SI20162A - Izboljšan sistem obdelave, hrambe in transporta utekočinjenega naravnega plina - Google Patents

Izboljšan sistem obdelave, hrambe in transporta utekočinjenega naravnega plina Download PDF

Info

Publication number
SI20162A
SI20162A SI9820046A SI9820046A SI20162A SI 20162 A SI20162 A SI 20162A SI 9820046 A SI9820046 A SI 9820046A SI 9820046 A SI9820046 A SI 9820046A SI 20162 A SI20162 A SI 20162A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
natural gas
liquefied natural
temperature
kpa
psia
Prior art date
Application number
SI9820046A
Other languages
English (en)
Inventor
Robert M. Woodall
Ronald R. Bowen
Douglas P. Fairchild
Original Assignee
Exxon Production Research Company
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Application filed by Exxon Production Research Company filed Critical Exxon Production Research Company
Publication of SI20162A publication Critical patent/SI20162A/sl

Links

Classifications

    • B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B63—SHIPS OR OTHER WATERBORNE VESSELS; RELATED EQUIPMENT
    • B63B—SHIPS OR OTHER WATERBORNE VESSELS; EQUIPMENT FOR SHIPPING 
    • B63B25/00—Load-accommodating arrangements, e.g. stowing, trimming; Vessels characterised thereby
    • B63B25/02—Load-accommodating arrangements, e.g. stowing, trimming; Vessels characterised thereby for bulk goods
    • B63B25/08—Load-accommodating arrangements, e.g. stowing, trimming; Vessels characterised thereby for bulk goods fluid
    • B63B25/12—Load-accommodating arrangements, e.g. stowing, trimming; Vessels characterised thereby for bulk goods fluid closed
    • B63B25/14—Load-accommodating arrangements, e.g. stowing, trimming; Vessels characterised thereby for bulk goods fluid closed pressurised
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17D—PIPE-LINE SYSTEMS; PIPE-LINES
    • F17D1/00—Pipe-line systems
    • F17D1/08—Pipe-line systems for liquids or viscous products
    • F17D1/082—Pipe-line systems for liquids or viscous products for cold fluids, e.g. liquefied gas
    • B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B23—MACHINE TOOLS; METAL-WORKING NOT OTHERWISE PROVIDED FOR
    • B23K—SOLDERING OR UNSOLDERING; WELDING; CLADDING OR PLATING BY SOLDERING OR WELDING; CUTTING BY APPLYING HEAT LOCALLY, e.g. FLAME CUTTING; WORKING BY LASER BEAM
    • B23K35/00—Rods, electrodes, materials, or media, for use in soldering, welding, or cutting
    • B23K35/22—Rods, electrodes, materials, or media, for use in soldering, welding, or cutting characterised by the composition or nature of the material
    • B23K35/24—Selection of soldering or welding materials proper
    • B23K35/30—Selection of soldering or welding materials proper with the principal constituent melting at less than 1550°C
    • B23K35/3053—Fe as the principal constituent
    • B23K35/3066—Fe as the principal constituent with Ni as next major constituent
    • B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B23—MACHINE TOOLS; METAL-WORKING NOT OTHERWISE PROVIDED FOR
    • B23K—SOLDERING OR UNSOLDERING; WELDING; CLADDING OR PLATING BY SOLDERING OR WELDING; CUTTING BY APPLYING HEAT LOCALLY, e.g. FLAME CUTTING; WORKING BY LASER BEAM
    • B23K9/00—Arc welding or cutting
    • B23K9/16—Arc welding or cutting making use of shielding gas
    • B23K9/173—Arc welding or cutting making use of shielding gas and of a consumable electrode
    • B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B60—VEHICLES IN GENERAL
    • B60K—ARRANGEMENT OR MOUNTING OF PROPULSION UNITS OR OF TRANSMISSIONS IN VEHICLES; ARRANGEMENT OR MOUNTING OF PLURAL DIVERSE PRIME-MOVERS IN VEHICLES; AUXILIARY DRIVES FOR VEHICLES; INSTRUMENTATION OR DASHBOARDS FOR VEHICLES; ARRANGEMENTS IN CONNECTION WITH COOLING, AIR INTAKE, GAS EXHAUST OR FUEL SUPPLY OF PROPULSION UNITS IN VEHICLES
    • B60K15/00—Arrangement in connection with fuel supply of combustion engines or other fuel consuming energy converters, e.g. fuel cells; Mounting or construction of fuel tanks
    • B60K15/03—Fuel tanks
    • B60K15/03006—Gas tanks
    • B—PERFORMING OPERATIONS; TRANSPORTING
    • B63—SHIPS OR OTHER WATERBORNE VESSELS; RELATED EQUIPMENT
    • B63B—SHIPS OR OTHER WATERBORNE VESSELS; EQUIPMENT FOR SHIPPING 
    • B63B25/00—Load-accommodating arrangements, e.g. stowing, trimming; Vessels characterised thereby
    • B63B25/02—Load-accommodating arrangements, e.g. stowing, trimming; Vessels characterised thereby for bulk goods
    • B63B25/08—Load-accommodating arrangements, e.g. stowing, trimming; Vessels characterised thereby for bulk goods fluid
    • B63B25/12—Load-accommodating arrangements, e.g. stowing, trimming; Vessels characterised thereby for bulk goods fluid closed
    • B63B25/16—Load-accommodating arrangements, e.g. stowing, trimming; Vessels characterised thereby for bulk goods fluid closed heat-insulated
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C22—METALLURGY; FERROUS OR NON-FERROUS ALLOYS; TREATMENT OF ALLOYS OR NON-FERROUS METALS
    • C22C—ALLOYS
    • C22C38/00—Ferrous alloys, e.g. steel alloys
    • C22C38/001—Ferrous alloys, e.g. steel alloys containing N
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C22—METALLURGY; FERROUS OR NON-FERROUS ALLOYS; TREATMENT OF ALLOYS OR NON-FERROUS METALS
    • C22C—ALLOYS
    • C22C38/00—Ferrous alloys, e.g. steel alloys
    • C22C38/04—Ferrous alloys, e.g. steel alloys containing manganese
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C22—METALLURGY; FERROUS OR NON-FERROUS ALLOYS; TREATMENT OF ALLOYS OR NON-FERROUS METALS
    • C22C—ALLOYS
    • C22C38/00—Ferrous alloys, e.g. steel alloys
    • C22C38/06—Ferrous alloys, e.g. steel alloys containing aluminium
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C22—METALLURGY; FERROUS OR NON-FERROUS ALLOYS; TREATMENT OF ALLOYS OR NON-FERROUS METALS
    • C22C—ALLOYS
    • C22C38/00—Ferrous alloys, e.g. steel alloys
    • C22C38/08—Ferrous alloys, e.g. steel alloys containing nickel
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C22—METALLURGY; FERROUS OR NON-FERROUS ALLOYS; TREATMENT OF ALLOYS OR NON-FERROUS METALS
    • C22C—ALLOYS
    • C22C38/00—Ferrous alloys, e.g. steel alloys
    • C22C38/12—Ferrous alloys, e.g. steel alloys containing tungsten, tantalum, molybdenum, vanadium, or niobium
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C22—METALLURGY; FERROUS OR NON-FERROUS ALLOYS; TREATMENT OF ALLOYS OR NON-FERROUS METALS
    • C22C—ALLOYS
    • C22C38/00—Ferrous alloys, e.g. steel alloys
    • C22C38/14—Ferrous alloys, e.g. steel alloys containing titanium or zirconium
    • C—CHEMISTRY; METALLURGY
    • C22—METALLURGY; FERROUS OR NON-FERROUS ALLOYS; TREATMENT OF ALLOYS OR NON-FERROUS METALS
    • C22C—ALLOYS
    • C22C38/00—Ferrous alloys, e.g. steel alloys
    • C22C38/16—Ferrous alloys, e.g. steel alloys containing copper
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C1/00—Pressure vessels, e.g. gas cylinder, gas tank, replaceable cartridge
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C1/00—Pressure vessels, e.g. gas cylinder, gas tank, replaceable cartridge
    • F17C1/002—Storage in barges or on ships
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C1/00—Pressure vessels, e.g. gas cylinder, gas tank, replaceable cartridge
    • F17C1/14—Pressure vessels, e.g. gas cylinder, gas tank, replaceable cartridge constructed of aluminium; constructed of non-magnetic steel
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C13/00—Details of vessels or of the filling or discharging of vessels
    • F17C13/001—Thermal insulation specially adapted for cryogenic vessels
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C3/00—Vessels not under pressure
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C3/00—Vessels not under pressure
    • F17C3/02—Vessels not under pressure with provision for thermal insulation
    • F17C3/025—Bulk storage in barges or on ships
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C7/00—Methods or apparatus for discharging liquefied, solidified, or compressed gases from pressure vessels, not covered by another subclass
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C7/00—Methods or apparatus for discharging liquefied, solidified, or compressed gases from pressure vessels, not covered by another subclass
    • F17C7/02—Discharging liquefied gases
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17D—PIPE-LINE SYSTEMS; PIPE-LINES
    • F17D1/00—Pipe-line systems
    • F17D1/02—Pipe-line systems for gases or vapours
    • F17D1/04—Pipe-line systems for gases or vapours for distribution of gas
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F25—REFRIGERATION OR COOLING; COMBINED HEATING AND REFRIGERATION SYSTEMS; HEAT PUMP SYSTEMS; MANUFACTURE OR STORAGE OF ICE; LIQUEFACTION SOLIDIFICATION OF GASES
    • F25J—LIQUEFACTION, SOLIDIFICATION OR SEPARATION OF GASES OR GASEOUS OR LIQUEFIED GASEOUS MIXTURES BY PRESSURE AND COLD TREATMENT OR BY BRINGING THEM INTO THE SUPERCRITICAL STATE
    • F25J1/00—Processes or apparatus for liquefying or solidifying gases or gaseous mixtures
    • F25J1/02—Processes or apparatus for liquefying or solidifying gases or gaseous mixtures requiring the use of refrigeration, e.g. of helium or hydrogen ; Details and kind of the refrigeration system used; Integration with other units or processes; Controlling aspects of the process
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2201/00—Vessel construction, in particular geometry, arrangement or size
    • F17C2201/01—Shape
    • F17C2201/0104—Shape cylindrical
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2201/00—Vessel construction, in particular geometry, arrangement or size
    • F17C2201/01—Shape
    • F17C2201/0104—Shape cylindrical
    • F17C2201/0109—Shape cylindrical with exteriorly curved end-piece
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2201/00—Vessel construction, in particular geometry, arrangement or size
    • F17C2201/01—Shape
    • F17C2201/0128—Shape spherical or elliptical
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2201/00—Vessel construction, in particular geometry, arrangement or size
    • F17C2201/01—Shape
    • F17C2201/0138—Shape tubular
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2201/00—Vessel construction, in particular geometry, arrangement or size
    • F17C2201/03—Orientation
    • F17C2201/032—Orientation with substantially vertical main axis
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2201/00—Vessel construction, in particular geometry, arrangement or size
    • F17C2201/03—Orientation
    • F17C2201/035—Orientation with substantially horizontal main axis
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2201/00—Vessel construction, in particular geometry, arrangement or size
    • F17C2201/05—Size
    • F17C2201/052—Size large (>1000 m3)
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2201/00—Vessel construction, in particular geometry, arrangement or size
    • F17C2201/05—Size
    • F17C2201/054—Size medium (>1 m3)
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2201/00—Vessel construction, in particular geometry, arrangement or size
    • F17C2201/05—Size
    • F17C2201/056—Small (<1 m3)
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2203/00—Vessel construction, in particular walls or details thereof
    • F17C2203/03—Thermal insulations
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2203/00—Vessel construction, in particular walls or details thereof
    • F17C2203/06—Materials for walls or layers thereof; Properties or structures of walls or their materials
    • F17C2203/0602—Wall structures; Special features thereof
    • F17C2203/0612—Wall structures
    • F17C2203/0614—Single wall
    • F17C2203/0617—Single wall with one layer
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2203/00—Vessel construction, in particular walls or details thereof
    • F17C2203/06—Materials for walls or layers thereof; Properties or structures of walls or their materials
    • F17C2203/0634—Materials for walls or layers thereof
    • F17C2203/0636—Metals
    • F17C2203/0639—Steels
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2203/00—Vessel construction, in particular walls or details thereof
    • F17C2203/06—Materials for walls or layers thereof; Properties or structures of walls or their materials
    • F17C2203/0634—Materials for walls or layers thereof
    • F17C2203/0636—Metals
    • F17C2203/0646—Aluminium
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2203/00—Vessel construction, in particular walls or details thereof
    • F17C2203/06—Materials for walls or layers thereof; Properties or structures of walls or their materials
    • F17C2203/0634—Materials for walls or layers thereof
    • F17C2203/0636—Metals
    • F17C2203/0648—Alloys or compositions of metals
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2205/00—Vessel construction, in particular mounting arrangements, attachments or identifications means
    • F17C2205/01—Mounting arrangements
    • F17C2205/0123—Mounting arrangements characterised by number of vessels
    • F17C2205/013—Two or more vessels
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2205/00—Vessel construction, in particular mounting arrangements, attachments or identifications means
    • F17C2205/01—Mounting arrangements
    • F17C2205/0123—Mounting arrangements characterised by number of vessels
    • F17C2205/013—Two or more vessels
    • F17C2205/0134—Two or more vessels characterised by the presence of fluid connection between vessels
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2205/00—Vessel construction, in particular mounting arrangements, attachments or identifications means
    • F17C2205/01—Mounting arrangements
    • F17C2205/0123—Mounting arrangements characterised by number of vessels
    • F17C2205/013—Two or more vessels
    • F17C2205/0134—Two or more vessels characterised by the presence of fluid connection between vessels
    • F17C2205/0142—Two or more vessels characterised by the presence of fluid connection between vessels bundled in parallel
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2205/00—Vessel construction, in particular mounting arrangements, attachments or identifications means
    • F17C2205/01—Mounting arrangements
    • F17C2205/0153—Details of mounting arrangements
    • F17C2205/0184—Attachments to the ground, e.g. mooring or anchoring
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2205/00—Vessel construction, in particular mounting arrangements, attachments or identifications means
    • F17C2205/03—Fluid connections, filters, valves, closure means or other attachments
    • F17C2205/0302—Fittings, valves, filters, or components in connection with the gas storage device
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2205/00—Vessel construction, in particular mounting arrangements, attachments or identifications means
    • F17C2205/03—Fluid connections, filters, valves, closure means or other attachments
    • F17C2205/0302—Fittings, valves, filters, or components in connection with the gas storage device
    • F17C2205/0323—Valves
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2205/00—Vessel construction, in particular mounting arrangements, attachments or identifications means
    • F17C2205/03—Fluid connections, filters, valves, closure means or other attachments
    • F17C2205/0302—Fittings, valves, filters, or components in connection with the gas storage device
    • F17C2205/0323—Valves
    • F17C2205/0332—Safety valves or pressure relief valves
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2205/00—Vessel construction, in particular mounting arrangements, attachments or identifications means
    • F17C2205/03—Fluid connections, filters, valves, closure means or other attachments
    • F17C2205/0302—Fittings, valves, filters, or components in connection with the gas storage device
    • F17C2205/0323—Valves
    • F17C2205/0335—Check-valves or non-return valves
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2205/00—Vessel construction, in particular mounting arrangements, attachments or identifications means
    • F17C2205/03—Fluid connections, filters, valves, closure means or other attachments
    • F17C2205/0302—Fittings, valves, filters, or components in connection with the gas storage device
    • F17C2205/0352—Pipes
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2205/00—Vessel construction, in particular mounting arrangements, attachments or identifications means
    • F17C2205/03—Fluid connections, filters, valves, closure means or other attachments
    • F17C2205/0302—Fittings, valves, filters, or components in connection with the gas storage device
    • F17C2205/0352—Pipes
    • F17C2205/0355—Insulation thereof
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2209/00—Vessel construction, in particular methods of manufacturing
    • F17C2209/22—Assembling processes
    • F17C2209/221—Welding
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2221/00—Handled fluid, in particular type of fluid
    • F17C2221/03—Mixtures
    • F17C2221/032—Hydrocarbons
    • F17C2221/033—Methane, e.g. natural gas, CNG, LNG, GNL, GNC, PLNG
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2223/00—Handled fluid before transfer, i.e. state of fluid when stored in the vessel or before transfer from the vessel
    • F17C2223/01—Handled fluid before transfer, i.e. state of fluid when stored in the vessel or before transfer from the vessel characterised by the phase
    • F17C2223/0107—Single phase
    • F17C2223/0123—Single phase gaseous, e.g. CNG, GNC
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2223/00—Handled fluid before transfer, i.e. state of fluid when stored in the vessel or before transfer from the vessel
    • F17C2223/01—Handled fluid before transfer, i.e. state of fluid when stored in the vessel or before transfer from the vessel characterised by the phase
    • F17C2223/0146—Two-phase
    • F17C2223/0153—Liquefied gas, e.g. LPG, GPL
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2223/00—Handled fluid before transfer, i.e. state of fluid when stored in the vessel or before transfer from the vessel
    • F17C2223/01—Handled fluid before transfer, i.e. state of fluid when stored in the vessel or before transfer from the vessel characterised by the phase
    • F17C2223/0146—Two-phase
    • F17C2223/0153—Liquefied gas, e.g. LPG, GPL
    • F17C2223/0161—Liquefied gas, e.g. LPG, GPL cryogenic, e.g. LNG, GNL, PLNG
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2223/00—Handled fluid before transfer, i.e. state of fluid when stored in the vessel or before transfer from the vessel
    • F17C2223/03—Handled fluid before transfer, i.e. state of fluid when stored in the vessel or before transfer from the vessel characterised by the pressure level
    • F17C2223/033—Small pressure, e.g. for liquefied gas
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2223/00—Handled fluid before transfer, i.e. state of fluid when stored in the vessel or before transfer from the vessel
    • F17C2223/03—Handled fluid before transfer, i.e. state of fluid when stored in the vessel or before transfer from the vessel characterised by the pressure level
    • F17C2223/035—High pressure (>10 bar)
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2223/00—Handled fluid before transfer, i.e. state of fluid when stored in the vessel or before transfer from the vessel
    • F17C2223/03—Handled fluid before transfer, i.e. state of fluid when stored in the vessel or before transfer from the vessel characterised by the pressure level
    • F17C2223/036—Very high pressure (>80 bar)
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2225/00—Handled fluid after transfer, i.e. state of fluid after transfer from the vessel
    • F17C2225/01—Handled fluid after transfer, i.e. state of fluid after transfer from the vessel characterised by the phase
    • F17C2225/0107—Single phase
    • F17C2225/0123—Single phase gaseous, e.g. CNG, GNC
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2225/00—Handled fluid after transfer, i.e. state of fluid after transfer from the vessel
    • F17C2225/01—Handled fluid after transfer, i.e. state of fluid after transfer from the vessel characterised by the phase
    • F17C2225/0146—Two-phase
    • F17C2225/0153—Liquefied gas, e.g. LPG, GPL
    • F17C2225/0161—Liquefied gas, e.g. LPG, GPL cryogenic, e.g. LNG, GNL, PLNG
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2225/00—Handled fluid after transfer, i.e. state of fluid after transfer from the vessel
    • F17C2225/03—Handled fluid after transfer, i.e. state of fluid after transfer from the vessel characterised by the pressure level
    • F17C2225/033—Small pressure, e.g. for liquefied gas
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2225/00—Handled fluid after transfer, i.e. state of fluid after transfer from the vessel
    • F17C2225/03—Handled fluid after transfer, i.e. state of fluid after transfer from the vessel characterised by the pressure level
    • F17C2225/035—High pressure, i.e. between 10 and 80 bars
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2227/00—Transfer of fluids, i.e. method or means for transferring the fluid; Heat exchange with the fluid
    • F17C2227/01—Propulsion of the fluid
    • F17C2227/0128—Propulsion of the fluid with pumps or compressors
    • F17C2227/0135—Pumps
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2227/00—Transfer of fluids, i.e. method or means for transferring the fluid; Heat exchange with the fluid
    • F17C2227/03—Heat exchange with the fluid
    • F17C2227/0367—Localisation of heat exchange
    • F17C2227/0388—Localisation of heat exchange separate
    • F17C2227/0393—Localisation of heat exchange separate using a vaporiser
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2250/00—Accessories; Control means; Indicating, measuring or monitoring of parameters
    • F17C2250/06—Controlling or regulating of parameters as output values
    • F17C2250/0605—Parameters
    • F17C2250/0626—Pressure
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2250/00—Accessories; Control means; Indicating, measuring or monitoring of parameters
    • F17C2250/06—Controlling or regulating of parameters as output values
    • F17C2250/0605—Parameters
    • F17C2250/0631—Temperature
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2260/00—Purposes of gas storage and gas handling
    • F17C2260/01—Improving mechanical properties or manufacturing
    • F17C2260/011—Improving strength
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2260/00—Purposes of gas storage and gas handling
    • F17C2260/01—Improving mechanical properties or manufacturing
    • F17C2260/012—Reducing weight
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2260/00—Purposes of gas storage and gas handling
    • F17C2260/01—Improving mechanical properties or manufacturing
    • F17C2260/013—Reducing manufacturing time or effort
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2260/00—Purposes of gas storage and gas handling
    • F17C2260/02—Improving properties related to fluid or fluid transfer
    • F17C2260/021—Avoiding over pressurising
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2260/00—Purposes of gas storage and gas handling
    • F17C2260/02—Improving properties related to fluid or fluid transfer
    • F17C2260/023—Avoiding overheating
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2260/00—Purposes of gas storage and gas handling
    • F17C2260/02—Improving properties related to fluid or fluid transfer
    • F17C2260/025—Reducing transfer time
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2260/00—Purposes of gas storage and gas handling
    • F17C2260/03—Dealing with losses
    • F17C2260/031—Dealing with losses due to heat transfer
    • F17C2260/032—Avoiding freezing or defrosting
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2260/00—Purposes of gas storage and gas handling
    • F17C2260/03—Dealing with losses
    • F17C2260/031—Dealing with losses due to heat transfer
    • F17C2260/033—Dealing with losses due to heat transfer by enhancing insulation
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2265/00—Effects achieved by gas storage or gas handling
    • F17C2265/03—Treating the boil-off
    • F17C2265/031—Treating the boil-off by discharge
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2265/00—Effects achieved by gas storage or gas handling
    • F17C2265/03—Treating the boil-off
    • F17C2265/032—Treating the boil-off by recovery
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2265/00—Effects achieved by gas storage or gas handling
    • F17C2265/03—Treating the boil-off
    • F17C2265/032—Treating the boil-off by recovery
    • F17C2265/033—Treating the boil-off by recovery with cooling
    • F17C2265/035—Treating the boil-off by recovery with cooling with subcooling the liquid phase
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2265/00—Effects achieved by gas storage or gas handling
    • F17C2265/05—Regasification
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2265/00—Effects achieved by gas storage or gas handling
    • F17C2265/06—Fluid distribution
    • F17C2265/061—Fluid distribution for supply of supplying vehicles
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2265/00—Effects achieved by gas storage or gas handling
    • F17C2265/06—Fluid distribution
    • F17C2265/063—Fluid distribution for supply of refuelling stations
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2265/00—Effects achieved by gas storage or gas handling
    • F17C2265/06—Fluid distribution
    • F17C2265/068—Distribution pipeline networks
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2270/00—Applications
    • F17C2270/01—Applications for fluid transport or storage
    • F17C2270/0102—Applications for fluid transport or storage on or in the water
    • F17C2270/0105—Ships
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2270/00—Applications
    • F17C2270/01—Applications for fluid transport or storage
    • F17C2270/0102—Applications for fluid transport or storage on or in the water
    • F17C2270/0118—Offshore
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2270/00—Applications
    • F17C2270/01—Applications for fluid transport or storage
    • F17C2270/0102—Applications for fluid transport or storage on or in the water
    • F17C2270/0118—Offshore
    • F17C2270/0123—Terminals
    • F—MECHANICAL ENGINEERING; LIGHTING; HEATING; WEAPONS; BLASTING
    • F17—STORING OR DISTRIBUTING GASES OR LIQUIDS
    • F17C—VESSELS FOR CONTAINING OR STORING COMPRESSED, LIQUEFIED OR SOLIDIFIED GASES; FIXED-CAPACITY GAS-HOLDERS; FILLING VESSELS WITH, OR DISCHARGING FROM VESSELS, COMPRESSED, LIQUEFIED, OR SOLIDIFIED GASES
    • F17C2270/00—Applications
    • F17C2270/01—Applications for fluid transport or storage
    • F17C2270/0134—Applications for fluid transport or storage placed above the ground
    • F17C2270/0136—Terminals

