SI20027A - Z lipazo katalizirana dinamična resolucija izoksazolin tioestrov v izoksazolin karboksilne kisline - Google Patents

Abstract

Predloženi izum se nanaša na splošno na neko novo z lipazo katalizirano transesterifikacijo za pripravo substituirane izoksazolin-5-il ocetne kisline z visoko optično čistostjo iz stereoizomerne zmesi nekega zaestrenega substituiranega izoksazolin-5-il acetata. Proizvodi so uporabni pri sintezi spojin za zdravila, posebno za zdravljenje trombolitičnih motenj in za agrikulturne proizvode.ŕ

Description

Naslov

Z LIPAZO KATALIZIRANA DINAMIČNA RESOLUCIJA IZOKSAZOLIN TIOESTROV V IZOKSAZOLIN KARBOKSILNE KISLINE

Področje izuma

Predloženi izum se nanaša na splošno na nov postopek za pripravo substituirane izoksazolin5-il ocetne kisline z visoko optično čistostjo iz stereoizomerne zmesi zaestrenega substituiranega izoksazolin-5-il acetata. Proizvodi so uporabni pri sintezi spojin za zdravila, posebno za zdravljenje trombolitičnih motenj in za agrikulturne proizvode.

Ozadje izuma

Encimatska resolucija prokiralnih in racemnih spojin je postala pomembna in široko razširjena tehnika (C. H. Wong, G.M. VVhitesides, Enzymes in Synthetic Organic Chemistry, 1994, Pergamon Press, New York). Za resolucijo racemnih ali diastereomernih zmesi molekul je na razpolago množica postopkov, ki vključujejo zaestrenje, deesterifikacijo, aciliranje, deaciliranje, hidrolizo in redukcijo. Bodisi zaželeni ali nezaželeni izomer lahko prestajata kemijsko spremembo, dokler je reakcija dovolj selektivna za ta izomer. Tipično se priprava neke kiralne molekule lahko vrši s pretvorbo enega od enantiomerov ali diasteremerov neke zmesi s pravim encimom. Vendar so enostavne encimatske resolucije omejene na zagotavljanje maksimalno 50 % izkoristka optično čistega proizvoda, osnovanega na racemnem izhodnem materialu. Napačni izomer je treba torej bodisi zavreči, ali racemizirati nazaj v zmes, podobno originalni zmesi. Racemizirana zmes se lahko tedaj ponovno podvrže pogojem encimatske resolucije, kot prej. Če predpostavimo, da je izkoristek pretvorbe in rekuperacije 100 %, bi se prvotna zmes lahko pretvorila v zaželeni kiralni izomer na zamuden, večkrat se ponavljajoč način, pri čemer se v vsaki stopnji pretvori 50 % racemnega izhodnega materiala te stopnje. Celotni izkoristek bi se asimptotično približeval 100 %, če bi se postopek nadaljevat neomejeno. Vendar je to v praksi redko mogoče zaradi dogotrajnih ponavljanih operacij in izgub med izoliranjem.

Izooksalini so pomembne komponente pri farmacevtsko aktivnih in agrikulturno aktivnih spojinah. Objavljeni primeri aktivnih izoksalinskih spojin ali postopkov za izdelavo izoksalinskih

-2spojin vključujejo, vendar niso omejeni na naslednje: US 4,970,297 (inhibitorji transglutaminaze), US 5,489, 562 (herbicidi), US 4,256,898 (protitumorska in protimikrobna sredstva), US 4,933,464, US 4,952,700, PCT International Publication WO 95/14681 (protivnetna sredstva), PCT International Publication WO 95/14680 (protivnetna sredstva) in PCT International Publication WO 95/24398 (inhibitorji sproščanja TNF).

Spojina (X) je uporaben antagonist receptorskega kompleksa glikoprotein/llb/llla fibrinogen trombocitov.

NHCOOBu K A

HN^ β COOCH3

HjnHzzPV^{0 0} (X)

Kot taka je spojina (X) uporabna pri inhibiranju agregacije trombocitov, kot trombolitik in/ali pri zdravljenju trombolitičnih motenj. Priprava spojine (X) je bila opisana v naslednjih referencah: U.S. Patent 5,446,056, tu notri vključen po referenci, PCT International Publication WO 95/14683, PCT International Publication WO 96/38426 in Zhang et al. Tetrahedron Lett. 1996, 37,4455-4458. Ti dokumenti opisujejo ključno vlogo, ki jo igra spojina (R)-(lla) kot intermediat pri celotni sintezi spojine (X).

N-0 O

Sedanja sintezna pot do spojine (R)-(lla) sestoji iz encimatske resolucije izoksazolin izobutil oksoestrov. Nehidrolizirani ester se potem racemizira v drugi ločeni stopnji in ponovno podvrže pogojem hidrolize. Večkratne ponovitve teh dveh neodvisnih reakcij eventualno dajo visoke pretvorbe spojine (R)-(Ila), vendar zahtevajo neobičajno veliko število izolacij in individualnih reakcij (Shema A).

STOPNJA 1

Shema A

-3STOPNJA 2 /=\ N-0 u KOtBu /=\ N—O H ^NCV -- ^NC4

Toluen

Sedanji izum doseže zgornji dvostopenjski transformaciji v eni sami stopnji. Hidroliza in racemizacija se dogajata simultano z uporabo nekega tioestra namesto nekega oksoestra in z modifikacijo reakcijskih pogojev, ki omogočajo izoliranje spojine (R)-(lla) v eni stopnji v ekvivalentni čistosti in z višjim izkoristkom kot v primerjavi z originalno pripravo.

D.G. Drueckhammer, et al., J. Am. Chem. Soc, 1995, 117, 9093-9094, so dosegli simultano hidrolizo in racemizacijo, kjer je bil kiralni center alfa ogljik na tioester. Pri njihovem delu je bila kislost alfa protona povečana s prisotnostjo neke alfa feniltio skupine razen tioestra. To omogoča, da racemizacija in hidroliza nastopata pri podobnih hitrostih, da se doseže >99 % pretvorba v zaželeni proizvod (R)-2, (Shema B). Drueckhammer, et al. priznavajo, da tioester substrata, ki bi imel samo nasičene alkilne substituente na alfa ogljiku, ne bi bil dovolj kisel, da bi omogočal racemizacijo pod pogoji, uporabljenimi pri njihovem delu.

Shema B

PhS p PhS O lipaza ⁺

Me SEt Me SEt toluen/H₂0 (S)-1 (R)-1

PhS O )—( + EtSH

Me OH (R)-2

Sedanji izum zadeva beta ogljik, katerega kislost protona je manjša kot protona alfa ogljika. Zato domnevamo, da se racemizacija na beta ogljiku, stopnjevana s tioestrom, dogaja pod bazičnim pH z mehanizmom odpiranja izoksalinovega obroča na vezi ogljik kisik.

-4Shema C

N-0

N C

(la)

Lipaza PS30

Baza

N-O

O

N C

OH (R)-(Ha)

Izum združuje dva postopka: racemizacijo kiralnega centa pri beta ogljiku na tioester in encimatsko hidrolizo tioestra. Ta kombinacija v postopek dinamske resolucije predstavlja vrednost izuma. Predloženi izum opisuje postopek za resolucijo karboksilnih kislin, substituiranih na položaju beta z izoksazolinovim obročem. Bolj prednostno razkriva predloženi izum boljši postopek za pripravo spojine (R)-(lla), važnega intermediata v sinteznem zaporedju za pripravo spojine (X).

Zmožnost, da se izvajajo encimatske resolucije racemnih molekul in da se dobi pretvorba z večjim kot 51 % izkoristkom v optično čist proizvod, brez potrebe izvajanja ločene stopnje racemizacije, ima veliko potencialno vrednost. Ta postopek rešuje čas in denar, ker na najnižjo možno mero zmanja število reakcij, ki morajo teči, da se dobi kiralni proizvod. Ta postopek znižuje čase priprave, zmanjšuje ceno proizvoda z zmanjšanjem števila uporabljenih manipulacij in reagentov/topit na najnižjo možno mero in povečuje izkoristek.

Povzetek izuma

Sedanji izum zagotavlja nove postopke za resolucijo stereoizomemih zmesi, ki sestojijo iz substituirane izoksazolin-5-il ocetne kisline, zaščitene kot tioester, ki ima kiralni center na beta poziciji karboksilne kisline kot dela izoksazolinovega obroča. Ta izum razkriva nek boljši postopek za pripravo spojin s formulo (II), v čemer je encimatska hidroliza stereoizomerne zmesi spojin s formulo (I) povezana z racemizacijo teh (I) pri beta ogljiku na tioester, s tem omogočajoč večjo kot 80 % pretvorbo zmesi kiralnih izomerov, kot na primer spojin (I) v proizvod (II) z optično čistostjo večjo kot 90 %. Bolj precizno, predloženi izum razkriva boljši postopek za pripravo spojine (R)-(lla), važnega intermediata v sintezni pripravi spojine (X), pri čemer je encimatska hidroliza enantiomerne zmesi spojine (la) povezana z racemizacijo spojine (la), s tem omogočajoč večjo kot 85 % pretvorbo zmesi kiralnih izomerov spojine (la) v proizvod (R)-(lla) z večjo kot 90 % optično čistostjo.

-5Podroben opis izuma

Predloženi izum zagotavlja postopke za pripravo spojin substituirane izoksazolin-5-il ocetne kisline s formulo (R)-(ll) ali (S)-(ll) z visoko optično čistostjo iz stereoizomerne zmesi tioestra substituiranega izoksazolin-5-il acetata. Take spojine so uporabne pri sintezi spojin za zdravila, posebno spojine (X) in spojin pri zdravljenju trombolitičnih motenj in za agrikulturne proizvode.

[1] S tem izumom je zagotovljen postopek za pripravo optično aktivnih spojin s formulo (R)-(ll) ali (S)-(ll):

OH

OH ali neke oblike soli od teh, v čemer :

R² je -H, halo, -CF₃, -CN, -NO₂, -OH, C^Cg alkoksi, C₁-C₁₀ alkilkarbonil, -N(R¹²)R¹³, -CHO,

-CO₂H, -C(=O)R^5a, -CONR⁵R^5a, -C(=NH)NR⁵R^5a, -SR^5a, -SO2R^5a, -SO2NR⁵R^5a,

Ο-,-Cg alkil, substituiran z 0-3 R⁴,

C₂-C₈ alkenil, substituiran z 0-3 R⁴,

C₂-C₈ alkinil, substituiran z 0-2 R⁴,

C3-C10 cikloalkil, substituiran z 0-3 R⁴,

Cg-C-jo aril, substituiran z 0-3 R⁴, nek 5-10 členski heterociklični obroč, ki vsebuje 1-4 heteroatome N, O, ali S, v čemer je omenjeni heterociklični obroč lahko nasičen, delno nasičen, ali popolnoma nenasičen, pri čemer je omenjeni heterociklični obroč substituiran z 0-2 R⁴, neka amino kislina, ali nek peptid;

-6R³ je vodik, C.,-C₄ alkil, substituiran z 0-3 R⁴, ali fenil, substituiran z 0-3 R⁴;

R⁴ je izbran iz naslednjih, kot so: H, C.,-C10 alkil, -OH, C1-C10 alkoksi, -NO2, C1-C10 alkilkarbonil, -N(R¹²)R¹³, -CN, halo, -CF3, -CHO, -CO₂H, -C(=O)R^5a, -CONR⁵R^5a, -C(=NH)NR⁵R^5a, -OC(=O)R^5a, -OR^5a, -OC(=O)NR⁵R^5a, -OCH2CO2H, -CO2CH2CO2H, -NR^5aC(=O)R^5a, -NR^5aC(=O)OH, -NR^5aC(=O)NR⁵R^5a, -NR^5aSO2NR⁵R^5a, -NR^5aSO2R⁵, -SR^5a, -SO2R^5a, -SO2NR⁵R^5a, C2-C₆ alkenil, C₃-C_n cikloalkil, C₄-C_n cikloalkilmetil ali

C₆-C₁₀ aril, po izbiri substituiran z 1-3 skupinami, izbranimi iz naslednjih, kot so: halogen, C₁-C₄ alkoksi, ^<4 alkil, -CF₃, -S(O)₂Me ali -NMe₂;

R⁵ je izbran iz naslednjih, kot so: H, C^Cg alkil, C₂-C₆ alkenil, Cg-C^ cikloalkil, C^C^ cikloalkilmetil, C₆-C₁₀ aril, C^C^ arilalkil ali Cj-C^ alkil, substituiran z 0-2 R⁶;

R^5a je izbran iz naslednjih, kot so: H, C-,-C₈ alkil, C₂-C₆ alkenil, Cg-C^ cikloalkil, C₄-C·,., cikloalkilmetil, C₆-C₁₀ aril, C^C^ arilalkil, ali C₁-C₁₀ alkil, substituiran z 0-2 R⁶;

alternativno lahko R⁵ in R^5a skupaj tvorita 3-azabiciklononil, 1-piperidinil, 1-morfolinil ali 1 -piperazinil, pri čemer je vsak po izbiri substituiran z naslednjimi, kot so: C^Cg alkil, C₆-C₁₀ aril, C^C^ arilalkil, C^Cg alkilkarbonil, C₃-C₇ cikloalkilkarbonil, C^Cg alkilsulfonil ali C₆-C₁₀ arilsulfonil;

R⁶ je izbran iz naslednjih, kot so: H, C₁-C₁₀ alkil, hidroksi, C₁-C₁₀ alkoksi, nitro, C₁-C₁₀ alkilkarbonil ali -N(R¹²)R¹³;

R¹² in R¹³ sta neodvisno izbrana iz naslednjih, kot so: H, metil ali etil;

pri čemer omenjeni postopek obsega:

spravljanje v stik, v nekem primernem topilu, neke stereoizomerne zmesi spojine s formulo (I)

(I) v čemer:

YjeS;

R¹ je -C(R^w)₂(R^10a),

-C(R¹⁰)2-C(R^10b)2(R^10c),

-C(R¹⁰)2-C(R^10b)2-C(R^10c)₃,

-C(R^w)2-C(R^10b)=C(R^10c)2,

-C(R¹⁰)₂-OC(R^10c),

-C(R¹⁰)=C(R^10b)(R^10c),

-C(R¹⁰)=C(R^10b)-C(R^10c)₃,

-OC(R^10c),

-OC-C(R^10c)₃,

R¹⁰ je H ali F;

R^10a je izbran iz naslednjih, kot so: H, F, Cl, Br, -CH₃, -CH₂CH₃, -CH₂CH₂CH₃, -CF₃, -CF₂CF₃, -OCH₃, -OCH₂CH₃, -OCH₂CH₂CH₃, -SCH₃, -SCH₂CH₃, -SCH₂CH₂CH₃ in ciklopropil;

R^10bjeH, F, Cl ali Br;

R^10c je pri vsakem nastopu, neodvisno, izbran iz naslednjih, kot so: H, halo, C.,-C₃ haloalkil, -OH, C_rC₄ alkoksi, -CF₃, -SCH₃, -SCH₂CH₃, -SCH₂CH₂CH₃, -CN, -NO₂, -S(O)₂Me, -NMe₂,

C^Cg alkil, substituiran z 0-3 R¹¹,

C₂-C₆ alkenil, substituiran z 0-3 R¹¹,

C₂-C₆ alkinil, substituiran z 0-2 R¹¹,

C₃-C₆ cikloalkil, substituiran z 0-3 R¹¹,

-8C₆-C₁₀ aril, substituiran z 0-3 R¹¹, ali C₄-C₁₀ heterocikel, substituiran z 0-3 R¹¹; in

R¹¹ je izbran iz skupine, kot je: H, halo, alkil, C^Cg haloalkil, C.,-C₄ alkoksi, fenil, -OH, -NO₂, -CN, -CF₃, -S(O)₂Me in -NMe₂;

z neko primerno lipazo v prisotnosti sredstva za racemizacijo, medtem ko se vzdržuje nek primeren bazičen pH z dodajanjem neke baze ali neke kisline, da se tvori spojina s formulo (R)-(ll) ali formulo (S)-(ll), z večjim izkoristkom kot 51 % in z večjo optično čistostjo kot 80 %.

