH2 ali -CH3,
    R2 predstavlja -OH ali -OCH3.
  2. 2. Nova spojina po zahtevku 1, označena s tem, da R1 predstavlja -CH2-CONH2,
    R2 predstavlja -OH.
  3. 3. Nova spojina po zahtevku 1, označena s tem, da R predstavlja -CH3, R pa predstavlja -OH.
    1 o
  4. 4. Nova spojina po zahtevku 1, označena s tem, da R predstavlja -CH2-CONH2, R pa predstavlja -OCH3.
  5. 5. Postopek za pripravo novih poliketidov, derivatov antrona, po zahtevku 1, označen s tem, da konstruiramo sev S. rimosus R6-ZGL1 s pomočjo plazmidov pPFZ46, pIBI24, p504, p508x in pIJ486, nakar izvajamo fermentacijo 5 do 7 dni pri temperaturi 25 do 30 °C na rotacijskem stresalniku, nato izolacijo z ekstrakcijo z organskim topilom, ki se slabo meša z vodo, in z njihovim ločenjem s pomočjo kromatografije na koloni silikagela ob uporabi dveh običajnih sistemov topil, kot kloroforma-metanola ali n-heksana-etil acetata, čemur sledi ločenje na koloni Sephadex LH-20 z eluiranjem z zmesjo preje omenjenih topil ali z obarjanjem v metanolu.
  6. 6. Novi poliketidi, derivati antrona, za uporabo kot biološko aktivne spojine ali kot intermediati pri pripravi novih biološko aktivnih spojin, ki imajo potencialno terapevtsko učinkovitost.
SI200000126A 1999-05-20 2000-05-19 Novi poliketidi, derivati antrona SI20274A (sl)

Applications Claiming Priority (1)

Application Number Priority Date Filing Date Title
HR990153A HRP990153A2 (en) 1999-05-20 1999-05-20 Novel polyketides, antrone derivatives

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI20274A true SI20274A (sl) 2000-12-31

Family

ID=10946930

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI200000126A SI20274A (sl) 1999-05-20 2000-05-19 Novi poliketidi, derivati antrona

Country Status (2)

Country Link
HR (1) HRP990153A2 (sl)
SI (1) SI20274A (sl)

Also Published As

Publication number Publication date
HRP990153A2 (en) 2001-06-30

Similar Documents

Publication Publication Date Title
EP0910633B1 (en) Hybrid polyketide synthase I gene
US6271255B1 (en) Erythromycins and process for their preparation
Stutzman-Engwall et al. Multigene families for anthracycline antibiotic production in Streptomyces peucetius.
US10047363B2 (en) NRPS-PKS gene cluster and its manipulation and utility
JP2000515390A (ja) 新規ポリケチド誘導体およびそれを製造するための組換え方法
US20090286291A1 (en) Borrelidin-producing polyketide synthase and its use
US20080287483A1 (en) Polyketides and Their Synthesis and Use
CZ20004912A3 (cs) Polyketidy a jejich syntéza
KR101542243B1 (ko) 이소발레릴 스피라마이신 i을 생산하는 유전학적으로 공학처리된 균주 wsj­ia
Maharjan et al. Identification and functional characterization of an afsR homolog regulatory gene from Streptomyces venezuelae ATCC 15439
Yang et al. New secondary metabolites from an engineering mutant of endophytic Streptomyces sp. CS
US7807418B2 (en) Method for producing hybrid polyketide synthases
SI20274A (sl) Novi poliketidi, derivati antrona
AU2019101637A4 (en) Streptovaricin derivative, and preparation method and use thereof
SI20073A (sl) Novi poliketidi, derivati piranona
Jiang et al. Genetic engineering ofSorangium cellulosum reveals hidden enzymology in myxobacterial natural product biosynthesis
Arakawa Characterization of the Biosynthetic Gene Clusters Located on the Streptomyces Linear Plasmid
He Molecular analysis of the aureothin biosynthesis gene cluster from streptomyces thioluteus HKI-227: new insights into polyketide assemply
Sydor Elucidation of the prodiginine biosynthetic pathway in Streptomyces coelicolor A3 (2)
Salem Biosynthesis of marineosin, a spiroaminal undecylprodiginine natural product
Yang Xianshu Yang
JP2009219493A (ja) ポリケチド類及びそれらの合成
Chen Molecular mechanism for the biosynthesis of antifungal HASF and antibacterial WAP-8294A2
JP2003174884A (ja) rhoG遺伝子およびその使用