Landscapes

  • Engineering & Computer Science (AREA)
  • Mechanical Engineering (AREA)
  • Chemical & Material Sciences (AREA)
  • General Engineering & Computer Science (AREA)
  • Materials Engineering (AREA)
  • Metallurgy (AREA)
  • Organic Chemistry (AREA)
  • Physics & Mathematics (AREA)
  • Combustion & Propulsion (AREA)
  • Thermal Sciences (AREA)
  • Ocean & Marine Engineering (AREA)
  • Health & Medical Sciences (AREA)
  • Public Health (AREA)
  • Water Supply & Treatment (AREA)
  • Life Sciences & Earth Sciences (AREA)
  • Sustainable Development (AREA)
  • Sustainable Energy (AREA)
  • Transportation (AREA)
  • Plasma & Fusion (AREA)
  • Filling Or Discharging Of Gas Storage Vessels (AREA)
  • Separation By Low-Temperature Treatments (AREA)

Abstract

Predviden je vsebnik za hrambo pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina pri tlaku od približno 1035 kPa (150 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in pri temperaturi od približno -123 stopinj C (-190 stopinj F) do približno -62 stopinj C (-80 stopinj F). Vsebnik je zasnovan iz nizkolegiranega jekla ultra visoke trnosti, ki vsebuje manj kot 9 mas. % niklja in ima natezno trdnost večjo od 830 Mpa (120 ksi) in DBTT manjšo od približno -73 stopinj C (-100 stopinj F).ŕ