[2] V prednostni izvedbi sedanji izum zagotavlja postopek za pripravo spojin s formulo (R)-(ll):

ali oblike soli od teh, v čemer:

R² je fenil, substituiran z 0-3 R⁴;

R³ je vodik;

R⁴ je izbran iz naslednjih, kot so: H, C^C^ alkil, -OH, C1-C10 alkoksi, -NO2, C1-C10 alkilkarbonil, -N(R¹²)R¹³, -CN, halo, -CF3, -CHO, -CO₂H, -C(=O)R^5a, -CONR⁵R^5a, -C(=NH)NR⁵R^5a, -OC(=O)R^5a, -OR^5a, -OC(=O)NR⁵R^5a, -OCH2CO2H, -CO2CH2CO2H, -NR^5aC(=O)R^5a, -NR^5aC(=O)OH, -NR^5aC(=O)NR⁵R^5a, -NR^5aSO2NR⁵R^5a, -NR^5aSO2R⁵, -SO2R^5a, -SO2NR⁵R^5a, C2-C₆ alkenil, Cg-C^ cikloalkil, C^C^ cikloalkilmetil ali

C₆-Cio-aril, po izbiri substituiran z 1-3 skupinami, izbranimi iz naslednjih, kot so: halogen, C.,-C₄ alkoksi, C₁-C₄ alkil, -CF₃, -S(O)₂Me ali -NMe₂;

R⁵ je izbran iz naslednjih, kot so: H, C.,-C₈ alkil, C₂-C₆ alkenil, Cg-C^ cikloalkil, cikloalkilmetil, C₆-C₁₀ aril, arilalkil ali C-|-C₁₀ alkil, substituiran z 0-2 R⁶;

-9R^5a je izbran iz naslednjih, kot so: H, C^-Cg alkil, C₂-C₆ alkenil, Cg-C^ cikloalkil, cikloalkilmetil, C₆-C₁₀ aril, Cj-C^ arilalkil ali C.,-C₁₀ alkil, substituiran z 0-2 R⁶;

alternativno lahko R⁵ in R^5a skupaj tvorita 3-azabiciklononil, 1-piperidinil, 1-morfolinil ali 1 -piperazinil, pri čemer je vsak po izbiri substituiran z naslednjimi, kot so: C., -C6 alkil, C6-C10 ^aril' ^C7'^C11 ^arilalki|. ^cr^c6 alkilkarbonil, C3-C₇ cikloalkilkarbonil, C^Cg alkilsulfonil ali C₆-C₁₀ arilsulfonil;

R⁶ je izbran iz naslednjih, kot so: H, C.,-C₁₀ alkil, hidroksi, C.,-C₁₀ alkoksi, nitro, C.,-C₁₀ alkilkarbonil ali -N(R¹²)R¹³;

R¹² in R¹³ sta neodvisno izbrana iz naslednjih, kot so: H, metil, ali etil;

pri čemer omenjeni postopek obsega:

spravljanje v stik, v nekem primernem topilu, neke stereoizomerne zmesi spojine s formulo

v čemer:

Yje S;

R¹ je -C (R¹⁰)₂(R^10a),

-C(R¹⁰)2-C(R^Wb)2(R^10c),

-C(R¹⁰)2-C(R^10b)2-C(R^10c)₃,

-C(R¹⁰)2-C(R^10b)=C(R^10c)2,

-C(R¹⁰)₂-C=C(R^10c),

-C(R¹⁰)=C(R^10b)(R^10c),

-C(R¹⁰)=C(R^10b)-C(R^10c)₃,

-OC(R^10c),

-OC-C(R^10c)₃,

-10R¹⁰ je H ali F;

R^10a je izbran iz naslednjih, kot so: H, F, Cl, Br, -CH₃, -CH₂CH₃, -CH₂CH₂CH₃, -CF₃,

R^10bjeH, F, Cl ali Br;

R^10c je pri vsakem nastopu, neodvisno, izbran iz naslednjih, kot so: H, halo, C.,-C₃ haloalkil,

C-,-C₆ alkil, substituiran z 0-3 R¹¹,

C₂-C₆ alkenil, substituiran z 0-3 R¹¹,

C₂-C₆ alkinil, substituiran z 0-2 R¹¹,

C₃-C₆ cikloalkil, substituiran z 0-3 R¹¹,

Cg-Cio aril, substituiran z 0-3 R¹¹, ali C₄-C₁₀ heterocikel, substituiran z 0-3 R¹¹; in

R¹¹ je izbran iz skupine, kot je: H, halo, C₁-C₄ alkil, C₁-C₃ haloalkil, ^Ο₄ alkoksi, fenil, -OH, -NO₂, -CN, -CF₃, -S(O)₂Me in -NMe₂;

z neko primerno lipazo v prisotnosti sredstva za racemizacijo, medtem ko se vzdržuje nek primeren bazičen pH z dodajanjem neke baze ali neke kisline, da se tvori spojina s formulo (R)-(ll), z večjim kot 51 % izkoristkom in z večjo kot 80 % optično čistostjo.

[3] V bolj prednostni izvedbi sedanji izum zagotavlja postopek za pripravo spojine s formulo (R)-(lla):

N-0 O

OH (R)-(lla) ali neke oblike soli od te, pri čemer omenjeni postopek obsega:

spravljanje v stik, v primernem topilu, neke stereoizomeme zmesi spojine s formulo (la):

-11Ν-0 Ο

v čemer:

R¹ je -CH₂(R^10a),

-CH₂-CH₂(R^10c),

-CH₂-CH₂-C(R^10c)₃,

-CH₂-CH=C(R^10c)₂,

-CH₂-C=C(R^10c),

R^10a je izbran iz naslednjih, kot so: H, -CH₃, -CH₂CH₃, in -CH₂CH₂CH₃;

R^10c je pri vsakem nastopu, neodvisno, izbran iz naslednjih, kot so: H, -OH, C.,-C₄ alkoksi, -NMe₂,

Ο^Οθ alkil, substituiran z 0-3 R¹¹,

C₂-C₆ alkenil, substituiran z 0-3 R¹¹,

C₂-C₆ ^alkini1. substituiran z 0-2 R¹¹ ali C₃-C₆ cikloalkil, substituiran z 0-3 R¹¹; in

R¹¹ je izbran iz skupine: H, halo, C.|-C₄ alkil, C.,-C₃ haloalkil, C.,-C₄ alkoksi, -OH, -NO₂, -CN, -CF₃, -S(O)₂Me in -NMe₂;

z neko primerno lipazo v prisotnosti sredstva za racemizacijo, medtem ko se vzdržuje nek primeren bazičen pH z dodajanjem neke baze ali neke kisline, da se tvori spojina s formulo (R)-(lla) z večjim izkoristkom kot 51 % in z večjo optično čistostjo kot 80 %.

[23] V še bolj prednostni izvedbi sedanji izum zagotavlja postopek za pripravo spojine (R)-(lla):

-12NC

Ν-0 Ο

OH (R)-(lla) ali oblike soli od te, pri čemer omenjeni postopek obsega:

spravljanje v stik, v vodi, neke stereoizomerne zmesi spojine s formulo (la):

NC

N-0 O

(la) v čemer je R¹ etil, n-propil ali n-butil, z lipazo Amano PS30 v prisotnosti sredstva za racemizacijo trimetilamin, medtem ko se vzdržuje nek primeren pH v območju od okoli 8,0 do okoli 10,0 z dodajanjem neke baze ali neke kisline, da se tvori spojina s formulo (R)-(lla) z večjim izkoristkom kot 51 % in z večjo optično čistostjo kot 80 %.

[8] V drugi izvedbi zagotavlja sedanji izum postopek za pripravo spojine s formulo (R)-(lla), kot je opisano v prvi izvedbi, ki nadalje obsega nek primeren pufer, dodan v primemo topilo, da pomaga pri vzdrževanju primernega pH z dodajanjem neke baze.

[13] V bolj prednostni drugi izvedbi zagotavlja sedanji izum postopek za pripravo spojine s formulo (R)-(lla), ali neke oblike soli od te, v čemer omenjeni postopek obsega:

spravljanje v stik, v vodi, v kateri je raztopljen nek primeren pufer, stereoizomerne zmesi spojine s formulo (la):

N-0 O

NC (la)

-13v čemer je R¹ n-propil;

z lipazo Amano PS30 v prisotnosti sredstva za racemizacijo trimetilamin, medtem ko se vzdržuje nek primeren pH v območju od okoli 8,0 do okoli 10,0 z dodajanjem neke baze ali neke kisline, da se tvori spojina s formulo (R)-(lla) z večjim izkoristkom kot 51 % in z večjo optično čistostjo kot 80 %.

[14] V tretji izvedbi sedanji izum zagotavlja postopek za pripravo spojine s formulo (R)-(lla), kot je opisano v prvi izvedbi, ki nadalje obsega neko primerno neionsko, kationsko ali anionsko površinsko aktivno snov, dodano v primerno topilo.

[20] V bolj prednostni tretji izvedbi zagotavlja sedanji izum postopek za pripravo spojine s formulo (R)-(lla), ali neke oblike soli od te, v čemer omenjeni postopek obsega:

spravljanje v stik, v vodi, v kateri je raztopljena neka primerna neionska, kationska ali anionska površinsko aktivna snov, neke stereoizomerne zmesi spojine s formulo (la);

N v čemer je R¹ n-propil, z lipazo Amano PS30 v prisotnosti sredstva za racemizacijo trimetilamin, medtem ko se vzdržuje nek primeren pH v območju od okoli 8,0 do okoli 10,0 z dodajanjem neke baze ali neke kisline, da se tvori spojina s formulo (R)-(lla) z večjim izkoristkom kot 51 % in z večjo optično čistostjo kot 80 %.

[24] V četrti izvedbi zagotavlja sedanji izum postopek za pripravo spojine (R)-(IIa), kot je opisano v prvi izvedbi, ki nadalje obsega nek primeren pufer, dodan v primerno topilo, da pomaga pri vzdrževanju primernega pH z dodajanjem neke baze in neko primemo neionsko, kationsko ali anionsko površinsko aktivno snov, dodano v primemo topilo.

[25] V bolj prednostni četrti izvedbi zagotavlja sedanji izum postopek za pripravo

-14spojine s formulo (R)-(lla), ali neke oblike soli od te, v čemer omenjeni postopek obsega:

spravljanje v stik, v vodi, v kateri je raztopljen nek primeren pufer in neka primerna neionska, kationska ali anionska površinsko aktivna snov, stereoizomerne zmesi spojine s Formulo (la):

S-R¹ (la) v čemer je R¹ n-propil, z lipazo Amano PS30 v prisotnosti sredstva za racemizacijo trimetilamin, medtem ko se vzdržuje nek primeren pH v območju od okoli 8,0 do okoli 10,0 z dodajanjem neke baze, da se tvori spojina s formulo (R)-(lla) z večjim izkoristkom kot 51 % in z večjo optično čistostjo kot 80 %.

Spojine, opisane tu notri, imajo lahko nesimetrične centre. Če ni navedeno drugače, so v predloženem izumu vključene vse kiralne, diastereomerne in racemne oblike. V tu notri opisanih spojinah so lahko prisotni tudi mnogi geometrijski izomeri olefinov, C=N dvojne vezi in podobno in vsi taki stabilni izomeri se v predloženem izumu pričakujejo. Spojine amidinov, opisane tu notri, lahko obstajajo kot tavtomerne oblike in vsi taki stabilni tavtomeri so vključeni v predloženem izumu. Razumelo se bo, da spojine iz predloženega izuma lahko vsebujejo, razen kiralnega centra beta na tioester v spojinah s formulo (I), nesimetrično substituirane atome ogljika in se lahko izolirajo v optično aktivnih ali racemnih oblikah. Predvidene so vse kiralne, diastereomerne, racemne oblike in vse geometrijske izomerne oblike strukture, razen če specifična stereokemija ali oblika izomera ni specifično navedena.

Kot se uporablja tu notri, je za izraz stereoizomerna zmes predvideno, da pomeni zmes optično aktivnih spojin, pri čemer imajo lahko omenjene optično aktivne spojine en ali več kiralnih centrov, na primer enantiomere ali diastereomere. Vendar izraz stereoizomerna zmes pomeni neko zmes optično aktivnih spojin, ki ima enake (racemne) ali neenake količine optično aktivnih spojin v zvezi s kiralnim centrom pri beta ogljiku tioestra substituiranega izoksazolin-5-il acetata, kot je narisano v spojinah s formulo (I).

-15Če katerakoli spremenljivka nastopa več kot enkrat v katerikoli konstituenti ali formuli, je njena definicija ob vsakem nastopu neodvisna od njene definicije ob vsakem drugem nastopu.

Kombinacije substituentov in/ali spremenljivk so dopustne samo, če imajo take kombinacije za posledico stabilne spojine. S stabilno spojino ali stabilno strukturo je mišljena tu notri spojina, ki je dovolj vzdržljiva, da se obdrži pri izoliranju iz reakcijske zmesi do uporabne stopnje čistosti in pri prireditvi v neko učinkovito terapevtsko sredstvo.

Izraz substituiran·, kot je uporabljeno tu notri, pomeni, da je katerikoli ali več vodikov na označenem atomu zamenjanih z izborom iz navedene skupine, pod pogojem, da normalna valenca označenega atoma ni prekoračena in da ima substitucija za posledico neko stabilno spojino. Če je substituent keto (t.j., =0), potem sta na atomu zamenjana 2 vodika.

Kot je uporabljeno tu notri, je predvideno, da alkil’ vključuje skupine nasičenih alifatskih ogljikovodikov tako z razvejano kakor z ravno verigo, ki imajo specificirano število atomov ogljika; na primer, C^Cg označuje alkil, ki ima 1 do 8 atomov ogljika, t.j., metil, etil, n-propil, i-propil, n-butil, i-butil, s-butil, t-butil, pentil, heksil, septil, oktil in razvejane izomere v teh. Za haloalkil je mišljeno, da vključuje skupine nasičenih alifatskih ogljikovodikov tako z razvejano kot z ravno verigo, ki imajo specificirano število atomov ogljika, substituiranih z 1 ali več halogeni (na primer -CvFw, kjer v = 1 do 3 in w = 1 do (2v+1)); alkoksi predstavlja neko alkilno skupino z navedenim številom atomov ogljika, vezanih preko kisikovega mostu. Za alkilkarbonil je mišljeno, da vključuje neko alkilno skupino z navedenim številom atomov ogljika, vezanih preko neke karbonilne skupine na ostanek spojine na označeni lokaciji. Za 'alkilsulfonil' je mišljeno, da vključuje neko alkilno skupino z navedenim številom atomov ogljika, povezanih preko neke sulfonilne skupine (-S0₂-) na ostanek spojine na označeni lokaciji.

Za cikloalkil je mišljeno, da vključuje nasičene obročne skupine, vključno mono-, bi- ali poli-ciklične obročne sisteme, kot na primer ciklopropil, ciklobutil, ciklopentil, cikloheksil, cikloheptil, ciklooktil in adamantil; in za bicikloalkil* je mišljeno, da vključuje nasičene biciklične obročne skupine, kot na primer [3.3.0]biciklooktan, [4.3.0]biciklononan, [4.4.0]biciklodekan (dekalin), [2.2.2]biciklooktan in tako dalje. Izraz cikloalkilalkil, predstavlja neko cikloalkilno skupino, povezano preko nekega alkilnega mostu; na primer ciklopropilmetil, ciklopropiletii, ciklobutilmetil, ciklopentilmetil, cikloheksilmetil in tako dalje. Za

-16“cikloalkilkarbonir je predvideno, da vključuje neko cikloalkilno skupino z navedenim številom atomov ogljika, povezanih preko neke karbonilne skupine na ostanek spojine na označeni lokaciji.

Za alkenil je predvideno, da vključuje verige ogljikovodikov z bodisi ravno ali razvejano konfiguracijo in z eno ali več nenasičenimi vezmi ogljik-ogljik, ki lahko nastopajo na katerikoli stabilni točki vzdolž verige, kot na primer etenil, propenil in podobno; in za alkinil je mišljeno, da vključuje verige ogljikovodikov z bodisi ravno ali razvejano konfiguracijo in z eno ali več trojnimi vezmi ogljik-ogljik, ki lahko nastopajo na katerikoli stabilni točki vzdolž verige, kot na primer etinil, propinil in podobno.

Halo ali halogen, kot je uporabljeno tu notri, se nanaša na fluora, klora, bromo in jodo; in nasprotni ion, je uporabljen za prikaz neke majhne, negativno nabite species, kot na primer klorid, bromid, hidroksid, acetat, sulfat in podobno.

Kot je uporabljeno tu notri, je za aril ali aromatski ostanek, mišljeno, da pomeni fenil ali naftil; izraz arilalkil predstavlja neko arilno skupino, povezano preko nekega alkilnega mostu; na primer benzil, feniletil in fenilpropil. Za arilkarbonil je mišljeno, da vključuje neko arilno skupino z navedenim številom atomov ogljika, povezanih preko neke karbonilne skupine na ostanek spojine na označeni lokaciji. Za arilsulfonil je mišljeno, da vključuje neko arilno skupino z navedenim številom atomov ogljika, povezanih preko neke sulfonilne skupine (-SO₂-) na ostanek spojine na označeni lokaciji.

Kot se uporablja tu notri, je mišljeno, da karbocikel ali karbociklični ostanek pomeni katerikoli stabilen 3- do 7- členski monocikličen ali bicikličen ali 7- do 14-členski bicikličen ali tricikličen ali nek do 26-Členski policikličen ogljikov obroč, pri čemer je lahko katerikoli od teh nasičen, delno nenasičen ali aromatski. Primeri takih karbociklov vključujejo, vendar niso omejeni na naslednje, kot so: ciklopropil, ciklopentil, cikloheksil, fenil, bifenil, naftil, indanil, adamantil ali tetrahidronaftil (tetralin).

Kot je uporabljeno tu notri, je za izraz heterocikel ali heterocikličen mišljeno, da pomeni nek stabilen 5- to 7- členski monocikličen ali bicikličen ali 7- do 10-členski bicikličen heterocikličen obroč, ki je bodisi nasičen ali nenasičen in, ki sestoji iz atomov ogljika in iz 1 do 4 heteroatomov, neodvisno izbranih iz skupine, ki sestoji iz N, O in S in v čemer sta

-17heteroatoma dušik in žveplo lahko po izbiri oksidirana in dušik je lahko po izbiri kvaterniziran, in, ki vključuje katerokoli biciklično skupino, v kateri je katerikoli od zgoraj definiranih heterocikličnih obročev spojen na benzenov obroč. Heterociklični obroč je lahko vezan na njegovo visečo skupino pri kateremkoli heteroatomu ali atomu ogljika, če je posledica neka stabilna struktura. Heterociklični obroči, opisani tu notri, so lahko substituirani na atomu ogljika ali dušika, če je nastala spojina stabilna. Primeri takih heterociklov vključujejo, vendar niso omejeni na naslednje, kot so: 1H-indazol, 2-pirolidonil, 2H,6H-1,5,2-ditiazinil, 2H-pirolil, 3H-indolil, 4-piperidonil, 4aH-karbazol, 4H-kinolizinil, 6H-1,2,5-tiadiazinil, akridinil, azocinil, benzofuranil, benzotiofenil, karbazol, kromanil, kromenil, cinolinil, dekahidrokinolinil, furanil, furazanil, imidazolidinil, imidazolinil, imidazolil, indolinil, indolizinil, indolil, izobenzofuranil, izokromanil, izoindolinil, izoindolil, izokinolinil (benzimidazolil), izotiazolil, izoksazolil, morfolinil, naftiridinil, oktahidroizokinolinil, oksazolidinil, oksazolil, fenantridinil, fenantrolinil, fenarzacinil, fenazinil, fenotiazinil, fenoksatiinil, fenoksazinil, ftalazinil, piperazinil, piperidinil, pteridinil, purinil, piranil, pirazinil, pirazolidinil, pirazolinil, pirazolil, piridazinil, piridinil, piridil, pirimidinil, pirolidinil, pirolinil, pirolil, kinazolinil, kinolinil, kinoksalinil, kinuklidinil, karbolinil, tetrahidrofuranil, tetrahidroizokinolinil, tetrahidrokinolinil, tetrazolil, tiantrenil, tiazolil, tienil, tiofenil, triazinil, ksantenil.

Reakcije sinteznih postopkov, zahtevane tu notri, se prednostno izvajajo v prisotnosti neke primerne baze, pri čemer je omenjena primerna baza katerakoli od množice baz, prisotnost katerih v reakciji olajšuje sintezo zaželenega proizvoda. Primerne baze lahko izbere strokovnjak na področju organske sinteze. Primerne baze vključujejo, vendar niso omejene na naslednje, kot so: anorganske baze, kot na primer hidroksidi, alkoksidi, fosfati in karbonati alkalijskih kovin, zemeljsko alkalijskih kovin, talija in amonija, kot na primer natrijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev karbonat, kalijev karbonat, cezijev karbonat, talijev hidroksid, talijev karbonat, tetra-n-butilamonijev karbonat in amonijev hidroksid. Primerne baze tudi vključujejo organske baze, vključno alifatske amine, vendar ne omejeno nanje, kot na primer trialkil amini, dialkil amini in monoalkil amini, Ν,Ν-diizopropiletilamin, N,N-dietilcikloheksilamin, N,N-dimetilcikloheksilamin, Ν,Ν,Ν'-trietilendiamin, N,N-dimetiloktilamin, 1,5-diazabiciklo[4.3.0]non-5-en (DBN), 1,4-diazabiciklo[2.2.2]oktan (DABCO), 1,8-diazabiciklo[5.4.O]undek-7-en (DBU) in tetrametiletilendiamin (TMEDA); in aromatske amine, kot na primer piridin in substituirani piridini, kot na primer N,N-dimetilaminopiridin (DMAP), 4-pirolidinopiridin, 4-piperidinopiridin.

-18Kot je uporabljeno tu notri, je za izraz sredstvo za racemizacijo mišljeno, da pomeni katerokoli primerno dovolj močno bazo, ki omogoča hitrost racemizacije kiralnega centra, označenega kot beta ogljik v spojinah s formulo (I), ki je enaka ali presega hitrost encimske hidrolize. Primeri sredstev za racemizacijo vključujejo, vendar niso omejeni na naslednje, kot so: trimetilamin, trietilamin, tripropilamin, tributilamin, trioktilamin, N,N-diizopropiletilamin, N,N-dietilcikloheksilamin, Ν,Ν-dimetilcikloheksilamin, N,N,N‘-trietilendiamin, N,N-dimetiloktilamin; 1,5-diazabiciklo(4.3.0]non-5-en (DBN); 1,4-diazabiciklo[2.2.2]oktan (DABCO); 1,8-diazabiciklo[5.4.0]undek-7-en (DBU); tetrametiletilendiamin (TMEDA); piridin in substituirani piridini, kot na primer Ν,Ν-dimetilaminopiridin (DMAP), 4-pirolidinopiridin in

4-piperidinopiridin.

Reakcije sinteznih postopkov, zahtevanih tu notri, se lahko izvajajo z dodajanjem neke primerne kisline, da bi se dosegel ali vzdrževal nek primeren bazičen pH, posebno v odsotnosti pufra, pri čemer je omenjena primerna kislina katerakoli od množice kislin, katerih prisotnost v reakciji olajšuje sintezo zaželenega proizvoda. Primerne kisline lahko izbere strokovnjak na področju organske sinteze. Primerne kisline vključujejo, vendar niso omejene na naslednje, kot so: organske kisline, kot na primer ocetna kislina in anorganske kisline, kot na primer HCI, HBr in H₃PO₄.

Kot je uporabljeno tu notri, je za izraz hidrolaza' ali lipaza mišljeno, da pomeni katerikoli encim, sposoben hidroliziranja spojin s formulo (I), ki vsebujejo tioestre substituiranega izoksazolin-5-il acetata, v njihove ustrezne substituirane izoksazolin-5-il karboksilne kisline. Poleg tega, je 'hidrolaza' ali 'lipaza' selektivna za spojine, ki vsebujejo kiralne centre beta na tioester, kot je opisano v spojinah s formulo (I). Kot biti selektiven za en kiralni center stereoizomerne zmesi, je mišljeno, da lipaza lahko izbere bodisi (R) enantiomer ali (S) enantiomer beta na tioester, kot je opisano v spojinah s formulo (I). Poleg tega, sta hidrolaza ali lipaza lahko homogeni v raztopini s substrati spojin s formulo (I) ali sta lahko heterogeni v raztopini, na primer imobilizirani na nekem inertnem netopnem materialu. Hidrolaza ali lipaza sta lahko v obliki liofilizata, v z brizganjem sušeni ali toplotno sušeni obliki kot tudi v suspendirani ali imobilizirani obliki.

Primeri encimov, sposobnih hidroliziranja spojin s formulo (I) pri postopku iz tega izuma, lahko vključujejo mikrobne in bakterijske hidrolaze ali lipaze rodov, kot so: Candida, Pseudomonas, Mucor, Rhizopus, Aspergillus, Bacillus, Streptomyces, Geotrichum in Chromobacterium kot

-19tudi encime, dobljene iz živalskega tkiva.

Primeri komercialno dobavljivih hidrolaz ali lipaz, primernih za uporabo v predloženem izumu, vključujejo, vendar niso omejeni na naslednje, kot so: Amano AK {Pseudomonas sp.), Amano PS30 {Pseudomonas sp.), Amano FAP {Rhizopus javanicus), Amano AY 30 {Candida cy!indracea), Amano L {Candida Hpo!ytica), Amano AP12 {Aspergillus nigei), Amano proteaza N {BaciHus subtilis), himotripsin, subtilizin, termitaza (Thermoactinimyces vulgaris), acetilholin esteraza, acetilholin esteraza iz električne jegulje, esteraza iz prašičjih jeter, holesterol esteraza, lipaza iz prašičje trebušne slinavke, esteraza iz kunčjih jeter in hidrolaze, dobljene iz Geotrichum candidum, Rhizopus nigricans, Rhizopus oryzae, Aspergillus oryzae, Streptomyces griseus, Streptomyces griseus, Aspergillus saitoi, Aspergillus niger, Mucor miehei in Chromobacterium viscosum.