Description

ΕΧΧΟΝ PRODUCTION RESEARCH COMPANY
IZBOLJŠAN SISTEM OBDELAVE, HRAMBE IN TRANSPORTA UTEKOČINJENEGA NARAVNEGA PLINA
PODROČJE, NA KATERO SODI IZUM
Pričujoči izum se nanaša na izboljšani sistem obdelave, hrambe in transporta utekočinjenega naravnega plina (LNG), konkretneje na nov sistem obdelave, hrambe in transporta LNG pri znatno povečanih tlakih in temperaturah glede na običajne sisteme za LNG.
IZHODIŠČE IZUMA
V nadaljnjem opisu so definirani različni strokovni izrazi. Zaradi prikladnosti je neposredno pred patentnimi zahtevki priložen slovar izrazov.
Mnogo virov naravnega plina se nahaja v odmaknjenih področjih, na velikih razdaljah od vsakršnega komercialnega trga za plin. Včasih je za transport pridobljenega naravnega plina do komercialnega trga na voljo cevovod. Kadar cevovodni transport do komercialnega trga ni izvedljiv, se pridobljeni naravni plin za transportiranje do trga pogosto obdela v LNG. LNG se tipično transportira s posebno zgrajenimi tankerji in zatem shrani in ponovno upari v uvoznem terminalu blizu trga. Oprema, uporabljena za utekočinjenje, transport, hrambo in ponovno uparjanje naravnega plina je v splošnem kar draga; stroški tipičnega običajnega LNG projekta lahko znašajo od 5 do 10 milijard USD, vključno z razvojnimi stroški. Tipični osnovni LNG projekt zahteva minimalen vir naravnega plina približno 280 Gm3 (10 TCF (trillion cubic feet)) in kupci LNG so v splošnem velika podjetja. Viri naravnega plina, odkriti v odmaknjenih področjih, so pogosto manjši od 280 Gm3 (10 TCF). Celo za vire naravnega plina, ki izpolnjujejo minimum 280 G m3 (10 TCF), se od vseh vpletenih, tj. dobavitelja LNG, dostavljalca LNG in velikega LNG kupca zahteva dolgoročne obveznosti 20 let in več, da se naravni plin ekonomično obdela, shrani in transportira kot LNG. Kjer imajo potencialni LNG kupci alternativni vir plina, kot npr. plin iz cevovoda, običajna veriga dobave LNG pogosto ni ekonomsko konkurenčna.
Na sl. 1 je shematsko prikazano običajno postrojenje za LNG, ki proizvaja LNG pri temperaturah približno -162 °C (-260 °F) in atmosferskem tlaku. Tipičen tok naravnega plina vstopa v običajno postrojenje za LNG s tlakom od približno 4830 kPa (700 psia) do približno 7600 kPa (1100 psia) in temperaturami od približno 21 °C (70 °F) do približno 38 °C (100 °F). Za znižanje temperature naravnega plina na zelo nizko izhodno temperaturo približno -162 °C (-260 °F) je v običajnem dvorednem postrojenju za LNG potrebna hladilna moč 350.000 KM. Med običajno obdelavo LNG je potrebno iz naravnega plina v bistvu odstraniti vodo, ogljikov dioksid, žveplo vsebujoče spojine, kot npr. vodikov sulfid, druge kislinske pline, n-pentane in težje ogljikovodike, vključno benzen, vse do nivojev ppm (delcev na milijon), sicer te spojine zmrznejo, kar povzroči probleme z zamašitvijo obdelovalne opreme. Pri običajnih postrojenjih za LNG se zahteva opremo za tretiranje plina, da se odstrani ogljikov dioksid in kislinske pline. Oprema za tretiranje plina tipično izrablja kemijski in/ali fizikalni postopek regeneriranja topila in zahteva znatno kapitalsko investicijo. Tudi delovni stroški so visoki v primerjavi s tistimi za drugo opremo v postrojenju. Za odstranitev vodne pare se zahteva suhoslojni dehidrator, kot npr. molekulsko sito. Za odstranitev ogljikovodikov, ki se nagibajo k povzročitvi problemov z zamašitvijo, se uporablja čistilno kolono in frakcionirno opremo. V običajnem postrojenju za LNG se odstrani tudi živo srebro, kajti v opremi, zasnovani iz aluminija, lahko povzroči okvare. Poleg tega se po obdelavi odstrani velik del dušika, ki je lahko prisoten v naravnem plinu, kajti dušik med transportom običajnega LNG ne ostane v tekočem stanju, obstoj dušikovih par v vsebniku za LNG pa je v trenutku dobave nezaželen.
Vsebniki, cevovodi in druga uporabljena oprema v običajnem postrojenju za LNG so tipično vsaj deloma zasnovani iz aluminija ali nikelj vsebujočega jekla (npr. 9 mas. % niklja), da se zagotovi potrebno lomno žilavost pri izjemno nizkih temperaturah obdelave. Poleg uporabe v običajnih postrojenjih so dragi materiali z dobro lomno žilavostjo pri nizkih temperaturah, vključno aluminij in komercialno, nikelj vsebujoče jeklo (npr. 9 mas. % niklja) tipično uporabljeni za hrambo LNG v ladjah za LNG in v uvoznih terminalih.
Nikelj vsebujoča jekla, ki so običajno uporabljena za konstrukcijske aplikacije pri kriogenskih temperaturah, npr. jekla z vsebnostjo niklja, večjo od približno 3 mas. %, imajo nizke DBTT-je (merilo žilavosti, kot je tu definirano), imajo pa tudi sorazmerno majhne natezne trdnosti. Komercialno razpoložljiva jekla s 3,5 mas. % NI, 5,5 mas. % Ni in 9 mas. % Ni imajo tipično DBTT-je približno -100 °C (-150 °F), -155 °C (-250 °F) oz. -175 °C (-280 °F), in natezne trdnosti do približno 485 MPa (70 ksi), 620 MPa (90 ksi) oz. 830 MPa (120 ksi). Da bi se doseglo te kombinacije trdnosti in žilavosti so ta jekla v splošnem izpostavljena dragi obdelavi, npr. dvakratnemu žarjenju. V primeru aplikacij pri kriogenski temperaturi se v industriji trenutno uporablja ta komercialna nikelj vsebujoča jekla, saj imajo dobro žilavost pri nizkih temperaturah, morajo pa biti zasnovane glede na njihovo nizko natezno trdnost. Zasnove v splošnem zahtevajo izjemne debeline jekel za obremenjene aplikacije pri kriogenski temperaturi. Uporaba teh nikelj vsebujočih jekel pri obremenjenih aplikacijah pri kriogenski temperaturi je prejkone cenovno neugodna zaradi visokega stroška jekla v kombinaciji z zahtevano debelino jekla.
Tipična običajna ladja za LNG obsega velike sferične vsebnike, znane kot Moss-ove krogle, da hrani LNG med transportom. Vsaka takšnih ladij trenutno stane več kot približno 230 milijonov USD. Tipičen običajen projekt za proizvodnjo LNG na srednjem vzhodu in transport le-tega na daljnji vzhod bi lahko zahteval 7 ali 8 tovrstnih ladij v skupnem znesku približno 1,6 do 2,0 milijarde USD.
Kot se lahko vidi iz zgornje obravnave, obstaja potreba po bolj ekonomičnem sistemu za obdelavo, hrambo in transport LNG na komercialne trge, da se omogoči odmaknjenim virom naravnega plina učinkoviteje tekmovati z dobavami alternativne energije. Nadalje je bil potreben sistem za komercializacijo manjših odmaknjenih virov naravnega plina, ki bi sicer bili razvojno neekonomični. Poleg tega je bila potrebna ekonomičnejša gradnja objektov in naprav za dovod in uporabo plina, tako da lahko LNG postane ekonomsko privlačen manjšim porabnikom.
Posledično so primarni cilji predloženega izuma zagotoviti ekonomičnejši sistem obdelave, hrambe in transporta LNG od oddaljenih virov do komercialnih trgov, in bistveno zmanjšati pragovno velikost tako rezerve kot trga, ki se zahteva, da LNG projekt postane ekonomsko izvedljiv. Eden od načinov za izpolnitev teh nalog bi bila obdelava LNG pri višjih tlakih in temperaturah kot v običajnem postrojenju za LNG, tj. pri tlakih, večjih od atmosferskega tlaka, in temperaturah, nižjih od -162 °C (-260 °F). Medtem ko je bil splošen koncept obdelave, hrambe in transporta LNG pri povečanih tlakih in temperaturah obravnavan v industrijskih publikacijah, obravnavajo te publikacije v splošnem konstruiranje transportnih vsebnikov iz nikelj vsebujočega jekla (npr. 9 mas. % niklja) ali aluminija, pri čemer lahko oba izpolnjujeta konstrukcijske zahteve, toda sta zelo draga materiala. Npr. na str. 162-164 knjige NATURAL GAS BY SEA The Development of a New Technology, izdal Witherby & Co. Ltd, prva izdaja 1979, druga izdaja 1993, avtor Roger Ffooks, se obravnava pretvorbo ladje Sigalpha tipa Liberty, da nosi bodisi MLG (utekočinjen plin pri srednjih pogojih) pri 1380 kPa (200 psig) in -115 °C (175 °F), ali CNG (stisnjeni naravni plin), obdelan pri 7935 kPa (1150 psig) in -60 °C (-75 °F). R. Ffooks pravi, da čeprav tehnično dokazano, nobeden od obeh konceptov ni našel kupcev - v glavnem zaradi visokih stroškov hrambe. Glede na tematiko, ki jo obravnava R. Ffooks, je bil za CNG oskrbo, tj. pri -60 °C (-75 °F), konstrukcijski cilj nizkolegirano, varivo, gašeno in popuščeno jeklo z dobro trdnostjo (760 MPa (110 ksi)) in dobro lomno žilavostjo pri delovnih pogojih. (Glej A new process for the transportation of natural gas, by R. J. Broeker, International LNG Conference, Chicago, 1968.) Ta dokument tudi navaja, da je bila aluminijska zlitina najcenejša zlitina za MGL oskrbo, tj. pri mnogo nižji temperaturi -115 °C (-175 °F). Na str. 164 govori R. Ffooks o zasnovi Ocean Phoenix Transport, ki deluje pri mnogo nižjem tlaku, približno 414 kPa (60 psig), z rezervoarji, ki so lahko konstruirani iz jekla z 9 % niklja ali aluminijeve zlitine; pri tem navaja, da se je izkazalo, da koncept ponovno ne nudi zadostnih tehničnih ali finančnih prednosti, da bi postal komercialen. Glej tudi: (i) US Patent 3,298,805, ki obravnava uporabo jekla z vsebnostjo 9 % niklja ali visokotrdne aluminijeve zlitine za izdelavo vsebnikov za transport stisnjenega naravnega plina; in (ii) US Patent 4,182,254, ki obravnava rezervoarje iz jekla z 9 % niklja ali podobnega za transport LNG pri temperaturah od -100 °C (-148 °F) do -140 °C (-220 °F) in tlakih od 4 do 10 atmosfer (tj. od 407 kPa (59 psia) do 1014 kPa (147 ps/a); (iii) US
Patent 3,232,725, ki obravnava transport naravnega plina v gostem faznem enotekočinskem stanju pri temperaturi -62 °C (-80 °F), ali v nekaterih primerih -68 °C (-90 °F), in pri tlakih vsaj 345 kPa (50 psi) nad tlakom vrelišča plina pri delovnih temperaturah, z uporabo vsebnikov, konstruiranih iz materialov kot npr. jekla z 1 do 2 % niklja, ki je bilo gašeno in popuščeno, da se zagotovi porušno natezno trdnost, ki se približuje 120.000 psi', in (iv) Marine Transportation of LNG at Intermediate Temperature, CME Marec 1979, by C. P. Bennett, ki obravnava študijo transporta LNG pri tlaku 3,1 MPa (450 psi) in temperaturi -100 °C (-140 °F) z uporabo rezervoarja, zgrajenega iz jekla z 9 % Ni ali gašenega in popuščenega jekla s 3,5 % Ni, pri čemer je debelina sten znašala 91/2 col.
čeprav so ti koncepti obravnavani v industrijskih publikacijah, se LNG, kolikor nam je znano, trenutno komercialno še ne obdela, hrani in transportira pri tlakih, ki so bistveno višji od atmosferskega tlaka, in temperaturah, ki so bistveno višje od -162 °C (-260 °F). To je verjetno zaradi dejstva, da se do sedaj še ni našlo ekonomičnega sistema za obdelavo, hrambo in transport LNG pri takšnih tlakih in temperaturah.
Zato je konkretna naloga predloženega izuma ustvariti izboljšan, ekonomičen sistem za obdelavo, hrambo in transport LNG pri bistveno zvišanih tlakih in temperaturah glede na običajne sisteme za LNG.
KRATKA PREDSTAVITEV IZUMA
Skladno z zgoraj navedenimi cilji predloženega izuma je zasnovan vsebnik za hrambo pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina (PLNG) pri tlaku v širokem območju od približno 1035 kPa (150 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in pri temperaturi v širokem območju od približno -123 °C (-190 °F) do približno -62 °C (-80 °F), pri čemer je omenjeni vsebnik zasnovan iz materialov, obsegajočih nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, ki vsebuje manj kot 9 mas. % niklja in ima ustrezno trdnost in lomno žilavost, da vsebuje omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin. Jeklo ima ultra visoko trdnost, tj. natezno trdnost (kot definirano tu) večjo od 830 MPa (120 ksi), in DBTT (kot definirano tu) manjšo od približno -73 °C (-100 °F). Da bi se stroške minimiziralo vsebuje jeklo prednostno manj kot približno 7 mas. % niklja in bolj prednostno manj kot približno 5 mas. % niklja. Poleg tega je predviden sistem za obdelavo in transport PLNG. Sistem po predloženem izumu proizvaja PLNG pri tlakih v širokem območju od približno 1035 kPa (150 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in pri temperaturah v širokem območju od približno -123 °C (-190 °F) do približno -62 °C (-80 °F), in uporablja vsebnike po tem izumu za hrambo in transport PLNG.
Predloženi izum zagotavlja sistem za obdelavo naravnega plina, da se pridobi PLNG, za hrambo PLNG in transport PLNG k uporabniku. Sistem po pričujočem izumu vključuje: (i) obdelovalno postrojenje za pretvorbo naravnega plina v PLNG s tlakom od približno 1035 kPa (150 psia) do približno 7590 kPa 10 (1100 psia) in pri temperaturi od približno -123 °C (-190 °F) do približno -62 °C (80 °F), pri katerem obdelovalno postrojenje sestoji v bistvu iz - (a) sprejemnih naprav za sprejemanje toka naravnega plina in odstranjevanje tekočih ogljikovodikov iz naravnega plina; (b) dehidrirne naprave za odstranitev odvečne vodne pare iz naravnega plina, da se pri temperaturah in tlakih PLNG prepreči 15 zmrzovanje naravnega plina; in (c) naprave za utekočinjenje za pretvorbo naravnega plina v PLNG; - (ii) hrambne vsebnike, zgrajene iz materialov, obsegajočih nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, ki vsebuje manj kot 9 mas. % niklja in ima natezno trdnost večjo kot 830 MPa (120 ksi) in DBTT manj kot približno -73 °C (-100 °F); (iii) izvozni terminal (a) vključujoč hrambne vsebnike za 20 skladiščenje PLNG in naprave za prenos PLNG v transportne skladiščne vsebnike na krovu transportnega vozila, ali izbiroma, (b) sestoječ v bistvu iz naprav za prenos PLNG v transportne hrambne vsebnike na krovu transportnega vozila; (iv) transportna vozila, vključno s transportnimi hrambnimi vsebniki za transport PLNG do uvoznega terminala in izbiroma vključno z uparjalno opremo na krovu za 25 pretvorbo PLNG v plin; in (v) uvozni terminal (a) vključujoč uvozne hrambne vsebnike (pri katerem so uvozni hrambni vsebniki locirani na kopnem ali na plavajočem vozilu ali na fiksni zgradbi proč od obale), naprave za prenos PLNG iz transportnih hrambnih vsebnikov v uvozne hrambne vsebnike in naprave za uparjanje PLNG za razdeljevanje v cevovode ali naprave uporabnikov, ali 30 izbiroma, (b) sestoječ v bistvu iz uvoznih naprav (pri katerem so uvozni hrambni vsebniki locirani na kopnem ali na plavajočem vozilu ali na fiksni zgradbi proč od obale), vključno z uparjalno opremo, za sprejem PLNG iz transportnih hrambnih vsebnikov in za pretvorbo PLNG v plin in razdeljevanje plina v cevovode ali naprave uporabnikov, ali izbiroma, sestoječ v bistvu iz naprav za prenos plina, pretvorjenega iz PLNG s pomočjo uparjalne opreme na krovu, v cevovode ali naprave uporabnikov v doku ali preko sidrirnih povezav, nameščenih proč od obale, kot npr. sidranje z enonožnim sidrom (SALM).
OPIS SKIC
Prednosti predloženega izuma so razumljivejše s sklicevanjem na detajlni opis v nadaljevanju in priložene skice, kjer kaže sl. 1 (STANJE TEHNIKE) shematsko ilustracijo vzorčnega postrojenja za obdelavo običajnega LNG;
sl. 2 shematsko prikazan vzorčnega postrojenja za obdelavo PLNG po predloženem izumu;
sl. 3A vzorčno ladjo za transport PLNG po predloženem izumu, v pogledu skonca;
sl. 3B vzorčno ladjo za transport PLNG po predloženem izumu, v pogledu s strani;
sl. 3C vzorčno ladjo za transport PLNG po predloženem izumu, v pogledu od zgoraj;
sl. 4A vzorčno ladjo za transport PLNG po predloženem izumu, ki ima na krovu uparjalnik za PLNG, v pogledu skonca;
sl. 4B vzorčno ladjo za transport PLNG po predloženem izumu, ki ima na krovu uparjalnik za PLNG, v pogledu s strani;
sl. 4C vzorčno ladjo za transport PLNG po predloženem izumu, ki ima na krovu uparjalnik za PLNG, v pogledu od zgoraj;
sl. 5A izris kritične globine razpoke, za podano dolžino razpoke, kot funkcijo
CTOD lomne žilavosti in zaostale napetosti; in sl. 5B geometrijo (dolžino in globino) razpoke.
Medtem ko je izum opisan na osnovi prednostnih izvedb, se razume, da izum ni omejen le nanje. Nasprotno, namen izuma je pokriti vse alternative, modifikacije in ekvivalente, ki se jih da vključiti v smisel in obseg izuma, kot je definirano v priloženih patentnih zahtevkih.
DETAJLNI OPIS IZUMA
Vsebniki za hrambo PLNG
Ključ za dosego postrojenja za PLNG in transportnih vozil po predloženem izumu so hrambni vsebniki za skladiščenje in transport PLNG, ki je proizveden pri tlaku v širokem območju od približno 1035 kPa (150 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in pri temperaturi v širokem območju od približno -123 °C (-190 °F) do približno -62 °C (-80 °F). Hrambni vsebniki za PLNG so zgrajeni iz materialov, obsegajočih nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, ki ima tako ustrezno trdnost kot tudi lomno žilavost za delovne pogoje sistema za PLNG po predloženem izumu, vključno s tlaki in temperaturami. Jeklo ima natezno trdnost večjo od 830 MPa (120 ksi), prednostno večjo od približno 860 MPa (125 ksi), še bolj prednostno pa večjo od približno 900 MPa (130 ksi). Pri nekaterih aplikacijah ima prednostn jeklo z natezno trdnostjo večjo od približno 930 MPa (135 ksi) ali večjo od približno 965 MPa (140 ksi) ali večjo od približno 1000 MPa (145 ksi). Jeklo ima tudi DBTT prednostno nižjo od približno -73 °C (-100 °F). Poleg tega je vsebnik zasnovan za hrambo pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina pri tlaku od približno 1725 kPa (250 psia) do približno 4830 kPa (700 psia) in pri temperaturi od približno -112 °C (-170 °F) do približno -79 °C (110 °F), pri katerem je omenjeni vsebnik (i) zgrajen iz materialov, obsegajočih nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, ki vsebuje manj kot 9 mas. % niklja, in (ii) ima ustrezno trdnost in lomno žilavost, da vsebuje omenjeni pod tlakom nahajajoči se naravni plin.
Nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, uporabljeno za gradnjo vsebnikov po tem izumu, prednostno vsebuje majhne količine dragih zlitin, kot npr. niklja. Vsebnost niklja je prednostno manjša kot 9 mas. %, bolj prednostno manjša kot 7 mas. % in še bolj prednostno manj kot 5 mas. %. Tovrstna jekla prednostneje vsebujejo minimalno količino jekla, ki je potrebna za zagotovitev zahtevane lomne žilavosti. Takšna nizkolegirana jekla ultra visoke trdnosti prednostno vsebujejo manj kot približno 3 mas. % niklja, še bolj prednostno manj kot 2 mas. % niklja in celo še bolj prednostno manj kot približno 1 mas. % niklja.
Takšna jekla so prednostno variva. Ta nizkolegirana jekla ultra visoke trdnosti olajšajo gradnjo vsebnikov za transport PLNG ob bistveno manjših stroških na masno enoto jekla, kot bi bilo mogoče s trenutno razpoložljivimi alternativami iz aluminija ali komercialnih, nikelj vsebujočih jekel (npr. 9 mas. % niklja). Jeklo, uporabljeno za gradnjo hrambnih vsebnikov po tem izumu, prednostno ni popuščeno. Vendar pa se za gradnjo hrambnih vsebnikov po tem izumu lahko uporabi popuščeno jeklo, ki ima potrebno trdnost in lomno žilavost.
Kot je strokovnjakom z zadevnega področja znano, se za ocenjevanje lomne žilavosti in kontrolo loma pri snovanju hrambnih vsebnikov za transport pod tlakom nahajajočih se fluidov pri kriogenski temperaturi, kot npr. PLNG, uporablja Charpy-jev preskus udarne upogibne žilavosti s preizkušancem z ostro zarezo (CVN), zlasti ob uporabi temperature krhkega loma (DBTT). DBTT opisuje dva lomna režima pri konstrukcijskih jeklih. Pri temperaturah pod DBTT se porušitev pri Charpy-jevem preskusu pokaže kot nizkoenergijski razkolni (krhki) lom, medtem ko se pri temperaturah nad DBTT porušitev pokaže kot visokoenergijski žilavi lom. Hrambni in transportni vsebniki, ki so zgrajeni iz varjenih jekel za poprej omenjene aplikacije pri kriogenski temperaturi in za druga dela z obremenitvami pri kriogenski temperaturi, morajo imeti DBTT-je, kot so določeni s Charpy-jevim preskusom, mnogo pod delovno temperaturo zgradbe, da se izognemo krhkemu lomu. Glede na zasnovo, delovne pogoje in/ali zahteve ustreznega klasifikacijskega združenja je temperaturna sprememba zahtevane DBTT od 5 °C do 30 °C (9 °F do 54 °F) pod delovno temperaturo.
Kot je strokovnjakom z zadevnega področja znano, vključujejo delovni pogoji, ki jih je potrebno upoštevati pri snovanju hrambnih vsebnikov, zgrajenih iz varjenega jekla, za transport pod tlakom nahajajočih se kriogenskih fluidov, med drugim tudi delovni tlak in temperaturo, kot tudi dodatne napetosti, za katere je verjetno, da se pojavijo na jeklu in varjenih delih (glej slovar). Standardne meritve mehanike lomov, kot npr. (i) koeficient lomne žilavosti (Kic), ki je merilo lomne žilavosti pri ravninski deformaciji, in (ii) premik razširitve vrha razpoke (CTOD), ki se ga lahko uporabi za merjenje elastoplastične lomne žilavosti, pri čemer je strokovnjakom z zadevnega področja oboje znano, se lahko uporabi za določitev lomne žilavosti jekla in varjenih delov. Industrijske norme, splošno sprejemljive za snovanje jeklenih zgradb, kot je npr. predstavljeno v BSI publikaciji Guidance on methods for assesing the acceptability of flaws in fusion welded structures, pogosko s sklicevanjem kot PD 6493 : 1991, so lahko uporabljene za določitev največjih dovoljenih izmer razpoke za vsebnike, ki so osnovani na lomni žilavosti jekla in varjenih delov (vključno HAZ) in vsiljenih napetosti na vsebniku. Strokovnjak z zadevnega področja lahko razvije program za nadzor loma, da se ublaži začetek loma z (i) ustrezno zasnovo vsebnika, da se minimizira vsiljene napetosti, (ii) ustrezno izdelovalno kontrolo kvalitete, da se minimizira napake, (iii) ustrezno kontrolo trajnostnih obremenitev in tlakov, ki se jih izvaja na vsebnik, in (iv) ustreznim inšekcijskim programom, da se zanesljivo odkrije razpoke in napake v vsebniku. Prednostna filozofija snovanja za sistem po pričujočem izumu je puščanje pred porušitvijo, kar je strokovnjakom z zadevnega področja znano. Na te ugotovitve se tukaj v splošnem sklicujemo kot znane principe mehanike lomov.
V nadaljevanju sledi neomejujoč primer uporabe teh znanih principov mehanike lomov v postopku preračuna kritične globine razpoke za dano dolžino razpoke za uporabo pri načrtu nadzora loma, da se prepreči začetek loma pri tlačnih posodah, kot npr. hrambnih vsebnikih po tem izumu.
Na sl. 5B je ilustrirana razpoka z dolžino 315 in globino 310. Za preračun vrednosti za grafični prikaz 300 kritične velikosti razpoke, prikazan na sl. 5A, je uporabljen PD6493, ki temelji na naslednjih pogojih zasnove:
Premer posode: 4,57 m (15 /Z)
Debelina stene posode: 25,4 mm (1.00 in.)
Tlak za zasnovo: 3445 kPa (500 psi)
Dopustna napetost: 333 MPa (48,3 ksi).
Za ta primer se privzame površinsko dolžino reže 100 mm (4 inches), npr. osno režo, razporejeno v šivnem varu. Sklicujoč se sedaj na sl. 5A je na grafičnem prikazu 300 predstavljena vrednost kritične globine razpoke kot funkcija CTOD lomne žilavosti in zaostale napetosti, pri čemer kaže vrednosti za zaostale napetostne nivoje 15, 50 do 100 procentov napetosti tečenja. Zaostale napetosti nastanejo zaradi izdelovanja in varjenja; PD6493 priporoča uporabo vrednosti zaostale napetosti 100 procentov napetosti tečenja v varih (vključno HAZ zvara), razen če so napetosti v zvarih odpravljene z uporabo tehnik kot npr. toplotna obdelava po varjenju (PWHT) ali mehanska odprava napetosti.
Izdelava posode je, temelječ na CTOD lomni žilavosti jekla za tlačne posode pri minimalni delovni temperaturi, lahko naravnana v zmanjšanje zaostalih napetosti, pri čemer se lahko vključi inšpekcijski program (tako za začetno kontrolo kot tudi kontrolo med delovanjem), da se odkrije in izmeri razpoke za primerjanje s kritično velikostjo razpoke. Potemtakem je v tem primeru je, če ima jeklo CTOD žilavost 0,025 mm pri minimalni delovni temperaturi (izmerjeno na laboratorijskih vzorcih), zaostale napetosti pa so zmanjšane na 15% napetosti tečenja jekla, vrednost kritične globine razpoke približno 4 mm (glej točko 320 na sl. 5A). Sledeč podobnim računskim postopkom, kot so strokovnjakom z zadevnega področja dobro znani, se da kritične globine razpoke določiti za 10 različne dolžine razpoke kot tudi različne geometrije razpoke. Z uporabo teh informacij se da razviti inšpekcijski program (tehnike, dimenzije razpoke, ki se jih da odkriti, frekvenco), da se zagotovi odkritje in popravilo razpok pred dosego kritične globine razpoke ali pred uporabo konstrukcijskih obremenitev. Temelječ na objavljenih izkustvenih korelacijah med CVN, Kic in CTOD lomno žilavostjo, je 15 splošnem 0,025 mm CTOD žilavosti soodvisna CVN vrednosti približno 37 J. Ta primer nikakor ni predviden za omejevanje tega izuma.
Hrambni vsebniki so prednostno zgrajeni iz diskretnih plošč iz nizkolegiranega jekla ultra visoke trdnosti. Spoji, vključno z varjenimi spoji, hrambnih vsebnikov imajo prednostno približno enako trdnost in lomno žilavost kot plošče iz nizkolegiranega jekla ultra visoke trdnosti. V nekaterih primerih se lahko upraviči neujemanje trdnosti velikostnega reda od približno 5% do približno 10% za lokacije nižjih napetosti znotraj vsebnika. Spoje s prednostnimi lastnostmi se lahko izdela s katerokoli tehniko spajanja, s katero se da ustvariti zahtevano ravnotežje trdnosti in žilavosti pri nizki temperaturi. Primerne tehnike spajanja so tu opisane v poglavju Primeri. Zlasti prednostna tehnika spajanja vključuje obločno varjenje v zaščitnem plinu s taljivo elektrodo (GMAW) in varjenje v zaščitni inertnega plina z volframovo elektrodo (TIG). Za določene obratovalne pogoje (kot je opisano v poglavju Primeri) se lahko uporabi obločno varjenje pod praškom (SAW), varjenje z elektronskim snopom (EBW) in varjenje z laserskim žarkom (LBW).
Postrojenje za PLNG
Zgoraj opisani hrambni vsebniki omogočajo obdelovalni postopek za PLNG po predloženem izumu, ki proizvaja PLNG pri tlaku v širokem območju od približno 1035 kPa (150 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in pri temperaturi v območju od približno -123 °C (-190 °F) do približno -62 °C (-80 °F). PLNG se prednostno proizvaja in transportira pri tlaku v območju od približno 1725 kPa (250 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in pri temperaturi v območju od približno -112 °C (-170 °F) do približno -62 °C (-80 °F). PLNG se še bolj prednostno proizvaja in transportira v območju od približno 2415 kPa (350 psia) do približno 4830 kPa (700 psia) in pri temperaturi v območju od približno -101 °C (-150 °F) do približno -79 °C (-110 °F). Spodnje meje tlačnih in temperaturnih območji za PLNG celo še bolj prednostno leže približno 2760 kPa (400 psia) in približno -96 °C (-140 °F). Znotraj prednostnih območij so idealne kombinacije temperature in tlaka odvisne od sestave naravnega plina, ki se ga utekočinja, in od ekonomskih faktorjev. S sklicevanjem na standardne industrijske publikacije in/ali z izvajanjem izračunov ravnovesne vreliščne točke lahko strokovnjak z zadevnega področja določi učinek sestavinskih parametrov. Poleg tega lahko strokovnjak z zadevnega področja s sklicevanjem na standardne industrijske publikacije določi in analizira učinek različnih ekonomskih faktorjev. Eden od ekonomskih vplivom je npr., da z nižanjem temperature PLNG, zahtevana hladilna moč narašča; vendar pa nižje temperature pri povečanih tlakih za PLNG tudi povečajo gostoto PLNG, s čimer se zmanjša volumen, ki ga je potrebno transportirati. Z višanjem temperature PLNG narašča tlak in potrebno je več jekla v hrambnih in transportnih vsebnikih, toda stroški hlajenja padejo in izkoristek postrojenja se poveča.
Nadaljnji opis je prvenstveno skoncentriran na ekomsko prednostnih razlikah sistema po predloženem izumu v primerjavi z običajnim sistemom za obdelavo LNG. Na sl. 2 je shematsko ilustrirano vzorčno postrojenje za obdelavo PLNG po predloženem izumu. Za primerjalni namen je na sl. 1 shematsko ilustrirano vzorčno postrojenje za obdelavo običajnega LNG. Kot je prikazano na sl. 1 vključuje vzorčno postrojenje za obdelavo običajnega LNG opremo 62 za sprejem napajalnega plina, opremo 52 za tretiranje plina, opremo 56 za dehidracijo/ odstranitev živega srebra, hladilno opremo 63, opremo 64 za napajanje čistilnih kolon, frakcionirno opremo 65, opremo 66 za utekočinjenje in opremo 54 za izločanje dušika. Medtem ko se v postrojenju po predloženem izumu lahko zadovoljivo uporabi standardno opremo za utekočinjenje naravnega plina, se lahko izloči več korakov, ki so potrebni pri običajnem postrojenju za LNG, s čimer se v veliki meri zmanjša energijo, potrebno za hlajenje naravnega plina. Naravni plin torej, ki bi pri običajnem LNG postopku bil porabljen za oskrbo z energijo, se pri PLNG postopku lahko pretvori v PLNG za prodajo. Sklicujoč se na sl. 2, koraki obdelave PLNG prednostno vključujejo (i) naprave 10 za sprejem napajalnega plina za odstranjevanje tekočih ogljikovodikov, (ii) dehidracijske naprave 12 in (iii) naprave 14 za utekočinjenje. Postrojenje 16 za ekspandiranje in frakcionirna veriga 18 se lahko uporabi za izdelavo prirejenih hladil za uporabo v napravah 14 za utekočinjenje. Alternativno se da bodisi del ali celota hladil, potrebnih za utekočinjenje 14, naročiti in/ali dobaviti iz kakšnega drugega vira. Za dosego želene nizke temperature PLNG se lahko uporabi dobro znane hladilne postopke. Tovrstni postopki lahko npr. vključujejo enojno hladilo, večkomponentno hladilo, kaskadni hladilni krog ali kombinacijo teh krogov. Poleg tega se pri postopku ohlajanja lahko uporabi ekspanzijske turbine. V primerjavi z običajnimi postrojenji za LNG se zelo veliko zmanjšanje potrebne hladilne moči pri postrojenju za PLNG po predloženem izumu odraža v velikem zmanjšanju kapitalskih stroškov, sorazmerno nižjih obratovalnih stroških in povečanem izkoristku ter zanesljivosti, s čimer se močno izboljša ekonomičnost proizvodnje utekočinjenega naravnega plina.
Postrojenje za proizvodnjo PLNG po predloženem izumu se z običajnim postopkom za LNG primerja kot sledi. S sklicevanjem na sl. 1 in sl. 2, ker so temperature utekočinjenja v postrojenju 8 za PLNG (sl. 2) višje kot pri običajnem postrojenju 50 za LNG (sl. 1) (ki proizvaja običajni LNG pri približno -162 °C (-260 °F) in atmosferskem tlaku), oprema 52 za tretiranje plina (sl. 1) za odstranitev zmrzljivih komponent, kot npr. ogljikovega dioksida, n-pentana plus in benzena, ki je potrebna pri običajnih postrojenjih 50 za LNG, v splošnem ni potrebna pri postrojenju 8 za PLNG, ker te naravno pojavljajoče se komponente zaradi višjih obratovalnih temperatur običajno ne zmrznejo in ne povzročijo zamašitvenih problemov pri opremi za postrojenje za PLNG. Če so v naravnem plinu, ki se ga obdeluje v postrojenju 8 za PLNG, neobičajno visoke količine ogljikovega dioksida, žveplo vsebujočih spojin, n-pentanov plus ali benzenov, se po potrebi za odstranitev le-teh lahko doda nekaj opreme za tretiranje plina. Poleg tega je v običajnih postrojenjih 50 za LNG potrebno odstraniti dušik (v napravi 54 za izločitev dušika), ker dušik med transportom običajnega LNG, ki je pri atmosferskem tlaku, ne ostane v tekoči fazi. Zmerne količine dušika v vstopnem plinu v postrojenju 8 za PLNG ni potrebno odstraniti, ker dušik pri obratovalnih tlakih in temperaturah PLNG postopka ostane z utekočinjenimi ogljikovodiki v tekoči fazi. Poleg tega se v običajnem postrojenju 50 za LNG odstrani živo srebro ( v opremi 56 za odstranitev živega srebra). Ker postrojenje 8 za PLNG deluje pri znatno višjih temperaturah kot običajno postrojenje 50 za LNG in zato ni potrebno uporabiti aluminijske materiale v vsebnikih, cevovodih in drugi opremi postrojenja 8 za PLNG, pri slednjem oprema za odstranitev živega srebra v splošnem ni potrebna. Kadar sestava naravnega plina to dopušča, nudi zmožnost izpustitve opreme, potrebne za tretiranje plina, izločitev dušika in odstranitev živega srebra, znatno tehnično in ekonomsko prednost.