Kot je uporabljeno tu notri, je za izraz dinamična resolucija mišljeno, da pomeni postopek pod pogoji, kjer nek encim izbere stereoizomer iz stereoizomerne zmesi in ga hidrolizira, prednostno preko njegovega optičnega izomera, medtem ko se optični izomer istočasno racemizira v od encima izbran stereoizomer. Izvajanje reakcije resolucije pod takimi pogoji omogoča večjo kot 51 % konverzijo izhodnega materiala neke stereoizomerne zmesi v en stereoizomerni proizvod z večjo kot 80 % optično čistostjo. Na primer, neka stereoizomerna zmes racematov bi producirala (R) izomemi proizvod z večjim izkoristkom kot 51 %, z večjo optično čistostjo kot 80 %, medtem ko se (S) izomerni reaktant racemizira v (R) izomemi reaktant. V bistvu je racemizacija povezana z encimatsko resolucijo.

Kot je uporabljeno tu notri, je mišljeno, da se izraz ‘optična čistost ali enantiomerna čistost nanaša samo na kiralni center, ki se resolvira s tem izumom in se meri kot molski procent izomemega (R) ali (S) proizvoda proti celokupnim molom izomernega (R) in (S) proizvoda. Na primer, in brez omejitve pomeni za neko spojino s formulo (R)-(ll) optična čistost 80 %, da je vsebnost (R)-(ll) izomera 80 %, z 20 % vsebnostjo (S)-(ll) izomera.

Reakcije sinteznih postopkov, zahtevanih tu notri, se izvajajo v primernih topilih, ki jih lahko brez težav izbere strokovnjak na področju organske sinteze, pri čemer so omenjena primerna topila na splošno katerokoli topilo, ki je v bistvu nereaktivno z izhodnimi materiali (reaktanti), intermediati ali proizvodi pri temperaturah, pri katerih se reakcije izvajajo, t.j., temperaturah, ki lahko variirajo od temperature zmrzovanja topila do temperature vrelišča topila. Neka dana

-20reakcija se lahko izvaja v enem topilu ali zmesi več kot enega topila. Primerna topila za posamezno stopnjo reakcije se lahko izberejo v odvisnosti od posamezne stopnje reakcije. Neka dana reakcija se tudi lahko izvaja v dvofaznem sistemu, kjer nastopa racemizacija pomembnih substratov.

Primerna halogenirana topila vključujejo: ogljikov tetraklorid, bromodiklorometan, dibromoklorometan, bromoform, kloroform, bromoklorometan, dibromometan, butil klorid, diklorometan, tetrakloroetilen, trikloroetilen. 1,1,1-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan,

1.1- dikloroetan, 2-kloropropan, heksafluorobenzen, 1,2,4-triklorobenzen, o-diklorobenzen, klorobenzen, fluorobenzen, fluorotriklorometan, klorotrifluorometan, bromotrifluorometan, ogljikov tetrafluorid, diklorofluorometan, klorodifluorometan, trifluorometan,

1.2- diklorotetrafluoretan in heksafluoroetan.

Primerna etrska topila vključujejo: dimetoksimetan, tetrahidrofuran, 1,3-dioksan, 1,4-dioksan, furan, dietil eter, etilen glikol dimetil eter, etilen glikol dietil eter, dietilen glikol dimetil eter, dietilen glikol dietil eter, trietilen glikol dimetil eter ali t-butil metil eter.

Primerna protična topila lahko vključujejo, kot primer in brez omejitve, vodo, metanol, etanol,

2-nitroetanol, 2-fluoroetanol, 2,2,2-trifluoroetanol, etilen glikol, 1-propanol, 2-propanol, 2-metoksietanol, 1-butanol, 2-butanol, i-butil alkohol, t-butil alkohol, 2-etoksietanol, dietilen glikol, 1-, 2- ali 3- pentanol, neo-pentil alkohol, t-pentil alkohol, dietilen glikol monometil eter, dietilen glikol monoetil eter, cikloheksanol, anizol, benzil alkohol, fenol ali glicerol.

Primerna aprotična topila lahko vključujejo, kot primer in brez omejitve, tetrahidrofuran (THF), dimetilformamid (DMF), dimetilacetamid (DMAC), 1,3-dimetil-3,4,5,6-tetrahidro-2(1H)-pirimidinon (DMPU), 1,3-dimetil-2-imidazolidinon (DMI), N-metilpirolidinon (NMP), formamid, N-metilacetamid, N-metilformamid, acetonitril, dimetil sulfoksid, propionitril, etil format, metil acetat, heksakloroaceton, aceton, etil metil keton, etil acetat, sulfolan, Ν,Ν-dimetilpropionamid, tetrametilsečnino, nitrometan, nitrobenzen ali heksametilfosforamid.

Primerna bazična topila vključujejo: 2-, 3- ali 4-pikolin, pirol, pirolidin, morfolin, piridin ali piperidin.

Primerna topila z ogljikovodiki vključujejo: benzen, cikloheksan, pentan, heksan, toluen

-21cikloheptan, metilcikloheksan, heptan, etilbenzen, m-, o- ali p-ksilen, oktan, indan, nonan ali naftalen.

Kot je uporabljeno tu notri, je mišljeno, da primerno topilo’ vključuje vodo in zmesi vode z nekim organskim topilom, pri čemer je organsko topilo lahko neko primerno halogenirano topilo, primerno etrsko topilo, primemo protično topilo, primerno aprotično topilo, primerno bazično topilo ali neko primemo topilo z ogljikovodiki. Če se uporabljajo zmesi vode in nekega organskega topila, je organsko topilo prednostno acetonitril, toluen, ksilen, eter ali nek alkohol, kot na primer, metanol, etanol, n-propanol ali izopropanol, n-butanol, sek-butanol, terc-butanol. Če se uporabljajo organska topila, lahko celotna sestava organskih topil v zmesi variira od 0-50 % za alkohole in 0-95 % za ne-alkohole. Zmes topil je lahko dvofazna, da olajša reakcijo spojin s formulo (I).

Kot je uporabljeno tu notri, je mišljeno, da izraz pufer vključuje vezan par kislina/baza, ki pomaga, če je raztopljen v nekem primernem topilu, pri preprečevanju sprememb v pH primernega topila zaradi dodatkov kislin ali baz ali razredčitve. Vezane pare kislina/baza, sposobne izvrševanja naloge kot primerni puferji v območju pH od okoli 8 do okoli 11, lahko pripravi strokovnjak na področju iz spojin, ki vključujejo, vendar niso omejene na naslednje, kot so: karbonatne soli, kot na primer Na^Og, KgCOg, NaHCOg in KHCO₃; fosfatne soli, kot na primer Na₃PO₄, Na₂HPO₄, NaH₂PO₄, K₃PO₄, K₂HPO₄ in KH₂PO₄; boratne soli, natrijev 5,5-dietilbarbiturat, glicilglicin, etanolamin, dietanolamin, 2,5-dimetilimidazol, pirofosforna kislina, tris(hidroksimetil)aminometan, N-( (trish idroksimeti l)-meti l)g licin,

4-(2-hidroksietil)-1-piperazinpropan-sulfonska kislina, 2-amino-2-metil-1,3-propandiol,

2- amino-2-etil-1,3-propandiol, 2-amino-2-metil-1-propanol, N,N-(bis-2-hidroksimetil)glicin, glicin, 2-(cikloheksilamino)etan-sulfonska kislina, trimetilamin in etilendiamin.

Kot je uporabljeno tu notri, je mišljeno, da izraz površinsko aktivna snov vključuje anionska, kationska in neionska površinsko aktivna sredstva. Primeri primernih površinsko aktivnih snovi vključujejo, vendar niso omejeni na naslednje, kot so: žolčne soli, dioktil natrijev sulfosukcinat, diosgenin, sarkozil, natrijev dodecil sulfat, cetil piridinijev klorid, cetil trimetil amonijev bromid,

3- [(3-holamidopropil)-dimetilamonio]-1-propansulfonat, N,N-dimetildodecil-amino-N-oksid, oktilglukozid, polioksietilen(PEG) alkoholi, kot na primer PEG(23) lauril alkohol, PEG(10) cetil alkohol, PEG(20) cetil alkohol, PEG(9-10) lauril-miristil alkohol in PEG(17) cetil-stearil alkohol; in spojine, splošno znane kot sredstva za fazni prenos, kot na primer benziltrimetilamonijev

-22klorid in trikaprililmetilamonijev klorid. Dodatni primeri primernih površinsko aktivnih snovi vključujejo, vendar niso omejeni na naslednje, kot so: polioksietilen(PEG) spojine, kot na primer derivati PEG-p-Aoktilfenola, kot na primer Triton® Χ-45 (PEG(5)p-Aoktilfenol), Triton® Χ-114 (PEG(7-8)p-/-oktilfenol), Triton® Χ-100 (PEG(9-10)p-/-oktilfenol), Triton® Χ-102 (PEG(12-13)p-#-oktilfenol), Triton® Χ-165 (PEG(16)p-/-oktilfenol), Triton® Χ-305 (PEG(30)p-Aoktilfenol) in PEG(9)-p-i-oktilfenol; PEG(9-10) nonilfenol, znan kot Triton® N-101; PEG sorbitol estri, znani kot Tween® 20, Tween® 40, Tween® 60 in Tween® 80; polioksipropilen-PEG-estri, znani kot Pluronic® L62, Pluronic® L64, in Pluronic® L68; in Triton® A 20.

Izraz amino kislina, kot je uporabljeno tu notri, pomeni neko organsko spojino, ki vsebuje tako neko bazično amino skupino kakor neko kislinsko karboksilno skupino. Vključene v tem izrazu so naravne amino kisline, modificirane in neobičajne amino kisline, kot tudi amino kisline, za katere je znano, da nastopajo biološko v prosti ali kombinirani obliki, vendar navadno ne nastopajo v proteinih. Vključene v tem izrazu so modificirane in neobičajne amino kisline, kot na primer one, opisane v, na primer, Roberts in Vellaccio (1983) The Peptides, 5: 342-429, katerega doktrina je s tem vključena po referenci. Modificirane ali neobičajne amino kisline, ki se lahko uporabljajo za izvajanje izuma, vključujejo, vendar niso omejene na naslednje, kot so: D-amino kisline, hidroksilizin, 4-hidroksiprolin, neka z N-Cbz zaščitena amino kislina, ornitin, 2,4-diaminomaslena kislina, homoarginin, norlevcin, N-metilaminomaslena kislina, naftilalanin, fenilglicin, β-fenilprolin, terc-levcin,

4-aminocikloheksilalanin, N-metii-norlevcin, 3,4-dehidroprolin, N,N-dimetilaminoglicin, N-metilaminoglicin, 4-aminopiperidin-4-karboksilna kislina, 6-aminokaprojska kislina, trans-4-(aminometil)-cikloheksankarboksilna kislina, 2-, 3- in 4-(aminometil)-benzojska kislina,

1- aminociklopentankarboksilna kislina, 1-aminociklopropankarboksilna kislina in

2- benzil-5-aminopentanojska kislina.

Izraz “amino kislinski ostanek, kot je uporabljeno tu notri, pomeni tisti del neke amino kisline (kot je definirano tu notri), ki je prisoten v nekem peptidu.

Izraz peptid, kot je uporabljeno tu notri, pomeni neko spojino, ki sestoji iz dveh ali več amino kislin (kot je definirano tu notri), ki so povezane s pomočjo neke peptidne vezi. Izraz peptid prav tako vključuje spojine, ki vsebujejo tako peptidne kakor nepeptidne komponente, kot na primer psevdopeptidne ali peptidne mimetične ostanke ali druge neaminokislinske

-23komponente. Taka spojina, ki vsebuje tako peptidne kot nepeptidne komponente, je lahko tudi navedena kot peptidni analog.

Izraz peptična vez pomeni neko kovalentno amidno povezavo, oblikovano z izgubo molekule vode med karboksilno skupino ene amino kisline in amino skupino druge amino kisline.

Za predloženi izum se pričakuje, da se izvaja vsaj na multigramski stopnji, kilogramski stopnji, multikilogramski stopnji ali industrijski stopnji. Multigramska stopnja, kot je uporabljeno tu notri, je prednostna stopnja, v kateri je vsaj en izhodni material navzoč v količini 10 gramov ali več, bolj prednostno vsaj 50 gramov ali več, še bolj prednostno vsaj 100 gramov ali več. Za multikilogramsko stopnjo, kot je uporabljeno tu notri, je mišljeno, da pomeni stopnjo, pri kateri se uporablja več kot en kilogram vsaj enega izhodnega materiala. Za industrijsko stopnjo, kot je uporabljeno tu notri, je mišljeno, da pomeni neko stopnjo, ki je druga, kot laboratorijska stopnja, in ki je sposobna, da dobavlja proizvod v zadostni količini za bodisi klinične teste ali prodajo konzumentom.

Sinteza

Predmet predloženega izuma je, da se zagotovijo postopki za dinamično resolucijo stereoizomernih zmesi substituiranih izoksazolinov, ki so uporabni pri sintezi zdravil, kot na primer spojina (X). Postopki predloženega izuma, kot primer in brez omejitve, se lahko nadalje razumejo s sklicevanjem na Shemo 1. Shema 1 nadrobno razloži navaden eno posodni postopek za dinamično resolucijo nekega tioestra substituiranega izoksazolin-5-il acetata, v čemer je Y žveplo, kiralni center, ki ga je treba resolvirati, pa je beta ogljik iz tioestrove karbonilne skupine. Čeprav je kot proizvod Sheme 1 prikazan (R) stereoizomer, je alternativno enako mogoče dobiti (S) stereoizomer v odvisnosti od izbire lipaze ali hidrolaze, uporabljene pri postopku. (S) stereoizomer je bil zgoraj opisan kot spojine s formulo (S)-(ll).