Pri prednostnih obratovalnih tlakih in temperaturah po predloženem izumu se v najhladnješih delovnih področjih postrojenja 8 za PLNG za procesne cevovode in naprave lahko uporabi jeklo z približno 31/2 mas. % niklja, medtem ko je pri običajnem postrojenju 50 za LNG za enako opremo v splošnem potrebno dražje jeklo z 9 mas. % niklja ali aluminij. V primerjavi z običajnim postrojenjem LNG dobimo s tem nadaljnje znatno zmanjšanje stroškov za postrojenje 8 za PLNG. Za izdelavo cevovodov in spremljevalnih komponent (npr. prirobnic, ventilov in fitingov), tlačnih posod in druge opreme za postrojenje 8 za PLNG se prednostno uporabi visokotrdno, nizkolegirano jeklo s primerno trdnostjo in lomno žilavostjo pri obratovalnih pogojih postrojenja 8 za PLNG, da se zagotovi nadaljnjo ekonomsko prednost glede na običajno postrojenje za LNG.
Sklicujoč se ponovno na sl. 1, je LNG, proizveden v običajnem postrojenju 50 za LNG, skladiščen v enem ali več hrambnih vsebnikih 51 v bližnjem izvoznem terminalu. Sklicujoč se sedaj na sl. 2, je PLNG, proizveden v postrojenju 8 za PLNG, lahko skladiščen v enem ali več hrambnih vsebnikih 9, zgrajenih iz nizkolegiranega jekla ultravisoke trdnosti po pričujočem izumu, v bližnjem izvoznem terminalu. Po drugi izvedbi pričujočega izuma se lahko PLNG, proizveden v postrojenju 8 za PLNG, lahko prenese v enega ali več transportnih hrambnih vsebnikov 9, zgrajenih iz nizkolegiranega jekla ultravisoke trdnosti po pričujočem izumu, na transportnem plovilu za PLNG, kot je opisano v nadaljevanju.
PLNG postrojenje po predloženem izumu se lahko uporabi kot postrojenje za pokrivanje konic, da se omogoči hrambo naravnega plina kot PLNG. Običajni uvozni terminal za LNG npr. sprejme LNG z ladjo, skladišči LNG in uparja LNG za 5 dobavo mreži za razdeljevanje plina. Skladiščeni LNG med segrevanjem tvori pare (uparjanje blizu točke vrelišča, boiloff). Te pare se običajno umakne iz hrambnega vsebnika za LNG in prenese v mrežo za razdeljevanje plina z uparjenim LNG. Med obdobji majhne porabe plina lahko omenjene pare presežejo volumen par, zahtevanih za razdeljevanje v omrežje. V takšnih primerih se 10 omenjene pare v splošnem ponovno utekočini in shrani kot LNG, dokler ni ponovno potreben med obdobji visoke porabe. Z uporabo predloženega izuma se omenjene pare lahko ponovno utekočini v PLNG in shrani do ponovne potrebe med obdobji visoke porabe. V drugem primeru lahko družba, ki dobavlja plin uporabnikom za gretje doma ali v podjetju, tipično dobi dodatni naravni plin za 15 dobavo uporabnikom med obdobji koničnih potreb z uparjanjem LNG. Po predloženem izumu pa lahko družba dobi dodatni naravni plin za dobavo uporabnikom med obdobji koničnih potreb z uparjanjem PLNG. Uporaba PLNG v postrojenjih za pokrivanje konic je lahko bolj ekonomična od uporabe LNG.
Plovila za transport PLNG
Plovila za transport PLNG po predloženem izumu vsebujejo hrambne vsebnike, zgrajene iz nizkolegiranih jekel ultra visoke trdnosti, kot je opisano zgoraj. Plovila za transport PLNG so prednostno morska plovila, npr. ladje, ki so gnana po morski površini od izvoznega terminala za PLNG do uvoznega 25 terminala za PLNG. Proizvod PLNG ima gostoto, ki je manjša od gostote običajnega LNG. Tipična gostota PLNG proizvoda je približno 75 % (ali manj) gostote običajnega LNG. Za sistem po predloženem izumu je za prenos povečane proizvodnje iz učinkovitejšega postrojenja kot tudi povečanega volumna zaradi manjše gostote potrebna torej ladijska flota s celotno nosilnostjo približno 125 % 30 ali več nosilnosti flote za običajen projekt za transport običajnega LNG. Na sl. 3A, 3B in 3C je ilustrirana vzorčna ladja z visoko kapaciteto, ki je zasnovana za prenos PLNG. Zadevni primer ladje 30 za PLNG nosi oseminštirideset valjastih hrambnih vsebnikov 32 s polkrogelnimi ali elipsoidnimi dni. Vsebniki so lahko zasnovani tudi kroglasto. Število in izmere vsebnikov je odvisno od dejanske natezne trdnosti nizkolegiranega jekla ultra visoke trdnosti, debelin sten vsebnikov in računskega tlaka, kar je strokovnjakom z zadevnega področja znano.
Ladje za PLNG so ocenjene na vrednost, ki je manjša od vrednosti običajnih ladij za LNG, in imajo znatno večjo nosilnost kot največje ladje, ki trenutno prevažajo običajen LNG.
Pri prednostni izvedbi po predloženem izumu skladiščijo vsebniki PLNG pri temperaturah od približno -101 °C (-150 °F) do približno -79 °C (-110 °F), kar zahteva neke vrste izolacijo. Uporabi se lahko splošno komercialno razpoložljive indu-strijske izolacijske materiale z dobrimi izolacijskimi lastnostmi pri nizki temperaturi.
Zasnova ladij za PLNG nudi fleksibilnost pri alternativah, da se ugodi potrebam uporabnikov in zmanjša stroške, kot je detajlneje opisano v nadaljevanju, kjer je govor o uvoznih terminalih. Z dodajanjem ali odvzemanjem vsebnikov za PLNG se da ladjo zasnovati za določeno nosilnost. Zasnovati se jo da za natovarjanje/raztovaranje PLNG v kratkem časovnem obdobju (tipično 12 ur) ali za počasnejše natovarjanje/raztovaranje, vse do hitrosti proizvodnega postrojenja. Če želi uporabnik zmanjšati svoje uvozne stroške na minimum, se da ladjo za PLNG zasnovati tako, da na krovu vključuje uparjalno opremo za razvod plina neposredno k uporabniku, kot je prikazano na sl. 4A, 4B in 4C. Vzorčna ladja 40 za PLNG nosi štiriinštirideset hrambnih vsebnikov 42 in na krovu še uparjalno opremo 44.
Ladja za PLNG ima glede na običajno ladjo za LNG več prednosti. Te prednosti vključujejo bistveno večjo nosilnost, nižje stroške, zmožnost enostavnejšega prikrojevanja nosilnosti, da se ugodi potrebam uporabnikov, zmožnost, da se PLNG dostavi v tekoči obliki ali se ga na krovu upari v plin za razdeljevanje, manjše stroške prečrpavanja, kajti PLNG je pri višjem tlaku (od približno 2415 kPa (350 psia) do približno 4830 kPa (700 psia) pri prednostnih pogojih) glede na atmosferski tlak (približno 100 kPa (14,7 psia) običajnega LNG, in krajši čas graditve, kajti hrambni vsebniki in vezni cevovodi so lahko predizdelani in postavljeni na svoje mesto, s čimer se minimizira delo, potrebno na krovu ladje.
Izvozni in uvozni terminali za PLNG
Izvozni terminal za PLNG lahko vključuje dok, hrambne rezervoarje in transportne črpalke. Uvozni terminal za PLNG lahko vključuje dok, hrambne rezervoarje, transportne črpalke in uparjalno opremo. Hrambni vsebniki za PLNG v izvoznem terminalu in uvoznem terminalu so prednostno zgrajeni iz nizkolegiranih jekel ultra visoke trdnosti, ki imajo primerno trdnost in lomno žilavost za obratovalne pogoje sistema za PLNG po predloženem izumu, vključno s tlaki in temperaturami.
Alternativno se da hrambne rezervoarje v izvoznem terminalu za PLNG in/ali uvoznem terminalu za PLNG odstraniti. Pri sistemu za PLNG brez hrambnih rezervoarjev v izvoznem terminalu se proizvedeni PLNG prenese neposredno od postrojenja za PLNG v transportne hrambne posode na krovu transportnega plovila za PLNG. Pri sistemu za PLNG brez hrambnih rezervoarjev v uvoznem terminalu sestoji le-ta v bistvu iz uparjalne opreme, ali pa ima, alternativno, vsako transportno plovilo v floti za PLNG na krovu standardno uparjalno opremo za neposredno pretvorbo PLNG v plin cevovodne kvalitete. Za primer, kjer niti izvozni terminal za PLNG niti uvozni terminal za PLNG nimata hrambnih vsebnikov, se floti transportnih plovil za PLNG doda npr. dve transportni plovili za PLNG čez tisto število, ki bi tipično bilo potrebno za transport in razdeljevanje PLNG na tržišče z uporabo izvoznih in uvoznih terminalov. Torej, medtem ko so druga transportna vozila za PLNG na poti, je eno od dodatnih transportnih vozil za PLNG zasidrano v izvoznem terminalu, pri čemer se ga bodisi polni ali le hrani PLNG, drugo dodatno transportno plovilo pa je zasidrano v uvoznem terminalu, pri čemer razdeljuje PLNG neposredno na tržišče. V primeru uparjalnikov na transportnih plovilih je takšno sidranje lahko proč od obale, kot npr. sidranje z enonožnim sidrom (SALM). Te alternative imajo ekonomsko prednost glede na običajne sisteme za LNG in lahko bistveno zmanjšajo stroške izvoznih in uvoznih terminalov.
PRIMERI
Primer hrambnih vsebnikov za PLNG
Kot obravnavano zgoraj, so vsebniki za hrambo in transport PLNG po predloženem izumu prednostno zgrajeni iz plošč iz nizkolegiranega jekla ultra visoke trdnosti, ki vsebuje manj kot 9 mas. % niklja in ima natezno trdnost višjo kot 830 MPa (120 ksi). Za graditev vsebnikov za hrambo in transport PLNG po tem izumu se lahko uporabi katerokoli nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, ki ima primerno žilavost za vsebovanje PLNG pri delovnih pogojih, glede na zgoraj pojasnjene znane principe lomne mehanike. Prednostno ima takšno jeklo DBTT manjšo kot približno -73 °C (-100 °F).
Nedaven napredek na področju jeklarstva je omogočil izdelavo novih nizkolegiranih jekel ultra visoke trdnosti z odlično žilavostjo pri kriogenski temperaturi. Npr. trije U.S. patenti, podeljeni Koo et al., 5,531,842, 5,545,269 in 5,45,270, opisujejo nova jekla in postopke za izdelavo teh jekel, da se izdela jeklene plošče z natezno trdnostjo približno 830 MPa (120 ksi), 965 MPa (140 ksi) in višjo. Tamkaj opisana jekle in postopki izdelave so bili izboljšani in modificirani, da se dobi kombinirane kemizme jekla in procesiranje za izdelavo nizkolegiranih jekel ultra visoke trdnosti z odlično žilavostjo pri kriogenski temperaturi in to tako v osnovnem jeklu kot tudi v toplotno vplivanem pasu (HAZ), kadar se ga vari. Ta nizkolegirana jekla ultra visoke trdnosti imajo tudi izboljšano žilavost glede na standardna, tržno dostopna nizkolegirana jekla ultra visoke trdnosti. Izboljšana jekla so opisana v paralelni začasni U.S patentni prijavi z naslovom ULTRAHIGH STRENGTH STEELS WITH EXCELLENT CRYOGENIC TEMPERATURE TOUGHNESS in prioritetnim datumom 19. dec. 1997, ki ji je ameriški patentni urad (USPTO) dodelil prijavno številko 60/068194; v paralelni začasni U.S patentni prijavi z naslovom ULTRA-HIGH STRENGTH AUSAGED STEELS WITH EXCELLENT CRYOGENIC TEMPERATURE TOUGHNESS in prioritetnim datumom 19. dec. 1997, ki ji je ameriški patentni urad (USPTO) dodelil prijavno številko 60/068252; in v paralelni začasni U.S patentni prijavi z naslovom ULTRA-HIGH STRENGTH DUAL PHASE STEELS WITH EXCELLENT CRYOGENIC TEMPERATURE TOUGHNESS in prioritetnim datumom 19. dec. 1997, ki ji je ameriški patentni urad (USPTO) dodelil prijavno številko 60/068816. (kolektivno imenovane Patentne prijave za jeklo, Steel Patent Applications).
Nova jekla, opisana v patentnih prijavah za jeklo in nadalje opisana v spodnjih primerih, so zlasti primerna za graditev vsebnikov za hrambo in transport PLNG po predloženem izumu, pri čemer imajo jekla naslednje značilnosti, prednostno za debeline jeklenih plošč od približno 2,5 cm (1 inch) in večje; (i) DBTT v osnovnem jeklu in HAZ zvara je manjša od približno -73 °C (-100 °F), prednostno manjša od približno -107 °C (-160 °F); (ii) natezna trdnost je višja od 830 MPa (120 ksi), prednostno višja od približno 860 MPa (125 ksi) in še bolj prednostno višja od približno 900 MPa (130 ksi); (iii) varivost je izvrstna; (iv) mikrostruktura in lastnosti so v bistvu enakomerne po vsej debelini; in (v) žilavost je izboljšana glede na standardna, tržno razpoložljiva nizkolegirana jekla ultra visoke trdnosti. Natezna trdnost teh jekel je še celo prednostneje višja od približno 930 MPa (135 ksi) ali višja od približno 965 MPa (140 ksi) ali višja od približno
1000/WPa (145 ks/).
Prvi primer jekla
Kot že opisano zgoraj, so v paralelni začasni U.S patentni prijavi s prioritetnim datumom 19. dec. 1997 in naslovom Ultra-High Strength Steels VVith 75 Excellent Cryogenic Temperature Toughness, ki ji je ameriški patentni urad (USPTO) dodelil prijavno številko 60/068194, opisana jekla, primerna za uporabo pri predloženem izumu. Predviden je postopek za pripravo plošče iz jekla ultra visoke trdnosti, katere mikrostruktura obsega pretežno popuščeni drobnozrnati letvasti martenzit, popuščeni drobnozrnati spodnji bainit ali mešanico le-teh, pri 20 katerem postopek obsega (a) segrevanje ploščatega jeklenega polizdelka do temperature ponovnega ogrevanja, ki je zadosti visoka, da (i) v bistvu homogenizira jekleni polizdelek, (ii) raztopi v bistvu vse niobijeve in vanadijeve karbide in karbonitride v jeklenem polizdelku, in (iii) v jeklenem polizdelku ustvari drobna začetna avstenitna zrna; (b) reduciranje jeklenega polizdelka, da se 25 oblikuje jekleno ploščo v enem ali več prehodih toplega valjanja v prvem temperaturnem območju, v katerem avstenit rekristalizira; (c) nadaljnje reduciranje jeklene plošče v enem ali več prehodih toplega valjanja v drugem temperaturnem območju pod približno Tnr temperaturo in nad približno Ar3 premensko temperaturo; (d) gašenje jeklene plošče s hitrostjo hlajenja približno 10 °C na 30 sekundo do približno 40 °C na sekundo (18 °F/sec - 72 °F/sec) do temperature prenehanja gašenja pod približno Ms premensko temperaturo plus 200 °C (360 °F); (e) prekinitev gašenja; in (f) popuščanje jeklene plošče pri temperaturi popuščanja od približno 400 °C (752 °F) do približno Aci premenske temperature, prednostno, toda ne vključno, do Aci premenske temperature, za obdobje, ki je zadosti dolgo, da povzroči izločanje utrjevalnih delcev tj. enega ali več ε-bakra, Mo2C ali niobijeve in vanadijeve karbide in karbonitride. Čas, ki je potreben, da povzroči izločanje utrjevalnih delcev, je prvenstveno odvisen od debeline jeklene plošče, kemijske sestave jeklene plošče in temperature popuščanja, in ga lahko določi strokovnjak z zadevnega področja. (Glej slovar za definicije pretežno, utrjevalni delci, Tnr temperatura, Ar3, Ms in Aci premenske temperature in Mo2C.)
Da se zagotovi žilavost pri okoliški in kriogenski temperaturi, imajo jekla po prvem primeru prednostno mikrostrukturo, ki sestoji iz pretežno popuščenega 10 drobnozrnatega spodnjega bainita, popuščenega drobnozrnatega letvastega martenzita ali mešanice le-teh. Prednostno je, da se v bistvu minimizira nastajanje sestavin, ki povzročajo krhkost, kot npr. zgornji bainit, dvojčični martenzit in MA. Pretežno, kot je uporabljeno pri prvem primeru jekla in v patentnih zahtevkih, pomeni vsaj približno 50 volumskih procentov. Bolj prednostno, mikrostruktura 15 obsega vsaj približno 60 volumskih procentov do približno 80 volumskih procentov popuščenega drobnozrnatega spodnjega bainita, popuščenega drobnozrnatega letvastega martenzita ali mešanico le-teh. Celo še bolj prednostno obsega mikrostruktura vsaj približno 90 volumskih procentov popuščenega drobnozrnatega spodnjega bainita, popuščenega drobnozrnatega letvastega martenzita ali 20 mešanico le-teh. Najbolj prednostno obsega mikrostruktura v bistvu 100 % popuščenega drobnozrnatega letvastega martenzita.
Jekleni polizdelek, obdelan po prvem primeru jekla, je izdelan na običajen način in v eni izvedbi obsega železo in naslednje legirne elemente, prednostno v masnih območjih, prikazanih v naslednji tabeli I:
Tabela I
Legirni element ogljik (C) mangan (Mn) nikelj (Ni) baker (Cu) molibden (Mo) niobij (Nb) titan (Ti) aluminij (Al) dušik (N)
Območje (mas. %)
0,04 - 0,12, prednostneje 0,04 - 0,07
0,5 - 2,5, prednostneje 1,0-1,8 1,0 - 3,0, prednostneje 1,5 - 2,5 0,1 -1,5, prednostneje 0,5 -1,0 0,1 - 0,8, prednostneje 0,2 - 0,5
0,02 - 0,1, prednostneje 0,03 - 0,05 0,008 - 0,03, prednostneje 0,01 - 0,02 0,001 - 0,05, prednostneje 0,005 - 0,03 0,002 - 0,005, prednostneje 0,002 - 0,003
Jeklu se včasih doda vanadij (V), prednostno do približno 0,10 mas. % in 5 bolj prednostno približno 0,02 mas. % do približno 0,05 mas. %.
Jeklu se včasih doda krom (Cr), prednostno do približno 1,0 mas. % in bolj prednostno približno 0,2 mas. % do približno 0,6 mas. %.
Jeklu se včasih doda silicij (Si), prednostno do približno 0,5 mas. %, bolj prednostno približno 0,01 mas. % do približno 0,5 mas. % in še bolj prednostno približno 0,05 mas. % do približno 0,1 mas. %.
Jeklu se včasih doda bor (B), prednostno do približno 0,0020 mas. % in bolj prednostno približno 0,0006 mas. % do približno 0,0010 mas. %.
Jeklo prednostno vsebuje vsaj približno 1 mas. % niklja. Vsebnost niklja v jeklu se po želji lahko poveča nad približno 3 mas. %, da se izboljša lastnosti po 15 varjenju. Pričakovano je, da vsak 1 mas. % dodatka niklja zniža DBTT jekla za približno 10 °C (18 °F). Vsebnost niklja je prednostno nižja od 9 mas. %, bolj prednostno nižja od 6 mas. %. Vsebnost niklja je prednostno minimizirana, da bi se minimiziralo ceno jekla. Če se vsebnost niklja poveča nad približno 3 mas. %, se vsebnost mangana lahko zniža pod približno 0,5 mas. % pa vse do 0,0 mas.
%. Zato je v širokem smislu prednostno približno 2,5 mas. % mangana.
Poleg tega se preostanke v jeklu prednostno v bistvu minimizira. Vsebnost fosforja (P) je prednostno manjša od približno 0,01 mas. %. Vsebnost žvepla (S) je prednostno manjša od približno 0,004 mas. %. Vsebnost kisika (O) je prednostno manjša od približno 0,002 mas. %.
Če pogledamo nekoliko detajlneje, je jeklo po prvem primeru pripravljeno z oblikovanjem polizdelka želene sestave, kot je opisano tu; segrevanje polizdelka do temperature od približno 955 °C do približno 1065 °C (1750 °F - 1950 °F);
toplo valjanje polizdelka, da se v enem ali več prehodih oblikuje jekleno ploščo, pri čemer dobimo približno 30 % do približno 70 % redukcijo v prvem temperaturnem območju, pri katerem avstenit rekristalizira, tj. nad približno Tnr temperaturo, in nadaljnje toplo valjanje jeklene plošče v enem ali več prehodih, da se dobi približno 40 % do približno 80 % redukcijo v drugem temperaturnem območju pod 10 približno Tnr temperaturo in nad približno Ar3 premensko temperaturo. Toplo valjano jekleno ploščo se zatem popusti s hitrostjo hlajenja približno 10 °C na sekundo do približno 40 °C na sekundo (18 °F/sec - 72 °F/sec), do primerne QST (kot je definirano v slovarju) pod približno Ms premensko temperaturo plus 200 °C (360 °F), pri čemer se tedaj popuščanje prekine. V eni izvedbi prvega primera se 15 jekleno ploščo nato z zrakom ohladi do okoliške temperature. Ta obdelava se uporablja za tvorbo mikrostrukture, ki prednostno obsega pretežno drobnozrnati letvasti martenzit, drobnozrnati spodnji bainit ali mešanico le-teh, ali bolj prednostno obsega v bistvu 100 % drobnozrnatega letvastega martenzita.
Tako neposredno popuščeni martenzit v jeklih po prvem primeru ima visoko trdnost, njegovo žilavost pa se da izboljšati s popuščanjem pri primerni temperaturi od nad približno 400 °C (752 °F) pa vse do približno Aci premenske temperature. Popuščanje jekla znotraj tega temperaturnega območja vodi tudi k zmanjšanju kalilnih napetosti, kar po drugi strani vodi k izboljšani žilavosti. Medtem ko popuščanje lahko izboljša žilavost jekla, običajno vodi k bistvenemu zmanjšanju trdnosti. Pri predloženem izumu se običajno izgubo trdnosti zaradi popuščanja odkloni s sproženjem izločevalnega disperzijskega utrjanja. Za optimizacijo trdnosti in žilavosti med popuščanjem martenzitne strukture se uporabi disperzijsko utrjanje iz drobnih bakrovih oborin in mešanih karbidov in/ali karbonitridov. Edinstvena sestava jekel po tem prvem primeru omogoča popuščanje znotraj širokega območja od približno 400 °C do približno 650 °C (750 °F - 1200 °F) brez kakršnekoli znatne izgube kalilne trdnosti. Jeklena plošča je prednostno popuščana pri temperaturi popuščanja od nad približno 400 °C (752 °F) do pod Aci premensko temperaturo za čas, ki zadostuje, da pride do izločanja utrjevalnih delcev (kot je definirano tu). Ta obdelava pripomore k premeni mikrostrukture jeklene plošče v pretežno popuščeni drobnozrnati letvasti martenzit, popuščeni drobnozrnati spodnji bainit ali mešanico le-teh. Čas, ki je zadosten, da povzroči izločanje utrjevalnih delcev, je ponovno prvenstveno odvisen od debeline jeklene plošče, sestave jeklene plošče in temperature popuščanja, in ga strokovnjak z zadevnega področja zlahka določi.
Drugi primer jekla
Kot že opisano zgoraj, so v paralelni začasni U.S patentni prijavi s prioritetnim datumom 19. dec. 1997 in naslovom Ultra-High Strength Ausaged Steels With Excellent Cryogenic Temperature Toughness, ki ji je ameriški patentni urad (USPTO) dodelil prijavno številko 60/068252, opisana druga jekla, primerna za uporabo v predloženem izumu. Opisan je postopek za pripravo jeklene plošče ultra visoke trdnosti, ki ima mikrolaminarno mikrostrukturo, obsegajočo približno 2 vol. % do približno 10 vol. % avstenitnih filmskih plasti in približno 90 vol. % do približno 98 vol. % letev pretežno drobnozrnatega martenzita in drobnozrnatega spodnjega bainita, pri čemer omenjeni postopek obsega korake: (a) segrevanje jeklenega surovca do temperature ponovnega segrevanja, ki je zadosti visoka, da (i) v bistvu homogenizira jekleni surovec, (ii) raztopi v bistvu vse niobijeve in vanadijeve karbide in karbonitride v jeklenem surovcu, in (iii) ustvari drobna začetna avstenitna zrna v jeklenem surovcu; (b) reduciranje jeklenega surovca, da se oblikuje jekleno ploščo v enem ali več prehodih toplega valjanja v prvem temperaturnem območju, v katerem avstenit rekristalizira: (c) nadaljnje reduciranje jeklene plošče v enem ali več prehodih toplega valjanja v drugem temperaturnem območju pod približno Tnr temperaturo in nad približno Ar3 premensko temperaturo; (d) gašenje jeklene plošče pri hitrosti hlajenja od približno 10 °C na sekundo do približno 40 °C na sekundo (18 °F/sec 72 °F/sec) do temperature prenehanja gašenja (QST) pod približno Ms premensko temperaturo plus 100 °C (180 °F) in nad približno Ms premensko temperaturo; in (e) prenehanje omenjenega gašenja. Postopek tega drugega primera jekla pri prvi od izvedb nadalje obsega korak, ki omogoči jekleni plošči, da se na zraku ohladi od QTS do okoliške temperature. Postopek tega drugega primera jekla pri drugi od izvedb nadalje obsega korak, pri katerem se jekleno ploščo drži v bistvu izotermno pri QST do približno 5 minut, predno se jekleni plošči dovoli ohladitev na zraku do okoliške temperature. Postopek tega drugega primera jekla pri še drugi od izvedb nadalje obsega korak počasnega hlajenja jeklene plošče od QST pri hitrosti, manjši od približno 1,0 °C na sekundo (1,8 °F/sec) do približno 5 minut, predno se jekleni plošči dovoli ohladitev na zraku do okoliške temperature. Postopek po predloženem izumu pri še drugi od izvedb nadalje obsega korak počasnega hlajenja jeklene plošče od QST pri hitrosti, manjši od približno 1,0 °C na sekundo (1,8 °F/sec) do približno 5 minut, predno se jekleni plošči dovoli ohladitev na zraku do okoliške temperature. Ta obdelava pospeši premeno 10 mikrostrukture jeklene plošče od približno 2 vol. % do približno 10 vol. % avstenitnih filmskih plasti in približno 90 vol. % do približno 98 vol. % letev pretežno drobnozrnatega martenzita in drobnozrnatega spodnjega bainita. (Glej slovar definicij Tnr temperature in Ar3 in Ms premenskih temperatur.)
Da se zagotovi žilavost pri okoliški in kriogenski temperaturi, obsegajo letve v mikrolaminarni mikrostrukturi prednostno pretežno spodnji bainit ali martenzit. Prednostno je, da se bistveno minimizira nastanek krhkih sestavin, kot npr. zgornjega bainita, dvojčičnega martenzita in MA. Izraz pretežno, kot je uporabljen pri tem drugem primeru jekla in v patentnih zahtevkih, pomeni vsaj približno 50 volumskih procentov. Preostanek mikrostrukture lahko obsega dodaten drobnozrnat spodnji bainit, dodaten drobnozrnat letvasti martenzit ali ferit. Mikrostruktura bolj prednostno obsega vsaj približno 60 volumskih procentov do približno 80 volumskih procentov spodnjega bainita ali letvastega martenzita. Mikrostruktura še bolj prednostno obsega vsaj približno 90 volumskih procentov spodnjega bainita ali letvastega martenzita.
Jekleni surovec, obdelan po tem drugem primeru, je izdelan na običajen način in pri eni od izvedb obsega železo in naslednje legirne elemente, prednostno v masnih območjih, prikazanih v naslednji tabeli II:
Tabela II
Legirni element ogljik (C) mangan (Mn) nikelj (Ni) baker (Cu) molibden (Mo) niobij (Nb) titan (Ti) aluminij (Al) dušik (N)
Območje (mas. %)
0,04 - 0,12, prednostneje 0,04 - 0,07
0,5 - 2,5, prednostneje 1,0-1,8 1,0 - 3,0, prednostneje 1,5 - 2,5 0,1 -1,0, prednostneje 0,2 - 0,5 0,1 - 0,8, prednostneje 0,2 - 0,4
0,02 - 0,1, prednostneje 0,02 - 0,05 0,008 - 0,03, prednostneje 0,01 - 0,02 0,001 - 0,05, prednostneje 0,005 - 0,03 0,002 - 0,005, prednostneje 0,002 - 0,003
Jeklu se včasih doda krom (Cr), prednostno do približno 1,0 mas. % in bolj 5 prednostno približno 0,2 mas. % do približno 0,6 mas. %.
Jeklu se včasih doda silicij (Si), prednostno do približno 0,5 mas. %, bolj prednostno približno 0,01 mas. % do približno 0,5 mas. % in še bolj prednostno približno 0,05 mas. % do približno 0,1 mas. %.
Jeklu se včasih doda bor (B), prednostno do približno 0,0020 mas. % in bolj 10 prednostno približno 0,0006 mas. % do približno 0,0010 mas. %.
Jeklo prednostno vsebuje vsaj približno 1 mas. % niklja. Vsebnost niklja v jeklu se po želji lahko poveča nad približno 3 mas. %, da se izboljša lastnosti po varjenju. Pričakovano je, da vsak 1 mas. % dodatka niklja zniža DBTT jekla za približno 10 °C (18 °F). Vsebnost niklja je prednostno nižja od 9 mas. %, bolj 15 prednostno nižja od 6 mas. %. Vsebnost niklja je prednostno minimizirana, da bi se minimiziralo ceno jekla. Če se vsebnost niklja poveča nad približno 3 mas. %, se vsebnost mangana lahko zniža pod približno 0,5 mas. % pa vse do 0,0 mas.
%. Zato je v širokem smislu prednostno približno 2,5 mas. % mangana.
Poleg tega se preostanke v jeklu prednostno v bistvu minimizira. Vsebnost fosforja (P) je prednostno manjša od približno 0,01 mas. %. Vsebnost žvepla (S) je prednostno manjša od približno 0,004 mas. %. Vsebnost kisika (O) je prednostno manjša od približno 0,002 mas. %.
Če pogledamo nekoliko detajlneje, je jeklo po drugem primeru pripravljeno z oblikovanjem polizdelka želene sestave, kot je opisano tu; segrevanje polizdelka do temperature od približno 955 °C do približno 1065 °C (1750 °F - 1950 °F); toplo valjanje polizdelka, da se v enem ali več prehodih oblikuje jekleno ploščo, pri čemer dobimo približno 30 % do približno 70 % redukcijo v prvem temperaturnem območju, pri katerem avstenit rekristalizira, tj. nad približno Tnr temperaturo, in nadaljnje toplo valjanje jeklene plošče v enem ali več prehodih, da se dobi približno 40 % do približno 80 % redukcijo v drugem temperaturnem območju pod približno Tnr temperaturo in nad približno Ar3 premensko temperaturo. Toplo valjano jekleno ploščo se zatem gasi s hitrostjo hlajenja približno 10 °C na 10 sekundo do približno 40 °C na sekundo (18 °F/sec - 72 °F/sec), do primerne QST pod približno Ms premensko temperaturo plus 100 °C (180 °F) in nad približno Ms premensko temperaturo, pri čemer se tedaj gašenje prekine. Pri prvi izvedbi tega drugega primera se jekleno ploščo, potem ko se prekine gašenje, zatem z zrakom ohladi od QST do okoliške temperature. Pri drugi izvedbi tega drugega primera 15 jekla se jekleno ploščo, ko se je gašenje prekinilo, drži za določen čas, prednostno do približno 5 minut, v bistvu izotermno pri QST, zatem pa do okoliške temperature ohladi na zraku. Pri še drugi izvedbi se jekleno ploščo počasi hladi s hitrostjo, ki je manjša od tiste pri hlajenju z zrakom, tj. s hitrostjo manjšo od približno 1 °C na sekundo (1,8 °F/sec), prednostno do približno 5 minut. Pri še 20 drugi izvedbi se jekleno ploščo počasi hladi od OST s hitrostjo, ki je manjša od tiste pri hlajenju z zrakom, tj. s hitrostjo manjšo od približno 1 °C na sekundo (1,8 °F/sec), prednostno do približno 5 minut. Pri vsaj eni od izvedb tega drugega primera jekla je Ms premenska temperatura približno 350 °C (662 °F), zato znaša
Ms premenska temperatura plus 100 °C (180 °F) približno 450 °C (842 °F).
Jekleno ploščo se pri QST lahko drži v bistvu izotermno s primernimi sredstvi, ki so znana strokovnjakom z zadevnega področja, kot npr. z namestitvijo toplotne odeje preko jeklene plošče. Jekleno ploščo se po končanem gašenju lahko počasi ohlaja s primernimi sredstvi, ki so znana strokovnjakom z zadevnega področja, kot npr. z namestitvijo izolacijske odeje preko jeklene plošče.
Tretji primer jekla
Kot že opisano zgoraj, so v paralelni začasni U.S patentni prijavi s prioritetnim datumom 19. dec. 1997 in naslovom Ultra-High Strength Dual Phase
Steels VVith Excellent Cryogenic Temperature Toughness, ki ji je ameriški patentni urad (USPTO) dodelil prijavno številko 60/068816, opisana druga jekla, primerna za uporabo v predloženem izumu. Opisan je postopek priprave dvofazne jeklene plošče ultra visoke trdnosti, ki ima mikrostrukturo, obsegajočo približno 10 vol. % do približno 40 vol. % prve faze v bistvu 100 vol. % (tj. v veliki meri čistega ali v bistvu čistega) ferita in približno 60 vol. % do približno 90 vol. % druge faze pretežno drobnozrnatega letvastega martenzita, drobnozrnatega spodnjega bainita ali mešanice le-teh, pri katerem postopek obsega korake (a) segrevanja jeklenega surovca do temperature ponovnega segrevanja, ki je zadosti visoka, da 10 (i) v bistvu homogenizira jekleni surovec, (ii) raztopi v bistvu vse niobijeve in vanadijeve karbide in karbonitride v jeklenem surovcu, in (iii) ustvari drobna začetna avstenitna zrna v jeklenem surovcu; (b) reduciranja jeklenega surovca, da se oblikuje jekleno ploščo v enem ali več prehodih toplega valjanja v prvem temperaturnem območju, v katerem avstenit rekristalizira; (c) nadaljnjega 15 reduciranja jeklene plošče v enem ali več prehodih toplega valjanja v drugem temperaturnem območju pod približno Tnr temperaturo in nad približno Ar3 premensko temperaturo; (d) nadaljnjega reduciranja jeklene plošče v enem ali več prehodih toplega valjanja v tretjem temperaturnem območju pod približno Ar3 premensko temperaturo in nad približno Ari premensko temperaturo (tj. 20 medkritično temperaturno območje); (e) gašenja jeklene plošče pri hitrosti hlajenja od približno 10 °C na sekundo do približno 40 °C na sekundo (18 °F/sec -72 °F/sec) do temperature prenehanja gašenja (QST), prednostno pod približno Ms premensko temperaturo plus 200 °C (360 °F); in (f) prenehanje omenjenega gašenja. V drugi izvedbi tega tretjega primera jekla je QST prednostno pod 25 približno Ms premensko temperaturo plus 100 °C (180 °F), bolj prednostno pa je pod 350 °C (662 °F). Po eni od izvedb tega drugega primera se jekleni plošči omogoči, da se po koraku (f) na zraku ohladi do okoliške temperature. Ta obdelava pospeši premeno mikrostrukture jeklene plošče od približno 10 vol. % do približno 40 vol. % prve faze ferita in približno 60 vol. % do približno 90 vol. % 30 druge faze pretežno drobnozrnatega letvastega martenzita, drobnozrnatega spodnjega bainita ali mešanice le-teh. (Glej slovar definicij Tnr temperature in Ar3 in Ar-ι premenskih temperatur.)
Da se zagotovi žilavost pri okoliški in kriogenski temperaturi, obsega mikrostruktura druge faze v jeklih po tretjem primeru pretežno drobnozrnati spodnji bainit, drobnozrnati letvasti martenzit ali mešanico le-teh. Prednostno je, da se v drugi fazi v veliki meri minimizira nastanek krhkih sestavin, kot npr. zgornjega bainita, dvojčičnega martenzita in MA. Izraz pretežno, kot je uporabljen pri tem tretjem primeru in v patentnih zahtevkih, pomeni vsaj približno 50 volumskih procentov. Preostanek mikrostrukture druge faze lahko obsega dodaten drobnozrnat spodnji bainit, dodaten drobnozrnat letvasti martenzit ali ferit. Mikrostruktura druge faze bolj prednostno obsega vsaj približno 60 volumskih procentov do približno 80 volumskih procentov drobnozrnatega 10 spodnjega bainita, drobnozrnatega letvastega martenzita ali mešanice le-teh. Mikrostruktura druge faze še bolj prednostno obsega vsaj približno 90 volumskih procentov drobnozrnatega spodnjega bainita, drobnozrnatega letvastega martenzita ali mešanice le-teh.