Shema 1

R' (I)

Lipaza

Sredstvo za racemizacijo

R

N-O O

OH (R)-(ll)

-24Shema 1 obsega encimatsko resolucijo neke stereoizomeme zmesi spojin s formulo (I) v spojine s formulo (Ft)-(ll) ali oblike soli od teh. Resolucija spojin s formulo (I), t.j., istočasna racemizacija in hidroliza, se izvaja v eni posodi s spravljanjem v stik spojin s formulo (I), z neko primerno lipazo ali hidrolazo in nekim sredstvom za racemizacijo, pod pogoji bazičnega pH. Poleg tega lahko postopek v eni posodi vključuje nek pufer, da pomaga pri vzdrževanju bazičnega pH, in/ali neko površinsko aktivno snov.

To stopnjo izvajamo z reagiranjem neke stereoizomeme zmesi spojine s formulo (I) v nekem primernem topilu, v katerem sta nek primeren pufer in/ali neka primerna površinsko aktivna snov lahko raztopljena, ali lahko nista raztopljena, z neko primerno lipazo ali hidrolazo in nekim sredstvom za racemizacijo, čemur sledi dodajanje neke primerne baze ali kisline, da se vzdržuje nek bazičen pH. Vrstni red dodajanja ni odločilen, razen, da se mora z dodajanjem baze vzdrževati pH, da bi se racemizacija vršila. Po splošnem navodilu se postopek izvaja s stopnjami: a) dodajanje nekega primernega pufra raztopini, nekega primernega sredstva za racemizacijo, neke primerne površinsko aktivne snovi in neke baze ali neke kisline; b) dodajanje neke stereoizomeme zmesi spojine s formulo (I) raztopini; c) dodajanje neke primerne lipaze ali hidrolaze raztopini; d) vzdrževanje pH v območju od okoli 8,0 do okoli 11,0; in e) kontroliranje postopka v teku primernega časa, dokler postopek resolucije ni dokončan. Spojine s formulo (R)-(ll) se lahko ločijo iz raztopine s standardnimi postopki dodelave; nek primer le-te je pokazan v Primeru 18. Po splošnem navodilu se končna raztopina filtrira, da se odstranijo heterogene trdne snovi, če so prisotne in ne proizvod, čemur sledi nakisanje filtrata na pH od okoli 1,0 do okoli 4,0, da se oborijo spojine s formulo (R)-(ll). Heterogene trdne snovi so prisotne, če izhodni materiali niso znatno topni v topilu, če je lipaza ali hidrolaza imobilizirana na nekem inertnem netopnem materialu, ali če so bili kot del dodelave dodani drugi netopni filtracijski materiali, znani strokovnjaku. Običajno je prednostno, da spojine proizvoda (R)-(f I) ostanejo topne v topilu kot oblika soli karboksilatne vrste do nakisanja pri dodelavi.

Po splošnem navodilu se vzdrževanje pH v območju od okoli 8,0 do okoli 11,0 lahko izvaja po kateremkoli postopku, znanem strokovnjaku na področju kemijske sinteze. Taki postopki vključujejo, vendar niso omejeni na naslednje: dodajanje baze z avtomatskimi titratorji, z mehanskim dodajanjem ali z manualnim dodajanjem.

Prednostna primerna topila so voda in zmesi vode z nekim organskim topilom. Če se

-25uporabljajo zmesi vode in nekega organskega topila, je organsko topilo lahko acetonitril, toluen, ksilen, eter ali nek alkohol, kot na primer, metanol, etanol, n-propanol in izopropanol. Če se uporabljajo organska topila, lahko celotna sestava organskih topil v zmesi variira od 0-95 %, razen če je organsko topilo nek alkohol, v čemer lahko zmes topil variira prednostno od 0-50 %. Če se uporabljajo organska topila, je postopek lahko dvofazna rešitev.

Namen tioestrskih skupin, znanih strokovnjaku na področju, ki bi delovale učinkovito, da se izdela spojina (R)-(lla), je mnogovrsten. V širokem smislu je sprejemljiva katerakoli tioestrska skupina, ki ima zadostno sposobnost za odvlečenje elektronov, da se omogoči primerna hitrost racemizacije pri beta ogljiku.

Pri postopku iz Sheme I lahko kemijski izkoristek spojin s formulo (R)-(ll) variira od 51-100 %, v čemer je prednostni izkoristek 75-100 %, bolj prednostni izkoristek pa je okoli 80 % do 100 %. Poleg kemijskega izkoristka lahko optična čistost spojin s formulo (R)-(ll) variira od 51-100 %; pri čemer je prednostna optična čistost 80-100 %; bolj prednostna optična čistost je okoli 90 % do 100 %; in najbolj prednostna optična čistost je okoli 95 % do 100 %.

Predloženi izum, kot primer in brez omejitve, se lahko nadalje ponazori pri pripravi spojine (R)-(lla) ali oblike soli od te, s sklicevanjem na Shemo 2.

Shema 2

N C

N-0 // \

Lipaza

S-R¹ -Sredstvo za racemizacijo

N C'

N-0

H \

OH (Ia) (R)-(lla)

Ta stopnja se izvaja z reagiranjem zmesi enantiomerov spojine s formulo (la) v primernem topilu, v katerem sta primeren pufer in/ali neka primerna površinsko aktivna snov lahko raztopljena ali ne, z neko primemo lipazo ali hidrolazo in sredstvom za racemizacijo, čemur sledi dodajanje neke primerne baze ali kisline, da se vzdržuje nek bazičen pH. Vrstni red dodajanja ni odločilen, razen da se mora pH vzdrževali z dodajanjem baze, da bi se

-26racemizacija vršila. Na primer, neka lipaza ali hidrolaza je lahko dodana v reakcijo pred spojino (la) ali sredstvom za racemizacijo, dokler so vsi zgornji v stiku drug z drugim, preden se doda dodatna baza, da bi se vzdrževal bazičen pH postopka. Pufer ali površinsko aktivna snov, če se dodata, se lahko dodata kadarkoli.

Postopek se izvaja pod aerobno ali anaerobno atmosfero, na primer na prostem zraku, pod dušikom ali argonom.

Po splošnem navodilu se postopek izvaja s stopnjami: a) dodajanje nekega primernega puferja raztopini, nekega primernega sredstva za racemizacijo, neke primerne površinsko aktivne snovi in neke baze ali neke kisline; b) dodajanje neke stereoizomerne zmesi spojine s formulo (I) raztopini; c) dodajanje neke primerne lipaze raztopini; d) vzdrževanje pH v območju od okoli 8,0 do okoli 11,0; in e) kontroliranje postopka v teku primernega časa, dokler postopek resolucije ni končan. Spojina (R)-(lla) se lahko loči iz raztopine s standardnimi postopki dodelave; nek primer od te je pokazan v Primeru 18. Po splošnem navodilu se končna raztopina filtrira, da se odstranijo heterogene trdne snovi, čemur sledi nakisanje filtrata na pH od okoli 1,0 do okoli 4,0, da se obori spojina (R)-(lla).

Prednostna primerna topila so voda in zmesi vode z acetonitrilom, toluenom, ksilenom, etrom, metanolom, etanolom, n-propanolom ali izopropanolom. Če se uporabljajo organska topila, lahko celotna sestava organskih topil v zmesi variira od 0-50 % za alkohole in 0-95 % za ne-alkohole. Najbolj prednostno primemo topilo je voda.

Prednostno območje pH za ta postopek je okoli 8,0 do okoli 11,0. Bolj prednostno območje pH je okoli 8,5 do okoli 10,0. Najbolj prednostno območje pH je okoli 8,5 do okoli 9,5.

Pufer lahko je prisoten, ali lahko ni prisoten in če je prisoten, ga brez težav izbere strokovnjak na področju. Prednostni primerni spojini za pripravo puferja za ta postopek sta natrijev ali kalijev dihidrogen fosfat.

Prednostna primerna površinsko aktivna snov je Triton® Χ-100, znan kot PEG(9-10)p-Aoktilfenol, v območju od 0 gramov do okoli 1 grama Triton® -a Χ-100 za vsakih 5 gramov spojin s formulo (I).

-27Prednostne primerne lipaze ali hidrolaze za ta postopek so komercialni encimi, kupljeni iz nekega komercialnega vira in uporabljeni brez nadaljnega prečiščenja; primeri takih sta Amano PS30 in Amano AK. Najbolj prednostna je Amano PS30.

Prednostni primerni sredstvi za racemizacijo za ta postopek sta trimetilamin in trietilamin. Najbolj prednosten je trimetilamin. Prednostno koncentracijsko območje primernih sredstev za racemizacijo za ta postopek je okoli 0,5 ekvivalentov do okoli 10 ekvivalentov sredstva za racemizacijo na ekvivalent substrata; bolj prednostno je 2 ekvivalenta sredstva za racemizacijo na ekvivalent substrata.

Prednostni bazi za ta postopek sta natrijev hidroksid in kalijev hidroksid.

Prednostno temperaturno območje za ta postopek je okoli 30 ⁰ do okoli 60 °C. Bolj prednostno je okoli 35 ⁰ do okoli 50 °C. Najbolj prednostno je okoli 38 ⁰ do okoli 43 °C.

Koncentracijsko razmeije teže encima, kot je dobavljen komercialno, na težo substrata, lahko variira od okoli 1:1 do okoli 1:500. Prednostno koncentracijsko razmerje teže encima, kot je dobavljen komercialno, na težo substrata je 1:100; bolj prednostno je 1:20; najbolj prednostno je 1:10. Na to razmerje vpliva odstotek aktivnega encima, vsebovanega v komercialnem pripravku.

Prednostni reakcijski čas je element, ki je odvisen od koncentracije reaktantov, temperature, pH in izkoristka, ki naj bi bil dosežen. Običajno je dosegljiv reakcijski čas od 10 do 150 ur, pri čemer je prednostni okoli 30 do okoli 40 ur.

Pri postopku iz Sheme 2 lahko kemijski izkoristek spojine (R)-(lla) variira od 51-100 %, v čemer je prednostni izkoristek 75-100 % in bolj prednostni izkoristek okoli 80 % do 100 %. Poleg kemijskega izkoristka lahko optična čistost spojine (R)-(lla) variira od 51-100 %; pri čemer je prednostna optična čistost 80-100 %; bolj prednostna optična čistost je okoli 90 % do 100 %; in najbolj prednostna optična čistost je okoli 95 % do 100 %.

Prednostna atmosfera za ta postopek je dušik.

Primeri agitacije za ta postopek so lahko, vendar niso omejeni na naslednje, kot so: fizikalno

-28ali mehansko mešanje, miksanje, prepihovanje z nereaktivnim plinom ali rotacija reaktorske posode. Prednostni postopek agitacije je mešanje.

Spojine iz predloženega izuma se lahko pripravijo po množici poti, dobro poznanih strokovnjakom na področju organske sinteze. Spojine iz predloženega izuma se lahko sintetizirajo z uporabo spodaj opisanih postopkov, skupaj s sinteznimi postopki, znanimi na področju sintezne organske kemije, ali z variacijami na te, kot bodo ocenili strokovnjaki na področju. Prednostni postopki vključujejo one, ki so opisani spodaj, vendar niso omejeni na te.

Vse reference, citirane tu notri, so s tem vključene v njihovi celoti po referenci.

Tu notri so uporabljene naslednje okrajšave:

DMF : DBU : EtOH : NaOTMS NCS : pyr

TEA : THF :

/V/V-dimetilformamid, 1,8-diazabiciklo[5.4.0]undek-7-en, etil alkohol, natrijev trimetilsilanolat, /Vklorosukcinimid, piridin, trietilamin in tetrahidrofuran.

Sinteza spojin iz predloženega izuma se opira na dipolarno cikloadicijo nitril oksidov z nekim primernim dipolarofilom kot ključno stopnjo (za preglede kemije 1,3-dipolarne cikloadicije, glej

1,3-Dipolar Cycloaddition Chemistry (Padwa, ed.), Wiley, New York, 1984; Kanemasa and Tsuge, Heterocvcles 1990, 30, 719). Shema 3 opisuje eno sintezno zaporedje do spojine (la) in prilagodljivo na spojine s formulo (I) predloženega izuma. Nek primerno substituiran hidroksilamin se obdeluje z NCS v DMF v skladu s postopkom po Liu, et. al. (J, Org. Chem. 1980, 45, 3916). Nastali hidroksiminoil klorid se potem dehidrohalogenira in situ z uporabo trietilamina, da se dobi nitril oksid, ki se podvrže 1,3-dipolarni cikloadiciji v primerno substituiran alken, da se pripravi izoksazolin. Alternativno se oksim lahko oksidativno klorira, dehidroklorira in nastali nitril oksid prestreže s primernim alkenom pod pogoji faznega prenosa v skladu s postopkom po Lee (Svnthesis 1982, 508). Intermediati, ki vsebujejo na alkalije občutljive funkcionalnosti, kot na primer nitril, se lahko deesterificirajo z odlično

-29kemoselektivnostjo z uporabo natrijevega trimetilsilanolata v skladu s postopkom po Laganis and Ehenard (Tetrahedron Lett. 1984,25,5831).

Shema 3

1) H₂NOH · HCI EtOH/pyr

2) NCS, DMF

1) pn n PhH

2) NaOTMS, THF

NC // %

CO₂H

N-0

Alternativno lahko z dipolarno cikloadicijo hidroksiminoil klorid intermediat iz Sheme 3 reagira z alkil estri primerno substituiranih alkenov, (Shema 3a). Oksoestri 3-butenojskih kislin se lahko pripravijo z začetno konverzijo v acil klorid s postopkom po Marson etal. (J. Org, Chem, 1994, 59, 291), čemur sledi kondenzacija z zaželenim alkoholom. To se potem podvrže prej opisanim pogojem ciklizacije izoksazolina, da se tvori obroč in se potem pretvori v tioester z reakcijo oksoestra z (alkiltio)trimetilsilanom, pripravljenim s postopkom po Aizpurua etal. (Can. J. Chem. 1984, 62, 336) in z aluminijevim trikloridom v tetrahidrofuranu s postopkom po Mukaiyama etal. (Chem, Lett. 1974,187).

Shema 3a

(H₃C)₃Si»_s.R¹

AICI3/THF Heksan

Druga priprava tioestrov zadeva kondenzacijo acil klorida karboksilne kisline, substituirane z oksazolinom (pripravljene kot v Shemi 3 ali s cikloadicijo hidroksiminoil klorid intermediata iz

-30Sheme 3 s 3-butenojsko kislino), z bodisi bakrovo soljo zaželenega tiola (sol, pripravljena s postopkom po Adams etal. (Org. Svn. 1962, 42, 22)) s postopkom po Reissig and Scherer (Tetrahedron Lett.. 1980, 21, 4259), ali kondenzacijo s tiolom s katalizo s kobaltovim(ll) kloridom po postopku po Ahmad in lqbal (Tetrahedron Lett. 1986, 27, 3791), (Shema 3b).

Shema 3b

Cikloadicija se tudi lahko izvaja s tioestrom butenojske kisline kot v Shemi 3c, z uporabo kemije, podobne oni, ki je opisana zgoraj.

Shema 3c

Zavedamo se, da strokovnjak na področju lahko pripravi substituirane izoksazolinske spojine s formulo (I) iz izhodnih materialov, ki vsebujejo nek aldehid, po postopkih, podobnih onim, ki so opisani v Shemi 3 in ponazorjeni zgoraj ali s katerimkoli od številnih postopkov, objavljenih v literaturi. Publicirani primeri izoksazolinskih spojin ali postopkov za izdelavo izoksazolinskih spojin vključujejo naslednje, vendar niso nanje omejeni: US 4,970,297, US 5,489,562, US 4,256,898, US 4,933,464, US 4,952,700, PCT International Publication WO 95/14681, PCT International Publication WO 95/14680 in PCT International Publication WO 95/24398. Dodatne objavljene primere izoksazolinskih spojin ali postopkov za izdelavo izoksazolinskih spojin lahko najdemo v Comprehensive Organic Synthesis (Trost ed.) Pergamon Press, New York, 4,1991, in The Chemistry of Heterocydic Compounds: Five and

-31Six-Membered Compounds with Nitrogen andOxygen (Wiley ed.) Interscience Publishers, J. Wiley & Sons, New York, 1962.

Naslednji primeri so mišljeni kot ilustrativni za predloženi izum. Ti primeri so predstavljeni, da ponazorijo izum in naj se ne tolmačijo kot omejevanje cilja izuma.

HPLC, POGOJI A

Kolona 25 cm X 4,6 mm Zorbax® RXC8, temperatura 40 °C (Rockland Technology Inc.); 280 nm; sistem topil: A je 0,1 % trifluoroocetna kislina v vodi, B je 20 % trifluoroocetna kislina v acetonitrilu, razmerje A/B je 80/20 pri T = 0 min, 25/75 pri T = 10 min, 80/20 pri T = 20 min; 1,00 mL/min; vbrizg 2,0 uL raztopine z ~1 mg/1,0 mL.

HPLC, POGOJI B

Kolona 25 cm X 4,6 mm Bakerbond Chiralcel® OJ 10 um (Daicel Chemical lndustry Limited); temperatura 38 °C; 280 nm; sistem topil je etanol/heksan/trifluoroocetna kislina (20/85/0,25); vbrizg 2,0 uL raztopine z -1 mg/1,0 mL; 0,90 mL/min.

HPLC, POGOJI C

Enaki pogoji kot HPLC, POGOJI B razen, da je razmerje topil etanol/heksan/trifluoroocetna kislina 60/40/0,25, hitrost pretoka pa je 0,50 mL/min.

HPLC, POGOJI D

Bakerbond Chiralcel® AS (250 x 4,6 mm; 10 mikronski delci), temperatura 25 °C, 280 nm; sistem topil: 85 % ogljikovega dioksida, 15 % etanola, ki vsebuje 1 % (v/v) trifluoroocetne kisline; tlak: 202,6 barov (v angl. orig.: 200 atm.- op. prev.); hitrost pretoka 1,0 mL/min; vbrizg 5 uL raztopine z ~1 mg/1 mL. Retencijski časi: (R)-(lla) (11,6 min), (S)-(lla) (14,0 min), (S)-(IV) (7,4 min), (R)-(IV) (6,7 min).

-32PRIMER 1

Priprava spojine la, v čemer je R¹ n-propil. O

NC

OiBu (IV)

N-0 O

NC

(la-3)

V raztopino 1-propantiola {98,0 g, 1,29 mola) in THF (850 mL) pri 4 °C smo dodali 2,6 M raztopino heksil litija v heksanih (500 mL, 1,30 mola), medtem ko smo vzdrževali temperaturo pri <15 °C. Temperaturo smo znižali na 4 °C in dodali klorotrimetilsilan (175 mL, 1,38 mola), medtem ko smo vzdrževali temperaturo pri <15 °C. Brozgo smo segreli na temperaturo okolice, filtrirali in trdne snovi izprali s THF/heksani 1:1 (100 mL). Filtrat smo ohladili na 10 °C in dodali aluminijev klorid (120 g, 0,70 mola), medtem ko smo vzdrževali temperaturo pri <21 °C. Potem ko smo dodali (IV) (200,0 g, 0,70 mola), smo brozgo segreli do refluksa v teku 20 min in vzdrževali pri refluksu, dokler HPLC (Pogoji A) ni pokazala dovršitve reakcije po 50 min. Reakcijsko zmes smo ohladili na 16 °C. Pri <30 °C smo dodali vodo (850 mL), čemur je sledil toluen (525 mL). Sloje smo ločili in vodni sloj dalje ekstrahirali s toluenom (100 mL). Združene organske sloje smo izprali z vodo (3 X 400 mL), filtrirali in segreli na 40 °C. Pri 38-40 °C smo dodali heptan (1300 mL), da se je izkristaliziral tioester. Brozgo smo ohladili na 4 °C v teku 3 h, filtrirali in trdne snovi izprali s heptanom. Kristale smo sušili v (la-3) (189,5 g, 94 %) kot svetlo rumeno zrnato trdno snov. Analitski vzorec smo pripravili s prekristalizacijo iz etil acetata/heptana. Tal.: 67,1-68,2 °C; 1H NMR (CDCI₃, 300 MHz); 1,00 (t, 3H), 1,50-1,70 (m, 2H), 2,80-2,95 (m, 3H), 3,05-3,10 (m, 2H), 3,50-3,60 (dd, 1H), 5,05-5,15 (m, 1H), 7,60-7,80 (m, 4H). Analizirano. Izračunano za C₁₅H₁₆N₂O₂S (288,33): C, 62,48; H, 5,59; N, 9,71; S, 11,11. Ugotovljeno C, 62,38; H, 5,58; N, 9,67; S, 11,03. HRMS (NHg-CI) m/z 289,101399 (M+H), izračunano za C₁₅H₁₆N₂O₂S 289,101075.

PRIMER 2

Priprava spojine la, v čemer je R¹ n-butil.

Z uporabo istega postopka kot Primer 1, smo (IV) (11,5 g, 40,0 mmolov) obdelovali z AICI₃ (6,8 g, 52 mmolov) in n-butiltiotrimetilsilanom (pripravljenim na način, podoben onemu, ki je opisan v Primem 1 iz 1-butantiola), da smo izdelali n-butiltioester (la-4) (10,6 g, 88 %) kot belo trdno snov. Analitski vzorec smo pripravili s prekristalizacijo iz etil acetata/heptana. Tal.: 68,1-69,0 °C. 1H NMR(CDCI₃, 300 MHz): 7,73 (q, 4H), 5,3-5,1 (m, 1H), 3,52 (dd, 1H), 3,3-3,0 (m, 2H), 3,0-2,8 (m, 3H), 1,55 (q, 2H), 1,38 (h, 2H), 0,92 (t, 3H). Analizirano, izračunano za ^C16^H18^N2°2^S (302.34): C. 63,55; H, 6,00; N, 9,26; S, 10,60. Ugotovljeno: C, 63,62; H, 5,89; N, 9,20; S, 10,63. HRMS (NH₃-CI) m/z 303,116758 (M+H), izračunano za C₁₆H₁₈N₂O₂S 303,116725.

PRIMER 3

Priprava ±(lla) iz (IV).

OiBu

OH

Raztopino iz (IV) (5,64 g, 19,70 mmolov), litijevega hidroksida monohidrata (0,92 g, 21,93 mmolov), metanola (10 mL), THF (30 mL) in vode (10 mL) pri 0 °C smo mešali v teku 130 min, dokler HPLC (pogoji A) ni pokazala, da je hidroliza končana. Zmes smo nakisali z 1 N HCI do pH 7. Hlapne snovi smo odstranili pod vakuumom in ostanek dalje nakisali na pH 1 s konc. HCI, celotni volumen ~30 mL. Trdno snov smo zbrali s filtracijo, izprali z vodo in sušili v ±(lla) (4,42 g, 97 %) kot svetlo rumen prah. Čistost in ne-kiralne spektralne lastnosti so bile enake kot one, opisane za (R) - (Ha).

PRIMER 4

Priprava metil estra iz ±(lla).

Brozgo iz ±(lla) (4,00 g, 17,4 mmolov) v metanolu (100 mL) pri 0 °C smo obdelovali s tionilovim kloridom (2,0 g, 16,8 mmolov) in pustili, da se je segrela na temperaturo okolice. Po 28 urah smo hlapne snovi odstranili pod vakuumom, da je ostal metil ester (V) (4,25 g, 100 %) kot rumen prah.

PRIMER 5

Priprava n-propiltioestra (la-3) iz ±(lla). N-0 O

±(lla)

θ C3H7

Raztopino iz ±(lla) (8,0 g, 34,9 mmolov), tionilovega klorida (9,6 g, 81 mmolov) in acetonitrila (100 mL) smo mešali pri 50 °C v teku 0,5 h pod N₂. Topilo in prebitek tionilovega klorida smo odstranili pod vakuumom in ostanek ponovno raztopili v 100 ml acetonitrila. Raztopino smo obdelovali s CuSCH₂CH₂CH₃ (6,2 g, 45,3 mmolov), pripravljenim na podoben način, kot je opisano predhodno za butil analog (R. Adams etal. Org. Synth. 42, 22), pri 50 °C v teku 2 h pod N₂. Zmes smo izparili pod vakuumom do suhega. Topila smo odstranili pod vakuumom, nastalo rumeno rjavo trdno snov smo zmešali z etil acetatom (100 mL) in zmes filtrirali. Filtrat smo izprali z 0,1 N HCI (2 x 100 mL). Organsko snov smo sušili nad MgSO₄, filtrirali in izparili do suhega. Nastalo trdno snov smo sušili pod vakuumom v (la-3) (7,2 g, 72 %) kot rumeno trdno snov.

PRIMER 6

Priprava etiltioestra (la-2).

ΟΗ

s-c₂h₅

Z uporabo podobnega postopka kot v Primeru 16, je ±(lla) (4,0 g, 17,4 mmolov) reagirala s tionilovim kloridom (5,2 g, 44 mmolov), čemur je sledil CuSCH₂CH₃ (3,2 g, 26 mmolov), da smo izdelali etiltioester (la-2) (3,1 g, 65 %) kot rumenkasto trdno snov. Analitski vzorec smo pripravili s prekristalizacijo iz etil acetata/heptana. Tal.: 92,0-93,1 °C. ¹H NMR(CDCI₃, 300 MHz) 1,20-1,30 (t, 3H), 2,80-3,0 (m, 3H), 3,10-3,22 (m, 3H), 3,50-3,60 (dd, 1H), 5,05-5,15 (m, 1H), 7,70-7,80 (dd, 4H). Analizirano, izračunano za C₁₄H₁₄N₂O₂S (274,32): C, 61,29, H, 5,14; N, 10,21; S, 11,68. Ugotovljeno C, 61,45; H, 5,23; N, 10,15, S, 11,96. HRMS (NH₃-CI) m/z 275,085274 (M+H), izračunano za C₁₄H₁₄N₂O₂S 275,085425.

PRIMER 7

Priprava metil estra (V) iz (IV).

(IV)

Brozgo iz (IV) (1,00 g, 3,49 mmolov) v metanolu (10 mL) pri 0° C smo obdelovali s tionilovim kloridom (0,31 mL, 4,25 mmolov) in pustili segreti na temperaturo okolice. Po 3 dneh smo hlapne snovi odstranili pod vakuumom do metil estra (V) (0,88 g, 100 %).

PRIMER 8

Konverzija metil estra (V) v etil tioester (la-2).

To smo lahko naredili na enak način kot konverzijo iz (IV) v (la-3) v Primeru 1, z 98 % izkoristkom. Čistost in spektralne lastnosti so bile enake kot one pri etil tioestru, pripravljenem v Primeru 6.

-36PRIMER 9

Priprava n-propiltioestra vinil ocetne kisline.

Raztopino tionilovega klorida (8,4 g, 71 mmolov) in vinilocetne kisline (5,0 g, 58 mmolov) smo mešali pri sobni temperaturi v teku 10 min in potem segrevali na 50 °C v teku 4 h. Nastalo raztopino smo obdelovali z brezvodnim CoCI₂ (0,20 g, 1,7 mmola) in 1-propantiolom (4,8 g, 63 mmolov). Zmes smo mešali pri sobni temperaturi preko noči pod dušikom. Zmes smo vlili v vodo:etil acetat 1:1 (200 mL). Organski sloj smo ločili in vodni sloj ekstrahirali s 15 mL etil acetata. Združene organske faze smo izprali z 0,5 M raztopino K₂HPO₄ (3x50 mL) in potem s 50 mL vode. Topilo smo odstranili pod vakuumom in ostanek kromatografirali na silikagelu s heksanom v n-propiltioester vinil ocetne kisline (4,8 g, 57 %) kot brezbarvno olje. ¹H NMR (CDCI₃, 300 MHz): 0,9-1,0 (t, 3H), 1,5-1,7 (m, 2H), 2,8-2,9 (t, 2H), 3,15 (d, 2H), 5,08-5,15 (m, 2H), 5,8-6,0 (m, 1H). Analizirano, izračunano za C₇H₁₂OS (144,23) C, 58,29; H, 8,38. Ugotovljeno C, 57,93; H, 8,03.

PRIMER 10

Cikloadicija n-propiltioestra vinil ocetne kisline s p-cianobenzaldehidom, da se tvori (la-3).