Jekleni surovec, obdelan po tem tretjem primeru, je izdelan na običajen način in pri eni od izvedb obsega železo in naslednje legirne elemente, prednostno v masnih območjih, prikazanih v naslednji tabeli III:
Tabela III
Legirni element Območje (mas. %)
ogljik (C) 0,04 - 0,12, prednostneje 0,04 - 0,07
mangan (Mn) 0,5 - 2,5, prednostneje 1,0-1,8
nikelj (Ni) 1,0 - 3,0, prednostneje 1,5 - 2,5
niobij (Nb) 0,02 - 0,1, prednostneje 0,02 - 0,05
titan (Ti) 0,008 - 0,03, prednostneje 0,01 - 0,02
aluminij (Al) 0,001 - 0,05, prednostneje 0,005 - 0,03
dušik (N) 0,002 - 0,005, prednostneje 0,002 - 0,003
Jeklu se včasih doda krom (Cr), prednostno do približno 1,0 mas. % in bolj prednostno približno 0,2 mas. % do približno 0,6 mas. %.
Jeklu se včasih doda molibden (Mo), prednostno do približno 0,8 mas. % in bolj prednostno približno 0,1 mas. % do približno 0,3 mas. %.
Jeklu se včasih doda silicij (Si), prednostno do približno 0,5 mas. %, bolj prednostno približno 0,01 mas. % do približno 0,5 mas. % in še bolj prednostno približno 0,05 mas. % do približno 0,1 mas. %.
Jeklu se včasih doda baker (Cu), prednostno v območju od približno 0,1 mas. % do približno 1,0 mas. %, bolj prednostno v območju približno 0,2 mas. % do približno 0,4 mas. %.
Jeklu se včasih doda bor (B), prednostno do približno 0,0020 mas. % in bolj prednostno približno 0,0006 mas. % do približno 0,0010 mas. %.
Jeklo prednostno vsebuje vsaj približno 1 mas. % niklja. Vsebnost niklja v jeklu se po želji lahko poveča nad približno 3 mas. %, da se izboljša lastnosti po varjenju. Pričakovano je, da vsak 1 mas. % dodatka niklja zniža DBTT jekla za približno 10 °C (18 °F). Vsebnost niklja je prednostno nižja od 9 mas. %, bolj prednostno nižja od 6 mas. %. Vsebnost niklja je prednostno minimizirana, da bi se minimiziralo ceno jekla. Če se vsebnost niklja poveča nad približno 3 mas. %, se vsebnost mangana lahko zniža pod približno 0,5 mas. % pa vse do 0,0 mas. %. Zato je v širokem smislu prednostno približno 2,5 mas. % mangana.
Poleg tega se preostanke v jeklu prednostno v bistvu minimizira. Vsebnost fosforja (P) je prednostno manjša od približno 0,01 mas. %. Vsebnost žvepla (S) je prednostno manjša od približno 0,004 mas. %. Vsebnost kisika (O) je prednostno manjša od približno 0,002 mas. %.
Če pogledamo nekoliko detajlneje, je jeklo po tem tretjem primeru pripravljeno z oblikovanjem polizdelka želene sestave, kot je opisano tu; segrevanje polizdelka do temperature od približno 955 °C do približno 1065 °C (1750 °F 1950 °F); toplo valjanje polizdelka, da se v enem ali več prehodih oblikuje jekleno ploščo, pri čemer dobimo približno 30 % do približno 70 % redukcijo v prvem temperaturnem območju, pri katerem avstenit rekristalizira, tj. nad približno Tnr temperaturo, nadaljnje toplo valjanje jeklene plošče v enem ali več prehodih, da se dobi približno 40 % do približno 80 % redukcijo v drugem temperaturnem območju pod približno Tnr temperaturo in nad približno Ar3 premensko temperaturo, in končno valjanje jeklene plošče v enem ali več prehodih, da se dobi približno 15 % do približno 50 % redukcijo v medkritičnem temperaturnem območju pod približno Ar3 premensko temperaturo in nad približno Αη premensko temperaturo. Toplo valjano jekleno ploščo se zatem gasi s hitrostjo hlajenja približno 10 °C na sekundo do približno 40 °C na sekundo (18 °F/sec - 72 °F/sec), do primerne temperature prenehanja gašenja (QST), prednostno pod približno Ms premensko temperaturo plus 200 °C (360 °F), pri čemer se tedaj gašenje prekine. Pri drugi izvedbi tega izuma je QTS prednostno pod približno Ms premensko temperaturo plus 100 °C (180 °F), bolj prednostno pod približno 350 °C (662 °F). Pri eni od izvedb tega tretjega primera jekla se po prenehanju gašenja jekleni plošči omogoči, da se na zraku ohladi do okoliške temperature.
Pri treh zgoraj opisanih vzorčnih jeklih je zato, ker je Ni drag legirni element, vsebnost Ni v jeklu prednostno manjša od približno 3,0 mas. %, bolj prednostno manjša od približno 2,5 mas. %, bolj prednostno manjša od približno 2,0 mas. % in celo bolj prednostno manjša od približno 1,8 mas. %, da se v veliki meri minimizira ceno jekla.
Druga primerna jekla za uporabo v zvezi s predloženim izumom so opisana v drugih publikacijah, ki opisujejo nizkolegirana jekla ultra visoke trdnosti, ki vsebujejo manj kot približno 1 mas. % niklja, pri čemer imajo natezno trdnost višjo od 830 MPa (120 ksi) in odlično žilavost pri nizkih temperaturah. Takšna jekla so opisana npr. v evropski patentni prijavi, objavljeni 5. feb. 1997, z mednarodno prijavno številko PCT/JP96/00157 in mednarodno objavno številko WO 96/23909 (08. 08. 1996 Gazette 1996/36) (tovrstna jekla imajo prednostno vsebnost bakra 0,1 mas. % do 1,2 mas. %) in v začasni U.S patentni prijavi, ki je še v postopku, s prioritetnim datumom 28. jul. 1997 in naslovom Ultra-High Strength, VVeldable Steels with Excellent Ultra-Low Temperature Toughness, ki ji je ameriški patentni urad (USPTO) dodelil prijavno številko 60/053915.
Za vsako od jekel, na katera se sklicujemo zgoraj, kot to razumejo strokovnjaki z zadevnega področja in je tu uporabljeno, se procentualno stanjšanje nanaša na procentualno redukcijo debeline jeklenega surovca ali plošče pred redukcijo, na katero se nanaša. Zgolj za razumevanje in brez omejevanja tega izuma naj omenimo, da se jekleni surovec, debeline približno 25,4 cm (10 inches), v prvem temperaturnem območju lahko zreducira približno 50 % (50 procentno stanjšanje), do debeline približno 12,7 cm (5 inches), zatem pa v drugem temperaturnem območju zreducira približno 80 % (80 procentno stanjšanje), do debeline približno 2,5 cm (1 inch). Ponovno zgolj za razumevanje in brez omejevanja tega izuma naj omenimo, da se jekleni surovec, debeline približno 25,4 cm (10 inches), v prvem temperaturnem območju lahko zreducira približno % (30 procentno stanjšanje), do debeline približno 17,8 cm (7 inches), zatem v drugem temperaturnem območju zreducira približno 80 % (80 procentno stanjšanje), do debeline približno 3,6 cm (1,4 inch) in nato še v tretjem temperaturnem območju zreducira približno 30 % (30 procentno stanjšanje), do debeline približno 2,5 cm (1 inch). Jekleni surovec, kot je uporabljen tu, pomeni kos jekla kakršnihkoli izmer.
Za vsako od jekel, na katera se sklicujemo zgoraj, kot to razumejo strokovnjaki z zadevnega področja, se jekleni surovec prednostno ponovno segreje s primernimi sredstvi za dvig temperature v bistvu celotnega surovca, prednostno celotnega surovca, do želene temperature ponovnega segrevanja, npr. z vstavitvijo surovca za določen čas v peč. Specifično temperaturo ponovnega ogrevanja, ki naj se jo uporabi za vsako od sestav jekel, na katera se sklicujemo zgoraj, lahko strokovnjak z zadevnega področja zlahka določi, bodisi s poskusom ali računanjem ob uporabi primernih modelov. Poleg tega lahko strokovnjak z zadevnega področja s pomočjo standardnih industrijskih publikacij zlahka določi temperaturo peči in čas ponovnega segrevanja, ki sta potrebna za dvig temperature v bistvu celotnega surovca, prednostno celotnega surovca, do želene temperature ponovnega segrevanja.
Za vsako od jekel, na katera se sklicujemo zgoraj, kot to razumejo strokovnjaki z zadevnega področja, je temperatura, ki definira mejo med območjem rekristalizacije in območjem ne-rekristalizacije, Tnr temperatura, odvisna od sestave jekla, konkretneje od temperature ponovnega segrevanja pred valjanjem, koncentracije ogljika, koncentracije niobija in vrednosti stanjšanja, podane v prehodih valjanja. Strokovnjaki z zadevnega področja lahko določijo to temperaturo za vsako sestavo jekla bodisi s poskusom ali prečunavanjem modela. Podobno lahko tudi premenske temperature Aci, An, Ar3 in Ms, na katere se tu sklicujemo, določi strokovnjak z zadevnega področja za vsako sestavo jekla bodisi s poskusom ali prečunavanjem modela.
Za vsako od jekel, na katera se sklicujemo zgoraj, kot to razumejo strokovnjaki z zadevnega področja, razen za temperaturo ponovnega segrevanja, ki se nanaša v bistvu na celoten surovec, so naslednje temperature, na katere se sklicujemo pri opisu obdelovalnih postopkov tega izuma, temperature, izmerjene na površini jekla. Površinsko temperaturo jekla se da izmeriti z uporabo npr.
optičnega pirometra, ali s kakršnokoli drugo napravo, primerno za merjenje površinske temperature jekla. Hitrosti hlajenja, na katere se tu sklicujemo, so tiste v sredini ali v bistvu v sredini ploščne debeline; temperatura prenehanja gašenja (QST) pa je najvišja ali v bistvu najvišja temperatura, dosežena na površini plošče, potem ko se je gašenje končalo, zaradi toplote, prenešene iz notranjosti debeline plošče. Med potekom eksperimentalnih segrevanj sestave jekla po poprej opisanih primerih, je npr. v sredino ali v bistvu v sredino debeline jeklene plošče vstavljen termočlen za merjenje središčne temperature, medtem ko je površinska temperatura merjena z uporabo optičnega pirometra. Med središčno temperaturo in površinsko temperaturo je bila določena korelacija za uporabo tekom zaporedne obdelave iste ali v bistvu iste sestave jekla, tako da se da središčno temperaturo določiti z neposrednim merjenjem površinske temperature. Tudi zahtevano temperaturo in hitrost toka gasilnega fluida, da se doseže želeno pospešeno stopnjo hlajenja, lahko strokovnjak z zadevnega področja določi z uporabo standardnih industrijskih publikacij.
Strokovnjak z zadevnega področja ima potrebno znanje in izkušnje, da uporabi tu opisane informacije za izdelavo plošč iz nizkolegiranega jekla ultra visoke trdnosti, ki imajo primerno ultra visoko trdnost in žilavost za uporabo pri graditvi vsebnikov za hrambo in transport PLNG po predloženem izumu. Obstajajo lahko tudi druga primerna jekla ali pa bodo razvita v prihodnosti. Vsa tovrstna jekla sodijo v okvir predloženega izuma.
Strokovnjak z zadevnega področja ima potrebno znanje in izkušnje, da uporabi tu opisane informacije za izdelavo plošč iz nizkolegiranega jekla ultra visoke trdnosti, ki imajo v primerjavi z debelinami jeklenih plošč, izdelanih po poprej opisanih primerih, modificirane debeline, medtem ko se še vedno izdeluje plošče, ki imajo primerno visoko trdnost in primerno žilavost pri kriogenski temperaturi za uporabo v sistemu po predloženem izumu. Strokovnjak z zadevnega področja lahko uporabi tu opisane informacije za izdelavo jeklene plošče debeline približno 2,54 cm (1 inch) in primerno visoke trdnosti in primerne žilavosti pri kriogenski temperaturi za uporabo pri graditvi hrambnega vsebnika po predloženem izumu. Obstajajo lahko tudi druga primerna jekla ali pa bodo razvita v prihodnosti. Vsa tovrstna jekla sodijo v okvir predloženega izuma.
Vsebniki, zgrajeni iz kateregakoli primernega nizkolegiranega jekla ultra visoke trdnosti, kot so opisana poprej, npr. katerakoli jekla, opisana v tem primeru, so dimenzionirani glede na potrebe PLNG projekta, v katerem se bo uporabilo vsebnike. Strokovnjak z zadevnega področja lahko uporabi standardne inženirske postopke in vire, razpoložljive v industriji, da določi potrebne izmere, debelino sten ipd. za vsebnike.
Kadar je pri graditvi vsebnikov po predloženem izumu uporabljeno dvofazno jeklo, je dvofazno jeklo prednostno obdelano na tak način, da čas, med katerim se jeklo vzdržuje v območju medkritične temperature z namenom tvorjenja dvofazne strukture, nastopi pred pospešenim hlajenjem ali gašenjem. Obdelava je prednostno taka, da dvofazna struktura nastane med ohlajanjem jekla med Ar3 premensko temperaturo in približno Αη premensko temperaturo. Dodatna prednost za jekla, uporabljena pri graditvi vsebnikov po predloženem izumu, leži v tem, da ima jeklo po končanem pospešenem hlajenju ali gašenju, tj. brez kakršnekoli dodatne obdelave, ki zahteva ponovno segrevanje jekla, kot npr. popuščanje, natezno trdnost večjo od 830 MPa (120 ksi) in DBTT nižjo od približno -73 °C (-100 °F). Natezna trdnost jekla je po končanem gašenju ali ohlajanju bolj prednostno večja od približno 860 MPa (125 ksi) in bolj prednostno večja od približno 900 MPa (130 ksi). Pri nekaterih aplikacijah je prednostno jeklo, ki ima po končanem gašenju ali ohlajanju natezno trdnost višjo od približno 930 MPa (135 ksi), ali višjo od približno 965 MPa (140 ksi), ali višjo od 1000 MPa (145 ksi).
Za vsebnike, pri katerih se zahteva krivljenje jekla, npr. v valjasto obliko, je jeklo prednostno ukrivljeno v želeno obliko pri okoliški temperaturi, da bi se izognili škodljivemu vplivu na izvrstno žilavost jekla pri kriogenski temperaturi. Če je jeklo potrebno segreti, da se po krivljenju doseže želeno obliko, se jeklo prednostno segreje do temperature, ki ni višja od približno 600 °C (1112 °F), da bi se ohranilo ugodne učinke mikrostrukture jekla, kot je opisano zgoraj.
Želene spremenljivke za vsebnik za PLNG, npr. izmere, deometrija, debelina materiala, ipd. so odvisne od delovnih pogojev, kot npr. notranjega tlaka, delovne temperature, itd., kot je znano strokovnjakom z zadevnega področja. Za najbolj zahtevne zasnove pri nizkih temperaturah je zelo pomembna DBTT jekla in zvarov. Za zasnove z nekoliko višjimi delovnimi temperaturami je žilavost še vedno pomeben dejavnik, toda zahteve glede DBTT so predvidoma manjše. Npr., z zvišanjem delovne temperature se zviša tudi potrebna DBTT.
Da bi se zgradilo vsebnike za uporabo po predloženem izumu, je uporabljen primeren postopek spajanja jeklenih plošč. Šteje se, da je primeren vsakršen postopek spajanja, ki zagotovi spoje z ustrezno trdnostjo in lomno žilavostjo za predloženi izum. Za graditev vsebnikov po predloženem izumu je prednostno uporabljen varilni postopek, primeren za zagotovitev ustrezne trdnosti in lomne žilavosti, da vsebujejo omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin. Tovrstni varilni postopek prednostno vključuje primerno porabljivo elektrodo, primeren porabljiv plin, primeren varilni proces in primemo varilno proceduro. Za spojitev jeklenih plošč se lahko uporabi tako obločno varjenje v zaščitnem plinu s taljivo elektrodo (GMAW) kot tudi varjenje v zaščiti inertnega plina z volframovo elektrodo (TIG), ki sta oba dobro znana v jeklarski industriji, pod pogojem da se uporabi primerno kombinacijo porabljiv(a) žica-plin.
Pri prvem vzorčnem varilnem postopku je uporabljen proces obločnega varjenja v zaščitnem plinu s taljivo elektrodo (GMAW), s katerim dobimo sestavo kovine zvara, obsegajočo železo in približno 0,07 mas. % ogljika, približno 2,05 mas. % mangana, približno 0,32 mas. % silicija, približno 2,20 mas. % niklja, približno 0,45 mas. % kroma, približno 0,56 mas. % molibdena, manj kot približno 110 ppm fosforja in manj kot približno 50 ppm žvepla. Zvar je izdelan na jeklu, kot npr. kateremkoli od zgoraj opisanih jekel, ob uporabi na argonu osnovanega zaščitnega plina z manj kot približno 1 mas. % kisika. Vnešena varilna toplota je v območju približno 0,3 kJ/mm do približno 1,5 kJ/mm (7,6 kJ/inch do 38 kJ/inch). Po tem varilnem postopku se dobi varjeni sestav, ki ima natezno trdnost večjo kot približno 900 MPa (130 ksi), prednostno večjo kot približno 930 MPa (135 ksi), bolj prednostno večjo kot približno 965 MPa (140 ksi), in celo še bolj prednostno vsaj približno 1000 MPa (145 ksi). Po tem varilnem postopku se nadalje dobi kovino zvara z DBTT pod približno -73 °C (-100 °F), prednostno pod približno -96 °C (-140 °F), bolj prednostno pod približno -106 °C (-160 °F), in celo še bolj prednostno pod približno -115 °C (-175 °F).
Pri drugem vzorčnem varilnem postopku je uporabljen GMAW proces, s katerim dobimo sestavo kovine zvara, obsegajočo železo in približno 0,10 mas. % ogljika (prednostno manj kot približno 0,10 mas. % ogljika, bolj prednostno od približno 0,07 mas. % do približno 0,08 mas. % ogljika), približno 1,60 mas. % mangana, približno 0,25 mas. % silicija, približno 1,87 mas. % niklja, približno 0,87 mas. % kroma, približno 0,51 mas. % molibdena, manj kot približno 75 ppm fosforja in manj kot približno 100 ppm žvepla. Vnesena varilna toplota je v območju približno 0,3 kJ/mm do približno 1,5 kJ/mm (7,Q kJ/inch do 38 kJ/inch), uporabi pa se tudi predogrevanje na približno 100 °C (212 °F). Zvar je izdelan na jeklu, kot npr. kateremkoli od zgoraj opisanih jekel, ob uporabi na argonu osnovanega zaščitnega plina z manj kot približno 1 mas. % kisika. Po tem varilnem postopku se dobi varjeni sestav, ki ima natezno trdnost večjo kot približno 900 MPa (130 ksi), prednostno večjo kot približno 930 MPa (135 ksi), bolj prednostno večjo kot približno 965 MPa (140 ksi), in celo še bolj prednostno vsaj približno 1000 MPa (145 ksi). Po tem varilnem postopku se nadalje dobi kovino zvara z DBTT pod približno -73 °C (-100 °F), prednostno pod približno -96 °C (-140 °F), bolj prednostno pod približno -106 °C (-160 °F), in celo še bolj prednostno pod približno -115 °C (-175 °F).
Pri še drugem vzorčnem varilnem postopku je uporabljen proces varjenja v zaščiti inertnega plina z volframovo elektrodo (TIG), s katerim dobimo sestavo kovine zvara, obsegajočo železo in približno 0,07 mas. % ogljika (prednostno manj kot približno približno 0,07 mas. %), približno 1,80 mas. % mangana, približno 0,20 mas. % silicija, približno 4,00 mas. % niklja, približno 0,5 mas. % kroma, približno 0,40 mas. % molibdena, približno 0,02 mas. % bakra, približno 0,02 mas. % aluminija, približno 0,010 mas. % titana, približno 0,015 mas. % cirkonija, manj kot približno 50 ppm fosforja in manj kot približno 30 ppm žvepla. Vnešena varilna toplota je v območju približno 0,3 kJ/mm do približno 1,5 kJ/mm (7,6 kJ/inch do 38 kJ/inch), uporabi pa se tudi predogrevanje na približno 100 °C (212 °F). Zvar je izdelan na jeklu, kot npr. kateremkoli od zgoraj opisanih jekel, ob uporabi na argonu osnovanega zaščitnega plina z manj kot približno 1 mas. % kisika. Po tem varilnem postopku se dobi varjeni sestav, ki ima natezno trdnost večjo kot približno 900 MPa (130 ksi), prednostno večjo kot približno 930 MPa (135 ksi), bolj prednostno večjo kot približno 965 MPa (140 ksi), in celo še bolj prednostno vsaj približno 1000 MPa (145 ksi). Po tem varilnem postopku se nadalje dobi kovino zvara z DBTT pod približno -73 °C (-100 °F), prednostno pod približno -96 °C (-140 °F), bolj prednostno pod približno -106 °C (-160 °F), in celo še bolj prednostno pod približno -115 °C (-175 °F).
Z uporabo bodisi GMAVV ali TIG varilnih postopkov lahko naredimo kemijske sestave kovine zvara, ki so podobne tistim, omenjenim v primerih. Vendar pa je pričakovano, da imajo TIG zvari manjšo vsebnost nečistoč in bolj rafinirano mikrostrukturo kot GMAVV zvari, zaradi česar imajo boljšo žilavost pri nizki temperaturi.
Pri eni od izvedb pričujočega izuma je kot tehnika spajanja uporabljeno obločno varjenje pod praškom (SAW). Detajlno obravnavo SAW se lahko dobi v poglavju 6 knjige VVelding Handbook, Volume 2, VVelding Processes, 8th ed., American VVelding Society, str. 191-232 (1995).
Obločno varjenje pod praškom (SAW) je varilna tehnika, ki je pogosto uporabljena zaradi svoje prednosti, tj. visoke hitrosti odtaljevanja kovine. Za določene aplikacije je lahko bolj ekonomična, ker se na časovno enoto nanese več varilnega materiala kot pri drugih varilnih tehnikah. Ena potencialnih pomanjkljivosti SAW pri spajanju feritnih jekel za uporabo pri nizki temperaturi, je nezadostna ali spremenljiva žilavost. Nizko žilavost lahko povzroči več dejavnikov, kot npr. velika zrnatost in/ali vsebnost vključkov, ki je višja od želene. Do velike zrnatosti pride z vidika visokega vložka toplote pri SAW, kar je tudi lastnost, ki omogoča visoko hitrost odtaljevanja. Druga potencialna težava pri SAW, kadar se uporabi pri toplotno občutljivem, visoko trdnem jeklu, je HAZ zmehčanje. Lastnost visokega vložka toplote pri SAW povzroči obsežnejše zmehčanje v HAZ, kot je to v primerjavi z obločnim varjenjem v zaščitnem plinu s taljivo elektrodo (GMAVV) ali varjenjem v zaščiti inertnega plina z volframovo elektrodo (TIG).
Za nekatere zasnove vsebnikov za PLNG je lahko primerna SAW tehnika. Odločitev o uporabi SAVVje osnovana prvenstveno na ravnotežju med ekonomičnostjo (hitrost odtaljevanja) in doseganjem ustreznih mehanskih lastnosti. Mogoče je, da se specifično SAW varilno proceduro priredi konkretni zasnovi vsebnika za PLNG. Npr., če se želi omejiti HAZ zmehčanje in zmanjšati zrnatost kovine zvara, se da SAW proceduro razviti tako, da uporabi vmesni toplotni vložek. Namesto omogočanja zelo visoke hitrosti odtaljevanja ob vnosu toplote približno 4 kJ/mm (100 kJ/in) se lahko uporabi vložek toplote približno 2 kJ/mm do približno 4 kJ/mm (50 kJ/in do 100 kJ/in). Pri vrednostih, manjših od tega vmesnega območja, bi SAW verjetno postalo manj prikladno kot GMAVV ali TIG varjenje.
SAW se lahko tudi uporabi z avstenitno zvarno kovino. Žilavost zvara je nekoliko lažje doseči zaradi visoke gnetljivosti ploskovno centriranega kubičnega avstenita. Pomanjkljivost porabljivosti avstenitnega zvara je strošek, ki je višji kot pri večini feritnih porabljivostih. Avstenitni material vsebuje znatne količine dragih legur kot npr. Cr in Ni. Vendar pa je mogoče, da se za določeno zasnovo vsebnika za PLNG stroške avstenitne porabljivosti kompenzira v višjo hitrostjo odtaljevanja, ki jo omogoča SAW.
Pri drugem izvedbenem primeru tega izuma je kot tehnika spajanja uporabljeno varjenje z elektronskim snopom (EBW). Detajlno obravnavo EBW se da najti v poglavju 21 knjige VVelding Handbook, Volume 2, VVelding Processes, 8th ed., American VVelding Society, str. 672-713 (1995). Več svojstvenih značilnosti EBW je zlasti primernih za uporabo pri delovnih pogojih, kjer se zahteva tako visoko trdnost kot tudi žilavost pri nizki temperaturi.
Problem, ki se nanaša na varjenje jekel z najvišjo trdnostjo, tj. jekel, ki imajo napetost tečenja večjo od približno 550 MPa (80 ksi), je zmehčanje kovine v toplotno vplivanem območju (HAZ), kar izhaja iz mnogo običajnih varilnih postopkov, kot npr. obločnega varjenja z zakritim oblokom (SMAW), obločnega varjenja pod praškom (SAW), ali kateregakoli postopka z zaščitnim plinom, kot npr. obločnega varjenja v zaščitnem plinu s taljivo elektrodo (GMAVV). HAZ je med termičnimi cikli, induciranimi med varjenjem, lahko izpostavljen lokalni fazni premeni ali žarjenju, kar vodi k znatnemu, tj. do 15 procentov ali več, zmehčanju HAZ v primerjavi z osnovno kovino, predno se jo izpostavi varilni toploti. Medtem ko se je izdelalo jekla ultra visoke trdnosti z napetostjo tečenja 830 MPa (120 ksi) ali višjo, mnogo teh jekel ne izpolnjuje zahtev varivosti, ki so potrebne za obratovanje pri izjemno nizki temperaturi, kot npr. tistih, zahtevanih za cevovode in tlačne posode za uporabo pri postopkih, ki so tu opisani in za katere se zahteva zaščito. Tovrstni materiali imajo tipično sorazmerno visok Pcm (dobro znan industrijski izraz, uporabljen za opis varivosti), v splošnem višji od približno 0,30 in včasih nad 0,35.
EBW ublaži nekaj teh problemov, izhajajočih iz običajnih varilnih tehnik, kot npr. SMAW in SAW. Celoten vnos toplote je znatno manjši kot pri obločnih varilnih postopkih. To zmanjšanje vnosa toplote zmanjša spremembo več lastnosti jeklenih plošč med postopkom spajanja. V mnogo primerih se z EBW ustvari varjeni spoj, ki je močnejši in/ali odpornejši na krhki lom pri obratovanju pri nizki temperaturi, kot podobni spoji, izdelani z obločnim varjenjem.
EBW se v primerjavi z obločnim varjenjem enakega spoja odraža v zmanjšanju zaostalih napetosti, širine HAZ in mehanske deformacije spoja, skupaj s potencialnim izboljšanjem žilavosti HAZ. Visoka gostota moči EBW tudi olajša varjenje v enem prehodu, s čimer se tudi minimizira čas, v katerem je osnovna kovina jeklenih plošč izpostavljena povišanim temperaturam med procesom spajanja. Te lastnosti EBW so pomembne pri minimiziranju škodljivih učinkov varjenja na toplotno občutljive legure.
EBW sistemi, ob uporabi varilnih pogojev reduciranega tlaka ali visokega vakuuma, rezultirajo v zelo čistem okolju, pri čemer se zmanjša onesnaženje zvarne taline. Zmanjšanje nečistoč v spoju, zvarjenem z elektronskim snopom, se odraža v izboljšani žilavosti kovine zvara, ki jo dobimo z zmanjšanjem količine vrivnih elementov in vključkov.
EBW je tudi izjemno fleksibilno, pri čemer se da neodvisno nadzorovati veliko število procesnih kontrolnih spremenljivk (npr. nivo vakuuma, delovno razdaljo, pospeševalno napetost, tok v snopu, hitrost varjenja, velikost točke snopa, odklon snopa, itd.). Ob predpostavki pravilne namestitve spoja, polnilna kovina pri EBW ni potrebna, kar se odraža v varjenem spoju homogene metalurgije. Vendar se lahko uporabi podložke ali polnilno kovino, da se namenoma spremeni metalurgijo EBW spoja in izboljša mehanske lastnosti. Starteške kombinacije parametrov snopa in uporaba/neuporaba podložk dovoljuje prikrojevanje mikrostrukture kovine zvara, da se dobi želeno kombinacijo trdnosti in žilavosti.
Celotna kombinacija izvrstnih mehanskih lastnosti in nizkih zaostalih napetosti v mnogo primerih dovoljuje tudi izpustitev toplotne obdelave po varjenju, celo kadar znaša debelina spojenih plošč eno ali dve coli ali več.
EBW se lahko izvaja v visokem vakuumu (HV), srednjem vakuumu (MV) ali brez vakuuma (NV). Z HV-EBVV sistemi dobimo zvare z najmanj nečistočami. Vendar pa pogoji visokega vakuuma, kadar je kovina v staljenem stanju, lahko povzroče izgubo kritičnih hlapljivih elementov (npr. kroma in mangana). V odvisnosti od sestave jekla, ki naj se ga zvari, lahko izguba dela določenih elementov vpliva na mehanske lastnosti zvara. Ti sistemi nadalje težijo k velikosti in okornosti, zaradi česar je uporaba otežena. NV-EBW sistemi so mehansko manj zahtevni, bolj kompaktni in v splošnem enostavnejši za uporabo. Vendar pa je NV-EBVV obdelava bolj omejena pri uporabi le-te in sicer v tem, da je snop, kadar je izpostavljen zraku, nagnjen k razpršitvi, raztrosu, postane pa tudi manj oster in manj učinkovit. To vodi k omejitvi debeline plošč, ki se jih da variti v enem prehodu. NV-EBVV je tudi bolj občutljiv na varilne nečistoče, kar se lahko odraža v zvarih z manjšo trdnostjo in žilavostjo, kot pri EBW z višjim vakuumom. Zato je MV-EBVV prednostna možnost za graditev vsebnikov po izumu, za katerega se zahteva zaščito. MV-EBVV nudi najboljšo uravnoteženost lastnosti in kvalitete zvara.
Pri drugi izvedbi tega izuma je kot tehnika spajanja uporabljeno varjenje z laserskim žarkom (LBW). Detajlno obravnavo LBW se da najti v poglavju 22 knjige VVelding Handbook, Volume 2, VVelding Processes, 8th ed., American VVelding Society, str. 714-738 (1995). LBW nudi mnogo enakih prednosti kot EBW, je pa bolj omejen pri uporabi in sicer v tem, da je trenutno razpoložljivi EBW sposoben izdelati zvare v enem prehodu na širšem območju debeline plošč.
Strokovnjak z zadevnega področja ima potrebno znanje in izkušnje, da uporabi tu podane informacije za varjenje plošč iz nizkolegiranega jekla ultra visoke trdnosti za tvorbo spojev, ki imajo primerno visoko trdnost in lomno žilavost za uporabo pri graditvi vsebnikov in drugih komponent po predloženem izumu. Obstajajo lahko tudi drugi primerni postopki spajanja ali varjenja ali bodo razviti naknadno. Vsi tovrstni postopki spajanja ali varjenja sodijo v okvir predloženega izuma.
Medtem ko je poprejšnji izum bil opisan na osnovi enega ali več izvedbenih primerov, je potrebno razumeti, da lahko pride do drugih modifikacij, ne da bi se oddaljili od obsega zaščite izuma, ki je v nadaljevanju podan v patentnih zahtevkih.
CH COMPANY
d.o.«.
Čopove u
ΕΧΧΟΝ PRODUCTION RESJ
Za:
Slovar izrazov:
Aci premenska temperatura
Ac3 premenska temperatura
An premenska temperatura
Ar3 premenska temperatura kriogenska temperatura
CTOD
CVN
DBTT (Ductile-to-Brittle Transition Temperature)
EBW v bistvu čist (essentially pure)
Gm3
GMAW utrjevalni delci (hardening particles)
HAZ medkritično temperaturno območje (intercritical temperature range) temperatura, pri kateri med segrevanjem prične nastajati avstenit; temperatura, pri kateri je med segrevanjem zaključena premena ferita v avstenit; temperatura, pri kateri je med ohlajanjem zaključena premena avstenita v ferit ali v ferit plus cementit;
temperatura, pri kateri se med ohlajanjem avstenit prične pretvarjati v ferit; katerakoli temperatura, nižja od približno -40 °C (-40 °F);
premik razširitve vrha razpoke;
Charpy-eva ostra zareza;
(temperatura krhkega loma) razmejuje dva lomna režima pri konstrukcijskih jeklih; pri temperaturah pod DBTT se porušitev pojavi kot nizkoenergijski razkolni (krhki) lom, pri temperaturah nad DBTT pa se porušitev pojavi kot visokoenergijski žilavi lom; varjenje z elektronskim snopom; v bistvu (substantially) 100 vol. %; milijarda kubičnih metrov;
obločno varjenje v zaščitnem plinu s taljivo elektrodo;
eden ali več ε-baker, Mo2C ali niobijevi in vanadijevi karbidi in karbonitridi; toplotno vplivani pas;
od približno Aci premenske temperature do približno Ac3 premenske temperature pri segrevanju in od približno Ar3 premenske temperature do približno Αη premenske
temperature pri ohlajanju;
Kic koeficient lomne žilavosti;
kJ kilodžul;
kPa tisoč paskalov;
ksi tisoč funtov na kvadratno colo;
LBW (thousands ofpounds persquare inch) varjenje z laserskim žarkom;
nizkolegirano jeklo jeklo, vsebujoče železo in manj kot približno 10 mas. % vseh legirnih dodatkov;
MA martenzit-avstenit;
največja dopustna velikost razpoke kritična dolžina in globina razpoke (critical
(maximum allowable flaw size) M02C flaw length and depthy oblika molibdenovega karbida;
MPa milijon paskalov;
Ms premenska temperatura temperatura, pri kateri med ohlajanjem
Pcm nastopi premena avstenita v martenzit; v industriji dobro znan izraz, uporabljen za opis varivosti; tudi Pcm = (mas. % C + mas. % Si/30 + (mas. % Mn + mas. % Cu + mas. % Cr)/20 + mas. % Ni/60 + mas. % Mo/15 + mas. % V/10 +
PLNG 5*mas. % B)); pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni
ppm pretežno (predominantly) psia naravni plin; delcev na milijon; vsaj približno 50 volumskih procentov; funtov na kvadratno colo absolutno;
gašenje (pounds per square inch absolute) pri opisu predloženega izuma uporabljeno kot pospešeno hlajenje s kakršnimkoli sredstvom, pri čemer se uporabi fluid, ki je izbran zaradi svoje težnje po povečani hitrosti ohlajanja jekla, v nasprotju z zračnim hlajenjem;
ostrina gašenja (hlajenja) temperatura prenehanja gašenja
QST
SAW
SALM ploščat kovinski polizdelek (slab) TCF natezna trdnost
TIG varjenje
Tnr temperatura
USPTO varjeni sestav hitrost ohlajanja v sredini ali v bistvu v sredini ploščne debeline;
najvišja ali v bistvu najvišja temperatura, dosežena na površini plošče, potem ko se je gašenje končalo, zaradi toplote, prenešene iz notranjosti debeline plošče;
temperatura prenehanja gašenja;
obločno varjenje pod praškom;
sidranje z enonožnim sidrom (single anchor leg mooring)', kos jekla kakršnihkoli izmer;
bilijon kubičnih feet (trillion cubic feet)-, pri preiskusu trdnosti razmerje največje obremenitve proti prvotnemu prečnemu prerezu;
varjenje v zaščiti inertnega plina z volframovo elektrodo;
temperatura, pod katero avstenit ne rekristalizira;
ameriški patenti urad (U.S. Patent and Trademark Office)-, in zvarjeni spoj, vključno s: (i) kovino zvara, (ii) toplotno vplivanim pasom (HAZ) in (iii) osnovnim materialom v neposredni bližini HAZ. Del osnovne kovine, ki se jo šteje v neposredno bližino HAZ in je zato sestavina varjenega sestava, se spreminja v odvisnosti od faktorjev, znanih strokovnjakom z zadevnega področja, brez omejitev npr., širine varjenega sestava, izmer predmeta, ki je bil varjen, števila varjenih sestavov, potrebnih za izdelavo predmeta, in razdalje med varjenimi sestavi.