Zmes kloro oksima p-cianobenzaldehida (2,10 g, 11,63 mmolov), propil tioestra vinil ocetne kisline (2,01 g, 12,00 mmolov) in DMF (20 mL) pri 0 °C smo obdelovali s trietilaminom (1,24 g, 12,25 mmolov) v 4 mL DMF v teku 145 min. Zmes smo pustili segreti na temperaturo okolice in mešali še 1,5 h. Soli smo odstranili s filtracijo in izprali s 5 mL DMF. Filtrat smo dodali po kapljicah v 160 mL razredčene HCI, da smo oborili trdno snov, ohladili na 4 °C, in zbrali s filtracijo. Trdno snov smo sušili pod vakuumom v (la-3) (1,95 g, 59 %) kot svetlo rumeno zrnato trdno snov. Čistost je podobna in spektralne lastnosti enake kot za material, dobljen iz (IV).

PRIMER 11

Priprava metil estra (V) prek cikloadicije.

Cikloadicija je potekala na način, podoben onemu iz Primera 10, razen, da smo uporabili metil

-373-butenoat (0,93 g, 9,29 mmolov) kot derivat vinil ocetne kisline, da smo izdelali metil ester (V) (1,39 g, 54 % izkoristek na osnovi 76 %-ne čistosti proizvoda, ki bazira na HPLC, Pogoji A). Analitski vzorec smo pripravili s prekristalizacijo iz etil acetata/heptana. Tal.: 121,0-123,3 °C; ¹H NMR (CDCIg, 300 MHz): 7,65 (q, 4H), 5,3-5,1 (m, 1H), 3,69 (s, 3H), 3,52 (dd, 1H), 3,11 (dd, 1H), 2,86 (dd, 1H), 2,65 (dd, 1H). Analizirano, izračunano za C₁₃H₁₂N₂O₃S (244,25): C, 63,93, H, 4,95; N, 11,47; Ugotovljeno C, 63,92; H, 5,04; N, 11,43. HRMS (NH₃-CI) m/z 245,092772 (M+H), izračunano za C₁₃H₁₂N₂O₃S 245,092617.

PRIMER 12

Preiskava lipaz

Lipaze smo preiskovali glede na učinkovitost za hidrolizo tioestra s polnjenjem 7,39 mL viale (v orig.: 2 dram vial) z zmesmi z naslednjimi približnimi razmerji;

mg tioestra spojine (Ha) mg lipaze mL fosfatnega pufra s pH 8 uL sredstva za racemizacijo, nekega organskega amina kapljice Triton -a Χ-100

To zmes smo mešali z majhno, s Teflon®-om prekrito, mešalno palčko na oljni kopeli pri 40-45 °C in kontrolirali s HPLC (pogoji A, B ali C).

PRIMER 13

Hidroliza (la-2) v (R)-(lla) z Amano lipazo AK.

Uporabili smo preiskovalno tehniko za lipaze iz Primera 12 (sredstvo za racemizacijo je bil DBU). HPLC (Pogoji C) je pokazala, da je bilo 90-95 % (R) estra hidroliziranega v (R)-(lla), (ostanek vrha R je bil premajhen, da bi integrirali).

-38PRIMER 14

Hidroliza (la), v čemer je Y-R¹ S-izobutil, v (R)-(lla) z Amano lipazo ΑΥ30.

Uporabili smo preiskovalno tehniko za lipaze iz Primera 12 (sredstvo za racemizacijo je bil DBU). HPLC (pogoji D) je pokazala ee% (ee = enantiomeric excess = prebitek enantiomera - opomba prev.) 63 % za (R)-(lla).

PRIMER 15

Hidroliza (la), v čemer je Y-R¹ S-izobutil v (R)-(lla) z Amano lipazo AK.

Uporabili smo preiskovalno tehniko za lipaze iz Primera 12 (sredstvo za racemizacijo je bil DBU). HPLC (pogoji D) je pokazala ee% 85 % za (R)-(lla).

PRIMER 16

Hidroliza (la-4) v (R)-(lla) z Amano lipazo AK.

Uporabili smo preiskovalno tehniko za lipaze iz Primera 12 (sredstvo za racemizacijo je bil DBU). HPLC (pogoji D) je pokazala ee% 95 % za (R)-(lla).

PRIMER 17

Hidroliza (la-4) v (R)-(lla) z Amano lipazo PS30.

Uporabili smo preiskovalno tehniko za lipaze iz Primera 12 (sredstvo za racemizacijo je bil DBU). HPLC (pogoji D) je pokazala ee% 87 % za (R)-(lla).

PRIMER 18

Dinamična resolucija (la-3) v (R)-(lla).

Raztopino vode (2,7 L), NaH₂PO₄ (275 g, 2,29 mola) in 25 %-nega vodnega trimetilamina

-39(330 ml, 1,27 mola) smo uravnali na pH 8,35 z 6N NaOH (80 ml). Nastali raztopini smo dodali (la-3) (183,0 g, 0,635 mola), Triton® Χ100 (15 g) in lipazo PS30 (18,3 g). To suspenzijo smo mešali pri 40-42 °C in pH vzdrževali med 9,0 do 9,5 z občasnim dodajanjem 6 N raztopine NaOH. Reakcijo smo kontrolirali s HPLC (pogoj C) v teku 2 dni, dokler ni nastopila popolna konverzija (>99,5 % po površini) iz (la-3) v (R)-(lla). Zmes smo ohladili na temperaturo okolice in trdno snov (lipaza) odstranili s filtracijo. (R)-(lla) smo oborili z dodajanjem 50 % H3PO₄ (450 mL), dokler pH ni dosegel 3. Trdno snov smo zbrali s filtracijo in izprali dvakrat z 200 ml vode. Trdno snov smo sušili pod vakuumom, da smo izdelali 143,0 g (98,3 % ee, HPLC, pogoj B) rumenkaste trdne snovi. To smo raztopili v 2 L etanola in prekristalizirali s hlajenjem na 3 °C. Kristale smo zbrali s filtracijo, izprali z etanolom (200 ml) in sušili pod vakuumom v (R)-(lla) (129,4 g, 89 %) kot sijoč prah. Tal.: 198-200 °C; 99,7 % ee (HPLC, pogoji D). ¹H NMR (DMSO-dg, 300 MHz) 12,46 (s, 1H), 7,89 (q, 4H), 5,15-4,95 (m, 1H), 3,63 (dd, 1H), 3,20 (dd, 1H), 2,70 (m, 2H). Analizirano. Izračunano za C₁₂H₁₀N₂O₄ (230,22) C, 62,61; H, 4,38; N, 12,17. Ugotovljeno: C, 62,39; H,4,49; N, 11,98.

PRIMER 19

Dinamična resolucija (la-2) v (R)-(lla).

Z uporabo enakih pogojev, kot je opisano v Primeru 18, smo hidrolizirali 1,0 g (3,48 mmole) etiltioestra (la-2) v (R)-(lla) (0,63 g, 75 %) kot sivo-bele kristale, (97,3 % ee, HPLC, pogoji D).

PRIMER 20

Dinamična resolucija (la-4) v (R)-(lla).

Z uporabo enakih pogojev, kot je opisano v Primeru 18, smo hidrolizirali 5,0 g (15,8 mmolov) n-butiltioestra (la-4) v (R)-(lla) (3,38,g, 91,4 %) kot brezbarvne igle, (99,4% ee, HPLC, pogoji

D).

PRIMER 21

Dinamična resolucija (la-2) z uporabo etilamina namesto trimetilamina kot sredstva za racemizacijo.

-40Z uporabo pogojev, podobnih onim, ki so opisani v Primeru 18, smo 2,0 g (7,3 mmolov) etiltioestra (la-2), v prisotnosti 70 % vodnega etilamina (0,33 g, 5,12 mmolov), hidrolizirali v (R)-(lla) (0,78 g, 45 %) kot bele kristale, (92,4 % ee, HPLC, pogoji D).

PRIMER 22

Dinamična resolucija (la-3) v odsotnosti puferja.

(la-3) (0,90 g, 3,12 mmole) smo hidrolizirali na način, podoben onemu iz Primera 18, razen, da nismo dodali nobenega puferja, po dodatku trimetilamina pa smo dodali 1 N HCI, da bi znižali pH na 9,5. Po tipični dodelavi smo ponovno dobili (R)-(lla) (0,42 g, 58 %) kot belo trdno snov, (98,8 % ee, HPLC, pogoji B).

PRIMER 23

Dinamična resolucija (la-3) v (R)-(lla) v odsotnosti površinsko aktivne snovi.

(la-3) (10,0 g, 34,9 mmolov) smo hidrolizirali na način, podoben onemu iz Primera 18, razen, da nismo dodali nobene površinsko aktivne snovi. Po tipični dodelavi smo ponovno dobili (R)-(lla) (7,4 g, 92 %) kot belo trdno snov, (98,2 % ee, HPLC, pogoji B).

Claims (24)

1. PATENTNI ZAHTEVKI (S)-(ll):

   Postopek za pripravo optično aktivne spojine s formulo (R)-(ll) ali formulo

   N-0 O ali neke oblike soli od teh, v čemer:

   R² je -H, halo, -CF₃, -CN, -NO₂, -OH, C^Cg alkoksi, alkilkarbonil, -N(R¹²)R¹³,

   -CHO, -CO₂H, -C(=O)R^5a, -CONR⁵R^5a, -C(=NH)NR⁵R^5a, -SR^5a, -SO2R^5a, -SO2NR⁵R^5a,

   C^Cg alkil, substituiran z 0-3 R⁴,

   C₂-C_g alkenil, substituiran z 0-3 R⁴,

   C₂-C₈ alkinil, substituiran z 0-2 R⁴,

   C₃-C₁₀ cikloalkil, substituiran z 0-3 R⁴,

   C₆-C₁₀ aril, substituiran z 0-3 R⁴, nek 5-10 členski heterociklični obroč, ki vsebuje 1-4 heteroatome N, O, ali S, v čemer je omenjeni heterociklični obroč lahko nasičen, delno nasičen, ali popolnoma nenasičen, pri čemer je omenjeni heterociklični obroč substituiran z 0-2 R⁴, neka amino kislina, ali nek peptid;

   R³ je vodik, 0.,-04 substituiran z 0-3 R⁴, ali fenil, substituiran z 0-3 R⁴;

   R⁴ je izbran iz naslednjih, kot so: H, Ο,-Ο,θ alkil, -OH, C.,-C10 alkoksi, -NO2, C1-C10 alkilkarbonil, -N(R¹²)R¹³, -CN, halo, -CF3, -CHO, -CO₂H, -C(=O)R^5a, -CONR⁵R^5a,

   -42-C(=NH)NR⁵R^5a, -OC(=O)R^5a, -0R^5a, -OC(=O)NR⁵R^5a, -OCH₂CO₂H,

   -CO₂CH₂CO₂H, -NR^5aC(=O)R^5a, -NR^5aC(=O)OH, -NR^5aC(=O)NR⁵R^5a, -NR^5aSO2NR⁵R^5a, -NR^5aSO2R⁵, -SR^5a, -SO2R^5a -SO2NR⁵R^5a, C₂-C₆ alkenil, Cg-C^ cikloalkil, cikloalkilmetil ali

   C₆-C₁₀ P° substituiran z 1-3 skupinami, izbranimi iz naslednjih, kot so: halogen, C.,-C₄ alkoksi, C.,-C₄ alkil, -CF₃, -S(O)₂Me ali -NMe₂;

   R⁵ je izbran iz naslednjih, kot so: H, C^-Cg alkil, C₂-C₆ alkenil, Cg-C^ cikloalkil, ^C4'^C11 cikloalkilmetil, Οθ'^ιο ^ar*'> θ7θιι arilalkil ali θ1θ10 alkil, substituiran z 0-2 R⁶;

   R^5a je izbran iz naslednjih, kot so: H, C^Cg alkil, C₂-C₆ alkenil, Cg-C^ cikloalkil, cikloalkilmetil, Cg-C₁₀aril, C₇-C·,., arilalkil, ali ^C1^C1O alkil, substituiran z 0-2 R⁶;

   alternativno lahko R⁵ in R^5a skupaj tvorita 3-azabiciklononil, 1-piperidinil, 1-morfolinil ali 1-piperazinil, pri čemer je vsak po izbiri substituiran z naslednjimi, kot so: C^Cg alkil, Cg-Cio aril, arilalkil, C^-Cg alkilkarbonil, C₃-C₇ cikloalkilkarbonil, C^Cg alkilsulfonil ali C₆-C₁₀ arilsulfonil;

   R⁶ je izbran iz naslednjih, kot so: H, C.|-C₁₀ alkil, hidroksi, alkoksi, nitro, C.,-C₁₀ alkilkarbonil ali -N(R¹²)R¹³;

   R¹² in R¹³ sta neodvisno izbrana iz naslednjih, kot so: H, metil ali etil;

   pri čemer omenjeni postopek obsega:

   spravljanje v stik, v primernem topilu, neke stereoizomerne zmesi spojine s formulo (I) v čemer: YjeS;

   -43R¹ je -C(R¹⁰)₂(R^10a),

   -C(R¹⁰)2-C(R^10b)2(R^10c),

   -C(R¹⁰)2-C(R^10b)2-C(R^10c)₃,

   -C(R¹⁰)2-C(R^10b)=C(R^10c)2,

   -C(R¹⁰)₂-OC(R^10c),

   -C(R¹⁰)=C(R^10b)(R^10c),

   -C(R¹⁰)=C(R^10b)-C(R^10c)₃,

   -CsC(R^10c),

   -C=C-C(R^10c)₃,

   R¹⁰ je H ali F;

   R^10a je izbran iz naslednjih, kot so: H, F, Cl, Br, -CH₃, -CH₂CH₃, -CH₂CH₂CH₃, -CF₃, -cf₂cf₃, -och₃, -och₂ch₃, -och₂ch₂ch₃, -sch₃, -sch₂ch₃, -sch₂ch₂ch₃, in ciklopropil;

   R^10bje H, F, Cl ali Br;

   R^10c je pri vsakem nastopu, neodvisno, izbran iz naslednjih, kot so: H, halo, C.,-C₃ haloalkil, -OH, C_rC₄ alkoksi, -CF₃, -SCH₃, -SCH₂CH₃, -SCH₂CH₂CH₃, -CN, -NO₂, -S(O)₂Me, -NMe₂,