Claims (13)

  1. Patentni zahtevki
    1. Vsebnik za hrambo pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina pri tlaku od približno 1035 kPa (150 psia) do približno 7590 kPa (1100
    5 psia) in pri temperaturi od približno -123 °C (-190 °F) do približno -62 °C (80 °F), kjer je omenjeni vsebnik zgrajen s spajanjem skupaj niza diskretnih plošč iz materialov, obsegajočih nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, ki vsebuje manj kot 9 mas. % niklja in ima natezno trdnost večjo od 830 MPa (120 ksi) in DBTT manjšo od približno -73 °C (-100 °F), kjer imajo spoji med
    10 omenjenimi diskretnimi ploščami ustrezno trdnost in žilavost pri omenjenih tlačnih in temperaturnih pogojih, da držijo omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin.
  2. 2. Vsebnik po zahtevku 1, pri katerem imajo omenjeni spoji trdnost vsaj
    15 približno 90 % natezne trdnosti nizkolegiranega jekla ultra visoke trdnosti.
  3. 3. Vsebnik po zahtevku 1, pri katerem imajo omenjeni spoji DBTT nižjo od približno -73 °C (-100 °F).
    20
  4. 4. Vsebnik po zahtevku 1, pri katerem se omenjene spoje naredi z obločnim varjenjem v zaščitnem plinu s taljivo elektrodo.
  5. 5. Vsebnik po zahtevku 1, pri katerem se omenjene spoje naredi z varjenjem v zaščiti inertnega plina z volframovo elektrodo.
  6. 6. Morsko plovilo za transport pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina pri tlaku od približno 1035 kPa (150 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in pri temperaturi od približno -123 °C (-190 °F) do približno -62 °C (-80 °F), kjer ima omenjeno morsko plovilo vsaj en hrambni
    30 vsebnik, ki je zgrajen s spajanjem skupaj niza diskretnih plošč iz materialov, obsegajočih nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, ki vsebuje manj kot 9 mas. % niklja in ima natezno trdnost večjo od 830 MPa (120 ksi) in DBTT manjšo od približno -73 °C (-100 °F), kjer imajo spoji med omenje44 nimi diskretnimi ploščami ustrezno trdnost in žilavost pri omenjenih tlačnih in temperaturnih pogojih, da držijo omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin.
    Morsko plovilo po zahtevku 6, ki ima na krovu opremo za pretvarjanje omenjenega pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina v plin in razdeljevanje omenjenega plina v cevovode ali naprave uporabnikov.
    Postopek obdelave naravnega plina, kjer omenjeni postopek obsega korake:
    (a) pretvarjanje omenjenega naravnega plina v pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin s tlakom približno 1035 kPa (150 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in temperature približno -123 °C (-190 °F) do približno -62 °C (-80 °F); in (b) dobava omenjenega pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina v vsaj en hrambni vsebnik, ki je zgrajen s spajanjem skupaj niza diskretnih plošč iz materialov, obsegajočih nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, ki vsebuje manj kot 9 mas. % niklja in ima natezno trdnost večjo od 830 MPa (120 ksi) in DBTT manjšo od približno -73 °C (100 °F), kjer imajo spoji med omenjenimi diskretnimi ploščami ustrezno trdnost in žilavost pri omenjenih tlačnih in temperaturnih pogojih, da držijo omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin.
    Postopek transportiranja pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina, pri čemer omenjeni postopek obsega korake:
    (a) skladiščenje omenjenega pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina s tlakom približno 1035 kPa (150 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in temperature približno -123 °C (-190 °F) do približno -62 °C (-80 °F) v vsaj enem hrambnem vsebniku, ki je zgrajen s spajanjem skupaj niza diskretnih plošč iz materialov, obsegajočih nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, ki vsebuje manj kot 9 mas. % niklja in ima natezno trdnost večjo od 830 MPa (120 ksi) in DBTT manjšo od približno -73 °C (-100 °F), kjer imajo spoji med omenjenimi diskretnimi ploščami ustrezno trdnost in žilavost pri omenjenih tlačnih in temperaturnih pogojih, da držijo omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin, in kjer je omenjeni vsaj eden hrambni vsebnik na krovu vsaj enega morskega plovila; in (b) poganjanje omenjenega vsaj enega morskega plovila po vodni površini.
    Postopek po zahtevku 9, pri katerem ima omenjeno morsko plovilo na krovu opremo za pretvarjanje omenjenega pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina v plin in razdeljevanje omenjenega plina v cevovode ali naprave uporabnikov.
    Postopek po zahtevku 9, nadalje obsegajoč korak:
    (c) dovajanje omenjenega pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina v uvozni terminal, kjer omenjeni uvozni terminal obsega vsaj en uvozni hrambni vsebnik, ki je zgrajen s spajanjem skupaj niza diskretnih plošč iz materialov, obsegajočih nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, ki vsebuje manj kot 9 mas. % niklja in ima natezno trdnost večjo od 830 MPa (120 ksi) in DBTT manjšo od približno -73 °C (-100 °F), kjer imajo spoji med omenjenimi diskretnimi ploščami ustrezno trdnost in žilavost pri omenjenih tlačnih in temperaturnih pogojih, da držijo omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin.
    Postopek po zahtevku 11, pri katerem omenjeni uvozni terminal obsega uparjalno opremo za pretvarjanje omenjenega pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina v plin.
    Sistem za obdelavo naravnega plina, pri čemer omenjeni sistem obsega:
    (a) obdelovalno postrojenje za pretvorbo omenjenega naravnega plina v pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin pri tlaku približno 1035 kPa (150 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in temperaturi približno 123 °C (-190 °F) do približno -62 °C (-80 °F); in (b) množico hrambnih vsebnikov za sprejem omenjenega pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina iz omenjenega obdelovalnega postrojenja, kjer je omenjena množica hrambnih vsebnikov zgrajena s spajanjem skupaj niza diskretnih plošč iz materialov, obsega5 jočih nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, ki vsebuje manj kot 9 mas. % niklja in ima natezno trdnost večjo od 830 MPa (120 ksi) in DBTT manjšo od približno -73 °C (-100 °F), kjer imajo spoji med omenjenimi diskretnimi ploščami ustrezno trdnost in žilavost pri omenjenih tlačnih in temperaturnih pogojih, da držijo omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni
    10 plin.
    14. Sistem po zahtevku 13, pri katerem omenjeno obdelovalno postrojenje sestoji v bistvu iz:
    (i) sprejemnih naprav za sprejem omenjenega naravnega plina in
    15 odstranitev tekočih ogljikovodikov iz omenjenega naravnega plina;
    (ii) dehidrirnih naprav za odstranitev odvečne vodne pare iz omenjenega naravnega plina, da se prepreči zmrzovanje omenjenega naravnega plina med omenjeno obdelavo; in (iii) naprav za utekočinjenje za pretvorbo omenjenega naravnega plina v
    20 omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin.
    15. Sistem po zahtevku 14, pri katerem omenjeno obdelovalno postrojenje nadalje sestoji iz:
    (iv) opreme za tretiranje za odstranitev vsaj ene spojine, izbrane iz
    25 skupine, ki sestoji iz ogljikovega dioksida, žveplo vsebujočih spojin, npentana plus in benzena.
    16. Sistem transportiranja pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina, pri čemer omenjeni sistem obsega:
    30 (a) vsaj en hrambni vsebnik za skladiščenje omenjenega pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina, ki ima tlak približno 1035 kPa (150 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in temperaturo približno 123 °C (-190 °F) do približno -62 °C (-80 °F), pri čemer je vsaj eden hrambni vsebnik zgrajen s spajanjem skupaj niza diskretnih plošč iz materialov, obsegajočih nizkolegirano jeklo ultra visoke trdnosti, ki vsebuje manj kot 9 mas. % niklja in ima natezno trdnost večjo od 830 MPa (120 ksi) in DBTT manjšo od približno -73 °C (-100 °F), kjer imajo spoji med
    5 omenjenimi diskretnimi ploščami ustrezno trdnost in žilavost pri omenjenih tlačnih in temperaturnih pogojih, da držijo omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin; in (b) vsaj eno morsko plovilo za transport omenjenega vsaj enega hrambnega vsebnika, ki vsebuje omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni
  7. 10 naravni plin.
    17. Sistem po zahtevku 16, pri katerem ima vsako omenjeno morsko plovilo na krovu uparjalno opremo za pretvarjanje omenjenega pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina v plin in omenjeni sistem dalje
  8. 15 obsega uvozni terminal, sestoječ v bistvu iz naprav za prenos plina, s katerimi se omenjeni plin prenaša v cevovode ali naprave uporabnikov.
  9. 18. Vsebnik za hrambo pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina pri tlaku od približno 1725 kPa (250 psia) do približno 7590 kPa (1100
    20 psia) in pri temperaturi od približno -112 °C (-170 °F) do približno -62 °C (80 °F), kjer je omenjeni vsebnik zgrajen s spajanjem skupaj niza diskretnih plošč iz nizkolegiranega jekla ultra visoke trdnosti, ki vsebuje manj kot 2 mas. % niklja in ima ustreznonatezno trdnost in lomno žilavost, da drži omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin, kjer imajo
    25 spoji med omenjenimi diskretnimi ploščami ustrezno trdnost in žilavost pri omenjenih tlačnih in temperaturnih pogojih, da držijo omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin.
  10. 19. Postopek obdelave in transportiranja naravnega plina, pri čemer omenjeni
    30 postopek obsega korake:
    (a) obdelava omenjenega naravnega plina s pretvorbo le-tega v pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin, ki ima tlak približno 1725 kPa (250 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in temperaturo približno 48
    112 °C (-170 °F) do približno -62 °C (-80 °F);
    (b) namestitev omenjenega pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina v množico hrambnih vsebnikov na prvi lokaciji, kjer ima omenjena množica hrambnih vsebnikov ustrezno trdnost in žilavost, da drži
    5 omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin pri omenjenih tlačnih in temperaturnih pogojih; in (c) transportiranje omenjene množice hrambnih vsebnikov, ki vsebujejo omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin proč od omenjene prve lokacije proti drugi lokaciji.
  11. 20. Sistem za obdelavo in transport naravnega plina, obsegajoč:
    (a) obdelovalno postrojenje za pretvorbo omenjenega naravnega plina v pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin, ki ima tlak približno 1725 kPa (250 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in temperaturo
    15 približno -112 °C (-170 °F) do približno -62 °C (-80 °F);
    (b) množico hrambnih vsebnikov za sprejem omenjenega pod tlakom nahajajočega se utekočinjenega naravnega plina iz omenjenega obdelovalnega postrojenja, kjer ima omenjena množica hrambnih vsebnikov primerno trdnost in žilavost, da držijo omenjeni pod tlakom nahajajoči se
    20 utekočinjeni naravni plin pri omenjenih tlačnih in temperaturnih pogojih; in (c) vsaj eno morsko plovilo, prilagojeno za nošenje in transport omenjene množice hrambnih vsebnikov, vsebujočih omenjeni pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin.
    25
  12. 21. Pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin, pridobljen iz postopka utekočinjenja naravnega plina, da se kot izstopni proizvod dobi pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin s tlakom približno 1725 kPa (250 psia) do približno 7590 kPa (1100 psia) in temperaturo približno -112 °C (170 °F) do približno -62 °C (-80 °F) in vsebujoč vsaj eno komponento,
    30 izbrano iz skupine, ki sestoji iz (i) ogljikovega dioksida, (ii) n-pentana plus in (iii) benzena, v količini, ki bi zamrznila v utekočinjenem naravnem plinu pri tlaku, ki je približno atmosferski tlak in temperaturi približno -162 °C (-260 °F).
  13. 22. Pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin, pridobljen iz postopka utekočinjenja naravnega plina, da se kot izstopni proizvod dobi pod tlakom nahajajoči se utekočinjeni naravni plin s tlakom približno 1725 kPa (250 ps/a) do približno 7590 kPa (1100 psia) in temperaturo približno -112 °C (170 °F) do približno -62 °C (-80 °F), pri katerem omenjeni postopek sestoji v bistvu iz korakov (i) sprejemanja omenjenega naravnega plina v sprejemne naprave; (ii) odstranjevanje odvečne vodne pare iz omenjenega naravnega plina, da se med omenjenim postopkom prepreči zmrzovanje omenjenega naravnega plina; in (iii) utekočinjenje omenjenega naravnega plina, da se dobi omenjeni izstopni proizvod.
SI9820046A 1997-06-20 1998-06-18 Izboljšan sistem obdelave, hrambe in transporta utekočinjenega naravnega plina SI20162A (sl)

Applications Claiming Priority (5)

Application Number Priority Date Filing Date Title
US5028097P 1997-06-20 1997-06-20
US5396697P 1997-07-28 1997-07-28
US6822697P 1997-12-19 1997-12-19
US8546798P 1998-05-14 1998-05-14
PCT/US1998/012726 WO1998059085A1 (en) 1997-06-20 1998-06-18 Improved system for processing, storing, and transporting liquefied natural gas

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI20162A true SI20162A (sl) 2000-08-31

Family

ID=27489326

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI9820046A SI20162A (sl) 1997-06-20 1998-06-18 Izboljšan sistem obdelave, hrambe in transporta utekočinjenega naravnega plina

Country Status (39)

Country Link
US (1) US6085528A (sl)
EP (1) EP1019560A4 (sl)
JP (1) JP3952316B2 (sl)
KR (1) KR100358825B1 (sl)
CN (2) CN1088121C (sl)
AR (2) AR013107A1 (sl)
AU (1) AU734121B2 (sl)
BG (1) BG63886B1 (sl)
BR (1) BR9810066A (sl)
CA (1) CA2292707C (sl)
CH (3) CH694896A5 (sl)
CO (1) CO5031326A1 (sl)
DE (3) DE19861230B4 (sl)
DK (1) DK199901823A (sl)
DZ (2) DZ2528A1 (sl)
ES (1) ES2184544A1 (sl)
FI (1) FI19992701L (sl)
GB (3) GB2341614B (sl)
GE (1) GEP20033146B (sl)
HR (1) HRP980348B1 (sl)
HU (1) HUP0002890A3 (sl)
ID (1) ID23882A (sl)
IL (1) IL133329A (sl)
MY (1) MY117415A (sl)
NO (1) NO996326L (sl)
NZ (1) NZ502040A (sl)
OA (1) OA11239A (sl)
PE (1) PE48699A1 (sl)
PL (1) PL337530A1 (sl)
RO (1) RO120580B1 (sl)
SE (2) SE525394C8 (sl)
SI (1) SI20162A (sl)
SK (1) SK178599A3 (sl)
TN (1) TNSN98102A1 (sl)
TR (2) TR200201918T2 (sl)
TW (1) TW396253B (sl)
UA (1) UA53717C2 (sl)
WO (1) WO1998059085A1 (sl)
YU (1) YU67699A (sl)

Families Citing this family (58)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
DZ2528A1 (fr) * 1997-06-20 2003-02-01 Exxon Production Research Co Conteneur pour le stockage de gaz natural liquéfiesous pression navire et procédé pour le transport de gaz natural liquéfié sous pression et système de traitement de gaz natural pour produire du gaz naturel liquéfié sous pression.
TW436597B (en) * 1997-12-19 2001-05-28 Exxon Production Research Co Process components, containers, and pipes suitable for containign and transporting cryogenic temperature fluids
US6460721B2 (en) * 1999-03-23 2002-10-08 Exxonmobil Upstream Research Company Systems and methods for producing and storing pressurized liquefied natural gas
US6739333B1 (en) * 1999-05-26 2004-05-25 Boehringer Ingelheim Pharma Kg Stainless steel canister for propellant-driven metering aerosols
MY122625A (en) 1999-12-17 2006-04-29 Exxonmobil Upstream Res Co Process for making pressurized liquefied natural gas from pressured natural gas using expansion cooling
US6584781B2 (en) * 2000-09-05 2003-07-01 Enersea Transport, Llc Methods and apparatus for compressed gas
US20020073619A1 (en) * 2000-12-14 2002-06-20 William Perkins Method and apparatus for delivering natural gas to remote locations
WO2002065015A2 (en) * 2001-02-13 2002-08-22 African Oxygen Limited Transportation of liquefiable petroleum gas
US6877454B2 (en) 2001-06-05 2005-04-12 Exxonmobil Upstream Research Company Systems and methods for transporting fluids in containers
US6560988B2 (en) 2001-07-20 2003-05-13 Exxonmobil Upstream Research Company Unloading pressurized liquefied natural gas into standard liquefied natural gas storage facilities
MY128516A (en) * 2001-09-13 2007-02-28 Shell Int Research Floating system for liquefying natural gas
US6852175B2 (en) * 2001-11-27 2005-02-08 Exxonmobil Upstream Research Company High strength marine structures
CA2468163A1 (en) 2001-11-27 2003-06-05 Exxonmobil Upstream Research Company Cng fuel storage and delivery systems for natural gas powered vehicles
US6829901B2 (en) * 2001-12-12 2004-12-14 Exxonmobil Upstream Research Company Single point mooring regasification tower
US7147124B2 (en) * 2002-03-27 2006-12-12 Exxon Mobil Upstream Research Company Containers and methods for containing pressurized fluids using reinforced fibers and methods for making such containers
NO20026189D0 (no) * 2002-12-23 2002-12-23 Inst Energiteknik System for kondensering ved ekspansjon av ubehandlet brönnström fra et gass- eller gasskondensatfelt til havs
US7240499B1 (en) 2003-07-10 2007-07-10 Atp Oil & Gas Corporation Method for transporting compressed natural gas to prevent explosions
US7240498B1 (en) 2003-07-10 2007-07-10 Atp Oil & Gas Corporation Method to provide inventory for expedited loading, transporting, and unloading of compressed natural gas
US7237391B1 (en) 2003-07-10 2007-07-03 Atp Oil & Gas Corporation Method for processing and transporting compressed natural gas
US7155918B1 (en) 2003-07-10 2007-01-02 Atp Oil & Gas Corporation System for processing and transporting compressed natural gas
JP4733955B2 (ja) * 2003-10-08 2011-07-27 新日本製鐵株式会社 耐脆性き裂伝播性に優れた溶接構造体の溶接方法
US6955704B1 (en) * 2003-10-28 2005-10-18 Strahan Ronald L Mobile gas separator system and method for treating dirty gas at the well site of a stimulated well
US7146817B2 (en) * 2004-02-19 2006-12-12 Mustang Engineering L.P. Cold box storage apparatus for LNG tanks and methods for processing, transporting and/or storing LNG
US20080264525A1 (en) * 2004-03-22 2008-10-30 Nucor Corporation High copper low alloy steel sheet
FR2872442B1 (fr) * 2004-07-05 2006-09-15 Usinor Sa Assemblages soudes a haute densite d'energie d'aciers de construction metallique presentant une excellente tenacite dans la zone fondue, et methode de fabrication de ces assemblages soudes
CN101014687B (zh) * 2004-09-08 2012-09-19 Bp北美公司 用于输送合成产物的方法
US8069677B2 (en) 2006-03-15 2011-12-06 Woodside Energy Ltd. Regasification of LNG using ambient air and supplemental heat
US20070214805A1 (en) * 2006-03-15 2007-09-20 Macmillan Adrian Armstrong Onboard Regasification of LNG Using Ambient Air
DE102006027902A1 (de) * 2006-07-19 2008-01-31 Dallach, Gert, Dr. Ing. Schiffe für Flüssiggastransport
US8959931B2 (en) * 2006-09-11 2015-02-24 Exxonmobil Upstream Research Company Transporting and managing liquefied natural gas
WO2008031147A1 (en) * 2006-09-11 2008-03-20 Woodside Energy Limited Power generation system for a marine vessel
US20080190352A1 (en) 2007-02-12 2008-08-14 Daewoo Shipbuilding & Marine Engineering Co., Ltd. Lng tank ship and operation thereof
WO2008109011A2 (en) * 2007-03-02 2008-09-12 Enersea Transport Llc Apparatus and method for flowing compressed fluids into and out of containment
WO2009076176A1 (en) * 2007-12-07 2009-06-18 Edward Diao Endoscopic system for accessing constrained surgical spaces
US7644676B2 (en) 2008-02-11 2010-01-12 Daewoo Shipbuilding & Marine Engineering Co., Ltd. Storage tank containing liquefied natural gas with butane
KR20090107805A (ko) 2008-04-10 2009-10-14 대우조선해양 주식회사 천연가스 발열량 저감방법 및 장치
DE102008002531A1 (de) 2008-06-19 2009-12-24 Tge Gas Engineering Gmbh Vorrichtung für das Mischen von Flüssigkeit und Dampf sowie Verfahren für das Verdampfen eines Fluids mit der Mischung
US20110182698A1 (en) * 2008-10-09 2011-07-28 Keppel Offshore & Marine Technology Centre Pte Ltd Systems and methods for offshore natural gas production, transportation and distribution
US20100215981A1 (en) * 2009-02-20 2010-08-26 Nucor Corporation Hot rolled thin cast strip product and method for making the same
US20110030391A1 (en) * 2009-08-06 2011-02-10 Woodside Energy Limited Mechanical Defrosting During Continuous Regasification of a Cryogenic Fluid Using Ambient Air
DE202009011136U1 (de) 2009-08-14 2009-10-15 Dallach, Gert, Dr. Ing. Modularer Tank für Flüssiggastransport
DE202010013564U1 (de) 2010-09-23 2010-12-16 Dallach, Gert, Dr. Ing. Tank für Flüssiggastanker
EP2442056A3 (en) 2010-10-15 2018-03-07 Daewoo Shipbuilding&Marine Engineering Co., Ltd. Method for producing pressurized liquefied natural gas and production system therefor
MY162635A (en) * 2010-10-15 2017-06-30 Daewoo Shipbuilding & Marine Method for producing pressurized liquefied natural gas, and production system used in same
SG184485A1 (en) * 2010-10-22 2012-11-29 Daewoo Shipbuilding & Marine Storage container for liquefied natural gas
CN102011061A (zh) * 2010-11-05 2011-04-13 钢铁研究总院 一种高性能含Cu钢及其热处理工艺
KR20120075274A (ko) 2010-12-28 2012-07-06 주식회사 포스코 극저온 인성이 우수한 고강도 강판 및 그 제조방법
UA101584C2 (ru) * 2012-03-19 2013-04-10 Абдул Карим Хамдо Судно для транспортировки сжатого газа
AU2012216352B2 (en) 2012-08-22 2015-02-12 Woodside Energy Technologies Pty Ltd Modular LNG production facility
KR101378799B1 (ko) * 2012-12-28 2014-03-28 대우조선해양 주식회사 액화천연가스 공급 시스템
CA2912650A1 (en) * 2013-05-31 2014-12-04 Nuvera Fuel Cells, Inc. Distributed hydrogen refueling cascade method and system
KR101659873B1 (ko) * 2014-11-27 2016-09-27 한국해양과학기술원 전력선 및 증발가스 배관 연결의 자동화가 가능한 천연가스 하이드레이트 탱크 컨테이너 적재시스템
CN106964895A (zh) * 2017-05-22 2017-07-21 鞍钢蒂森克虏伯（重庆）汽车钢有限公司 一种用于激光焊机的氮气增压系统
KR102516628B1 (ko) 2017-07-07 2023-04-03 글로벌 엘엔지 서비시즈 에이에스 대규모 연안 액화
EP3722798B1 (de) * 2019-04-09 2021-10-13 Rosen Swiss AG Verfahren zur bestimmung der geometrie einer fehlstelle und zur bestimmung einer belastbarkeitsgrenze
WO2023133259A1 (en) 2022-01-07 2023-07-13 NFE Patent Holdings LLC Offshore lng processing facility
CN115161085B (zh) * 2022-08-02 2023-06-16 中国石油大学(华东) 一种利用基于竞争吸附的天然气添加剂的临氢管道耐氢改造方法
DE102023128676A1 (de) * 2023-10-19 2025-04-24 Bayerische Motoren Werke Aktiengesellschaft Hochdruckbehälter zum Speichern von Wasserstoff, Fahrzeug mit Hochdruckbehälter und Verfahren zum Herstellen eines Hochdruckbehälters

Family Cites Families (58)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
US3097294A (en) * 1963-07-09 Electric arc welding and wire therefor
US2004074A (en) * 1933-08-21 1935-06-04 Le Roy D Kiley Apparatus for and method of recovering vapors vented from storage tanks
BE530808A (sl) * 1954-05-10
US2795937A (en) * 1955-03-31 1957-06-18 Phillips Petroleum Co Process and apparatus for storage or transportation of volatile liquids
US3232725A (en) * 1962-07-25 1966-02-01 Vehoc Corp Method of storing natural gas for transport
US3298805A (en) * 1962-07-25 1967-01-17 Vehoc Corp Natural gas for transport
US3400547A (en) * 1966-11-02 1968-09-10 Williams Process for liquefaction of natural gas and transportation by marine vessel
DE1517545A1 (de) * 1966-11-30 1970-01-22 Linde Ag Verfahren und Vorrichtung zur Meerwasserentsalzung bei gleichzeitiger Verdampfung tiefsiedender Fluessigkeiten,insbesondere fluessigem Naturgas
US3477509A (en) * 1968-03-15 1969-11-11 Exxon Research Engineering Co Underground storage for lng
US3745322A (en) * 1969-12-24 1973-07-10 Sumitomo Metal Ind Welding process preventing the bond brittleness of low-alloy steels
JPS5114975B1 (sl) * 1971-04-10 1976-05-13
FR2135575B1 (sl) * 1971-05-05 1973-07-13 Liquid Gas Anlagen Union
CH570296A5 (sl) * 1972-05-27 1975-12-15 Sulzer Ag
US3931908A (en) * 1973-08-02 1976-01-13 Kaiser Aluminum & Chemical Corporation Insulated tank
GB1522609A (en) * 1974-10-18 1978-08-23 Martacto Naviera Sa Tanks for the storage and transport of fluid media under pressure
JPS5653472B2 (sl) * 1974-11-27 1981-12-18
NL7600308A (nl) * 1975-02-07 1976-08-10 Sulzer Ag Werkwijze en inrichting voor het verdampen en verwarmen van vloeibaar natuurlijk gas.
US3986340A (en) * 1975-03-10 1976-10-19 Bivins Jr Henry W Method and apparatus for providing superheated gaseous fluid from a low temperature liquid supply
US4024720A (en) * 1975-04-04 1977-05-24 Dimentberg Moses Transportation of liquids
US4182254A (en) * 1975-10-16 1980-01-08 Campbell Secord Tanks for the storage and transport of fluid media under pressure
NO158058C (no) * 1978-07-17 1988-07-06 Dut Pty Ltd Fremgangsmaate for fremstilling av gassformede og kondenserte avvannede hydrokarbonprodukter ved metanoltilsetning, avkjoeling og separering.
US4162158A (en) * 1978-12-28 1979-07-24 The United States Of America As Represented By The United States Department Of Energy Ferritic Fe-Mn alloy for cryogenic applications
GB2040430B (en) * 1979-01-11 1983-02-02 Ocean Phoenix Holdings Nv Tanks for storing liquefied gases
JPS55107763A (en) * 1979-02-14 1980-08-19 Kawasaki Steel Corp High tensile structural steel having superior strain relief treating embrittlement resistance
GB2052717B (en) * 1979-06-26 1983-08-10 British Gas Corp Storage and transport of liquefiable gases
US4257808A (en) * 1979-08-13 1981-03-24 The United States Of America As Represented By The United States Department Of Energy Low Mn alloy steel for cryogenic service and method of preparation
US4318723A (en) * 1979-11-14 1982-03-09 Koch Process Systems, Inc. Cryogenic distillative separation of acid gases from methane
GB2106623B (en) * 1981-06-19 1984-11-07 British Gas Corp Liquifaction and storage of gas
GB2111663B (en) * 1981-12-16 1986-03-26 Ocean Phoenix Holdings Nv Tank for the storage and transport of pressurised fluid
US4519824A (en) * 1983-11-07 1985-05-28 The Randall Corporation Hydrocarbon gas separation
DE3432337A1 (de) * 1984-09-03 1986-03-13 Hoesch Stahl AG, 4600 Dortmund Verfahren zur herstellung eines stahles und dessen verwendung
JPS61127815A (ja) * 1984-11-26 1986-06-16 Nippon Steel Corp 高アレスト性含Ｎｉ鋼の製造法
AU4037589A (en) * 1988-07-11 1990-02-05 Mobil Oil Corporation A process for liquefying hydrocarbon gas
GB9103622D0 (en) * 1991-02-21 1991-04-10 Ugland Eng Unprocessed petroleum gas transport
FI922191A7 (fi) * 1992-05-14 1993-11-15 Kvaerner Masa Yards Oy Sfaerisk lng-tank och dess framstaellningsfoerfarande
US5566712A (en) * 1993-11-26 1996-10-22 White; George W. Fueling systems
JP3550726B2 (ja) * 1994-06-03 2004-08-04 Ｊｆｅスチール株式会社 低温靱性に優れた高張力鋼の製造方法
US5545270A (en) * 1994-12-06 1996-08-13 Exxon Research And Engineering Company Method of producing high strength dual phase steel plate with superior toughness and weldability
US5531842A (en) * 1994-12-06 1996-07-02 Exxon Research And Engineering Company Method of preparing a high strength dual phase steel plate with superior toughness and weldability (LAW219)
US5545269A (en) * 1994-12-06 1996-08-13 Exxon Research And Engineering Company Method for producing ultra high strength, secondary hardening steels with superior toughness and weldability
NO180469B1 (no) * 1994-12-08 1997-05-12 Statoil Petroleum As Fremgangsmåte og system for fremstilling av flytendegjort naturgass til havs
EP0723125B1 (en) * 1994-12-09 2001-10-24 Kabushiki Kaisha Kobe Seiko Sho Gas liquefying method and plant
JPH08176659A (ja) * 1994-12-20 1996-07-09 Sumitomo Metal Ind Ltd 低降伏比高張力鋼の製造方法
CA2186476C (en) * 1995-01-26 2001-01-16 Hiroshi Tamehiro Weldable high strength steel having excellent low temperature toughness
US5755895A (en) * 1995-02-03 1998-05-26 Nippon Steel Corporation High strength line pipe steel having low yield ratio and excellent in low temperature toughness
JP3314295B2 (ja) * 1995-04-26 2002-08-12 新日本製鐵株式会社 低温靱性に優れた厚鋼板の製造方法
MY113525A (en) * 1995-10-05 2002-03-30 Bhp Petroleum Pty Ltd Liquefaction process
CN1062062C (zh) * 1995-10-30 2001-02-14 恩朗液化天然气发展有限公司 压缩天然气船运系统及将压缩天然气装填或排出船上储存系统的方法
US5762119A (en) * 1996-11-29 1998-06-09 Golden Spread Energy, Inc. Cryogenic gas transportation and delivery system
US6045630A (en) * 1997-02-25 2000-04-04 Sumitomo Metal Industries, Ltd. High-toughness, high-tensile-strength steel and method of manufacturing the same
TW396254B (en) * 1997-06-20 2000-07-01 Exxon Production Research Co Pipeline distribution network systems for transportation of liquefied natural gas
TW444109B (en) * 1997-06-20 2001-07-01 Exxon Production Research Co LNG fuel storage and delivery systems for natural gas powered vehicles
DZ2533A1 (fr) * 1997-06-20 2003-03-08 Exxon Production Research Co Procédé perfectionné de réfrigération à constituants pour la liquéfaction de gaz naturel.
DZ2528A1 (fr) * 1997-06-20 2003-02-01 Exxon Production Research Co Conteneur pour le stockage de gaz natural liquéfiesous pression navire et procédé pour le transport de gaz natural liquéfié sous pression et système de traitement de gaz natural pour produire du gaz naturel liquéfié sous pression.
TW359736B (en) * 1997-06-20 1999-06-01 Exxon Production Research Co Systems for vehicular, land-based distribution of liquefied natural gas
DZ2532A1 (fr) * 1997-06-20 2003-02-08 Exxon Production Research Co Procédé de soudage d'un métal de base pour produire un assemblage soudé et cet assemblage soudé.
ID24280A (id) * 1997-07-01 2000-07-13 Exxon Production Research Co Proses untuk memisahkan aliran gas multi-komponen yang mengandung paling tidak satu komponen yang dapat membeku
US6089022A (en) * 1998-03-18 2000-07-18 Mobil Oil Corporation Regasification of liquefied natural gas (LNG) aboard a transport vessel

Also Published As

Publication number Publication date
SK178599A3 (en) 2000-09-12
JP2001515574A (ja) 2001-09-18
GEP20033146B (en) 2003-12-25
HUP0002890A2 (hu) 2001-02-28
CN1261925A (zh) 2000-08-02
DK199901823A (da) 1999-12-20
GB2361525A (en) 2001-10-24
GB2361526B (en) 2002-01-16
SE9904612L (sv) 1999-12-16
ES2184544A1 (es) 2003-04-01
US6085528A (en) 2000-07-11
GB2341614B (en) 2001-09-26
NO996326D0 (no) 1999-12-20
IL133329A0 (en) 2001-04-30
FI19992701A7 (fi) 2000-02-17
TR200201918T2 (tr) 2002-09-23
BG103996A (bg) 2000-12-29
TW396253B (en) 2000-07-01
TR199903167T2 (xx) 2000-08-21
GB2341614A (en) 2000-03-22
AR041487A2 (es) 2005-05-18
SE525394C2 (sv) 2005-02-15
AU734121B2 (en) 2001-06-07
KR20010014021A (ko) 2001-02-26
CN1405485A (zh) 2003-03-26
FI19992701L (fi) 2000-02-17
SE0302202D0 (sv) 2003-08-13
PE48699A1 (es) 1999-05-25
DE29824939U1 (de) 2003-06-26
HRP980348A2 (en) 1999-02-28
SE0302202L (sv) 2003-08-13
IL133329A (en) 2003-06-24
CO5031326A1 (es) 2001-04-27
GB0118656D0 (en) 2001-09-19
OA11239A (en) 2003-05-27
HUP0002890A3 (en) 2001-04-28
NZ502040A (en) 2001-06-29
AU7978298A (en) 1999-01-04
BR9810066A (pt) 2000-09-26
KR100358825B1 (ko) 2002-10-31
ID23882A (id) 2000-05-25
WO1998059085A1 (en) 1998-12-30
CH694896A5 (de) 2005-08-31
BG63886B1 (bg) 2003-04-30
GB0118664D0 (en) 2001-09-19
GB2361525B (en) 2002-01-23
DE19861230B4 (de) 2007-01-11
HRP980348B1 (en) 2003-08-31
SE526685C2 (sv) 2005-10-25
JP3952316B2 (ja) 2007-08-01
MY117415A (en) 2004-06-30
TNSN98102A1 (fr) 2000-12-29
CA2292707C (en) 2003-12-30
EP1019560A1 (en) 2000-07-19
EP1019560A4 (en) 2006-03-22
GB2361526A (en) 2001-10-24
DE19882480T1 (de) 2000-06-21
GB9930057D0 (en) 2000-02-09
UA53717C2 (uk) 2003-02-17
DZ2528A1 (fr) 2003-02-01
CN1088121C (zh) 2002-07-24
RO120580B1 (ro) 2006-04-28
SE525394C8 (sv) 2005-05-25
CH694925A5 (de) 2005-09-15
PL337530A1 (en) 2000-08-28
CH694456A5 (de) 2005-01-31
SE9904612D0 (sv) 1999-12-16
NO996326L (no) 2000-02-16
YU67699A (sh) 2002-03-18
AR013107A1 (es) 2000-12-13
CA2292707A1 (en) 1998-12-30
DZ3325A1 (sl) 2005-05-29

Similar Documents

Publication Publication Date Title
SI20162A (sl) Izboljšan sistem obdelave, hrambe in transporta utekočinjenega naravnega plina
RU2205246C2 (ru) Усовершенствованная система для обработки, хранения и транспортировки сжиженного природного газа
AU734119B2 (en) Pipeline distribution network systems for transportation of liquefied natural gas
PL187287B1 (pl) Sposób transportu sprężonego ciekłego gazu ziemnego i zbiornik do transportu sprężonego ciekłego gazu ziemnego
Kern et al. Development of 9% nickel steel for LNG applications
WO2001063974A1 (en) Welding consumable wires
Hickmann et al. Production and properties of high strength nickel alloy steel plates for low temperature applications
MXPA99011350A (en) Improved system for processing, storing, and transporting liquefied natural gas
CZ9904553A3 (cs) Zdokonalený systém pro zpracování, skladování a přepravu zkapalněného zemního plynu
OA11995A (en) Improved system for processing, storing, and transporting liquefied natural gas.
Hickmann et al. Production and Properties of 9% Nickel Steel for LNG Applications
MXPA99011345A (es) Sistema de red de distribucion de tuberia para transportacion de gas natural licuado
MXPA99011352A (en) Systems for vehicular, land-based distribution of liquefied natural gas
CZ9904552A3 (cs) Rozvodné potrubní systémy pro přepravu zkapalněného zemního plynu

Legal Events

Date Code Title Description
IF Valid on the event date
KO00 Lapse of patent

Effective date: 20070405