   C^Cg alkil, substituiran z 0-3 R¹¹,

   C₂-C₆ alkenil, substituiran z 0-3 R¹¹,

   C₂-C₆ alkinil, substituiran z 0-2 R¹¹,

   C₃-C₆ cikloalkil, substituiran z 0-3 R¹¹,

   C₆-C₁₀ aril, substituiran z 0-3 R¹¹, ali C₄-C₁₀ heterocikel, substituiran z 0-3 R¹¹; in

   R¹¹ je izbran iz skupine: H, halo, C^-C₄ alkil, C.,-C₃ haloalkil, C.,-C₄ alkoksi, fenil, -OH, -NO₂, -CN, -CF₃, -S(O)₂Me in -NMe₂;

   z neko primemo lipazo v prisotnosti sredstva za racemizacijo, medtem ko se vzdržuje primeren bazičen pH z dodajanjem neke baze ali neke kisline, da se tvori neka spojina s

   -44formulo (R)-(ll) ali formulo (S)-(ll) z večjim izkoristkom kot 51 % in z večjo optično čistostjo kot 80 %.
2. 2. Postopek iz zahtevka 1 za pripravo optično aktivne spojine s formulo (R)-(ll);

   ali oblike soli od te, v čemer:

   R² je fenil, substituiran z 0-3 R⁴;

   R³ je vodik;

   R⁴ je izbran iz naslednjih, kot so: H, C.,-C10 alkil, -OH, C.|-C10 alkoksi, -NO2, C-|-C10 alkilkarbonil, -N(R¹²)R¹³, -CN, halo, -CF3, -CHO, -CO₂H, -C(=O)R^5a, -CONR⁵R^5a, -C(=NH)NR⁵R^5a, -OC(=O)R^5a, -OR^5a, -OC(=O)NR⁵R^5a, -OCH2CO2H, -CO2CH2CO2H, -NR^5aC(=O)R^5a, -NR^5aC{=O)OH, -NR^5aC(=O)NR⁵R^5a, -NR^5aSO2NR⁵R^5a, -NR^5aSO2R⁵, -SO2R^5a, -SO2NR⁵R^5a, C2-C₆ alkenil, C₃-C_n cikloalkil, C₄-C_n cikloalkilmetil ali

   C₆-C₁₀-aril, po izbiri substituiran z 1-3 skupinami, izbranimi iz naslednjih, kot so: halogen, C.,-C₄ alkoksi, C-j -C₄ alkil, -CF₃, -S(O)₂Me ali -NMe₂;

   R⁵ je izbran iz naslednjih, kot so: H, C^Cg alkil, C₂-C₆ alkenil, C₃-C.| ₃ cikloalkil, cikloalkilmetil, C₆-C₁₀ aril, ^C7‘^C11 arilalkil ali ^C1'^C1O alkil, substituiran z 0-2 R⁶;

   R^5a je izbran iz naslednjih, kot so: H, C-,-C₈ alkil, C₂-C₆ alkenil, C₃-C., ₁ cikloalkil, C₄-C₁₁ cikloalkilmetil, C₆-C₁₀ aril, C₇-C₁₃ arilalkil, ali C.j-C₁₀ alkil, substituiran z 0-2 R⁶;

   alternativno lahko R⁵ in R^5a skupaj tvorita 3-azabiciklononil, 1-piperidinil, 1-morfolinil ali 1-piperazinil, pri čemer je vsak po izbiri substituiran z naslednjimi, kot so: Ο,-Οθ alkil, C₆-C₁₀ anl, C₇-C_n arilalkil, C^Cg alkilkarbonil, C₃-C₇ cikloalkilkarbonil, C.,-C₆

   -45alkilsulfonil ali C₆-C₁₀ θ^Γ’1θυΙίοηϋ;

   R⁶ je izbran iz naslednjih, kot so: ^H> C1-C10 alkil, hidroksi, ^cr^cio alkoksi, nitro, ^C1'^C1O alkilkarbonil ali -N(R¹²)R¹³;

   R¹² in R¹³ sta neodvisno izbrana iz naslednjih, kot so: H, metil, ali etil;

   pri čemer omenjeni postopek obsega:

   spravljanje v stik, v nekem primernem topilu, neke stereoizomeme zmesi spojine s formulo (D v čemer:

   YjeS;

   R¹ je -C(R¹⁰)₂(R^10a),

   -C(R¹⁰)2-C(R^10b)2(R^10c),

   -C(R¹⁰)2-C(R^10b)2-C(R^10c)₃,

   -C(R¹⁰)2-C(R^10b)=C(R^10c)2,

   -C(R¹⁰)₂-C=C(R^10c),

   -C(R¹⁰)=C(R^10b)(R^10c),

   -C(R¹⁰)=C(R^10b)-C(R^10c)₃,

   -C=C(R^10c),

   -CsC-C(R^10c)₃,

   R¹⁰ je H ali F;

   R^10a je izbran iz naslednjih, kot so: H, F, Cl, Br, -CH₃, -CH₂CH₃, -CH₂CH₂CH₃, -CF₃, -cf₂cf₃, -och₃, -och₂ch₃, -och₂ch₂ch₃, -sch₃, -sch₂ch₃, -sch₂ch₂ch₃, in ciklopropil;

   -46R^10b je H, F, Cl ali Br;

   R^10c je pri vsakem nastopu, neodvisno, izbran iz naslednjih, kot so; H, halo, C.,-C₃ haloalkil, -OH, C_rC₄ alkoksi, -CF₃, -SCH₃, -SCH₂CH₃, -SCH₂CH₂CH₃, -NMe₂,

   C^Cg alkil, substituiran z 0-3 R¹¹,

   C₂-C₆ alkenil, substituiran z 0-3 R¹¹,

   C₂-C₆ alkinil, substituiran z 0-2 R¹¹,

   C₃-Cg cikloalkil, substituiran z 0-3 R¹¹,

   Cg-C.,0 ^aril) substituiran z 0-3 R¹¹, ali C₄-C₁₀ heterocikel, substituiran z 0-3 R¹¹; in

   R¹¹ je izbran iz skupine, kot je; H, halo, C.,-C₄ alkil, C₁-C₃ haloalkil, C.,-C₄ alkoksi, fenil, -OH, -NO₂, -CN, -CF₃, -S(O)₂Me in -NMe₂;

   s primemo lipazo v prisotnosti nekega sredstva za racemizacijo, medtem ko se vzdržuje primeren bazičen pH z dodajanjem neke baze ali neke kisline, da se tvori spojina s formulo (R)-(ll) z večjim kot 51 % izkoristkom in z večjo kot 80 % optično čistostjo.
3. 3. Postopek iz zahtevka 2 za pripravo optično aktivne spojine s Formulo (R)-(lla):

   N-0 O ali neke oblike soli od te, pri čemer omenjeni postopek obsega;

   spravljanje v stik, v nekem primernem topilu, neke stereoizomerne zmesi spojine s formulo (la):

   N-0 O

   -47v čemer:

   R¹ je -CH₂(R^10a),

   -CH₂-CH₂(R^10c),

   -CH₂-CH₂-C(R^10c)_3>

   -CH₂-CH=C(R^10c)₂,

   -CH₂-OC(R^10c),

   R^10a je izbran iz naslednjih, kot so: H, -CH₃, -CH₂CH₃ in -CH₂CH₂CH₃;

   1Or

   R je pri vsakem nastopu, neodvisno, izbran iz naslednjih, kot so: H, -OH, C.,-C₄ alkoksi, -NMe₂,

   C^Cg alkil, substituiran z 0-3 R¹¹,

   C₂-C₆ alkenil, substituiran z 0-3 R¹¹,

   C₂-C₆ alkinil, substituiran z 0-2 R¹¹ ali C₃-Cg cikloalkil, substituiran z 0-3 R¹¹; in

   R¹¹ je izbran iz skupine: H, halo, C.,-C₄ alkil, C.,-C₃ haloalkil, C.,-C₄ alkoksi, -OH, -NO₂, -CN, -CF₃, -S(O)₂Me, in -NMe₂;

   s primerno lipazo v prisotnosti nekega sredstva za racemizacijo, medtem ko se vzdržuje primeren bazičen pH z dodajanjem neke baze ali neke kisline, da se tvori spojina s formulo (R)-(lla) z večjim izkoristkom kot 51 % in z večjo optično Čistostjo kot 80 %.
4. 4. Postopek iz zahtevka 3, v čemer je primerna lipaza Amano PS30 ali Amano AK.
5. 5. Postopek iz zahtevka 3, v čemer je sredstvo za racemizacijo izbrano iz skupine: trimetilamin, trietilamin, tripropilamin in tributilamin.
6. 6. Postopek iz zahtevka 3, v Čemer je primerno topilo bodisi voda ali zmes vode in organskega topila, v čemer je organsko topilo izbrano iz skupine: metanol, etanol, propanol, izopropanol acetonitril, toluen, ksilen in eter.

   -487. Postopek iz zahtevka 3, v čemer je primeren pH v območju od okoli 8,0 do okoli

   11,0.
7. 8. Postopek iz zahtevka 3, ki nadalje obsega primeren pufer, dodan v primerno topilo, da pomaga pri vzdrževanju primernega pH z dodajanjem neke baze.
8. 9. Postopek iz zahtevka 8, v čemer je primerna lipaza Amano PS30 ali Amano AK.
9. 10. Postopek iz zahtevka 8, v čemer je sredstvo za racemizacijo izbrano iz skupine: trimetilamin, trietilamin, tripropilamin in tributilamin.
10. 11. Postopek iz zahtevka 8, v čemer je primerno topilo bodisi voda ali zmes vode in organskega topila, v čemer je organsko topilo izbrano iz skupine: metanol, etanol, propanol, izopropanol acetonitril, toluen, ksilen in eter.
11. 12. Postopek iz zahtevka 8, v čemer je primeren pH v območju od okoli 8,0 do okoli

    11,0.
12. 13. Postopek iz zahtevka 8 za pripravo optično aktivne spojine s formulo (R)-(l la);

    ali neke oblike soli od te, pri čemer omenjeni postopek obsega:

    spravljanje v stik, v vodi, v kateri je raztopljen primeren pufer, neke stereoizomerne zmesi spojine s Formulo (la):

    N-0 O v čemer je R¹ n-propil;

    -49z lipazo Amano PS30 v prisotnosti sredstva za racemizacijo trimetilamin, medtem ko se vzdržuje primeren pH v območju od okoli 8,0 do okoli 10,0 z dodajanjem neke baze ali neke kisline ali neke kisline, da se tvori spojina s formulo (R)-(lla) z večjim kot 51 % izkoristkom in z večjo kot 80 % optično čistostjo.
13. 14. Postopek iz zahtevka 3, ki nadalje obsega primerno neionsko, kationsko ali anionsko površinsko aktivno snov, dodano v primerno topilo.
14. 15. Postopek iz zahtevka 13, v čemer je primerna lipaza Amano PS30 ali Amano AK.
15. 16. Postopek iz zahtevka 13, v čemer je sredstvo za racemizacijo izbrano iz skupine: trimetilamin, trietilamin, tripropilamin in tributilamin.
16. 17. Postopek iz zahtevka 13, v čemer je primerno topilo bodisi voda ali zmes vode in organskega topila, v čemer je organsko topilo izbrano iz skupine metanol, etanol, propanol, izopropanol acetonitril, toluen, ksilen in eter.
17. 18. Postopek iz zahtevka 13, v čemer je primeren pH v območju od okoli 8,0 do okoli 11,0.
18. 19. Postopek iz zahtevka 13, v čemer je primerna neionska, kationska ali anionska površinsko aktivna snov PEG(9-10)p-toktilfenol.
19. 20. Postopek iz zahtevka 13 za pripravo optično aktivne spojine s formulo (R)-(lla):

    N-0 O ali neke oblike soli od te, pri čemer omenjeni postopek obsega:

    spravljanje v stik, v vodi, v kateri je raztopljena primerna neionska, kationska ali anionska površinsko aktivna snov, neke stereoizomerne zmesi spojine s Formulo (la).

    -50Ν-0 Ο v čemer je R¹ n-propil, z lipazo Amano PS30, v prisotnosti sredstva za racemizacijo trimetilamin, medtem ko se vzdržuje primeren pH v območju od okoli 8,0 do okoli 10,0 z dodajanjem neke baze ali neke kisline, da se tvori spojina s formulo (R)-(lla) z večjim kot 51 % izkoristkom in z večjo kot 80 % optično čistostjo.
20. 21. Postopek iz zahtevka 3, v čemer:

    R¹ je -CH₂(R^10a),

    -CH2-CH₂(R^Wc),

    -CH₂-CH₂-C(R^10c)_3>

    R^10a je izbran iz naslednjih, kot so: H, -CH₃ -CH₂CH₃ in -CH₂CH₂CH₃;

    R^10c je pri vsakem nastopu, neodvisno, izbran iz naslednjih, kot so: H, ΌΗ, C.|-C₄ alkoksi, -NMe₂,

    C-j-Cg alkil, substituiran z 0-3 R¹¹ ali C₃-C₆ cikloalkil, substituiran z 0-3 R¹¹; in

    R¹¹ je izbran iz skupine: H, halo, C.,-C₄ alkil, C.,-C₃ haloalkil, C.,-C₄ alkoksi, -OH, -NO₂, -CN, -CF₃, -S(O)₂Me in -NMe₂;
21. 22. Postopek iz zahtevka 3, v čemer:

    R¹ je -CH2(R^10a) ali -CH2-CH₂(R^10c),

    R^10a je izbran iz naslednjih, kot so: H, -CH₃, -CH₂CH₃ in -CH₂CH₂CH₃;

    R^10c je izbran iz naslednjih, kot so: H, -OH, C.|-C₄ alkoksi, -NMe₂, ciklopropil, in C.,-C₃ alkil

    -51substituiran z 0-2 R¹¹ ;

    R¹¹ je izbran iz skupine: H, C.,-C₄ alkit, C,-C₄ alkoksi, ΌΗ, -NO₂, -CN, -CF₃, -S(O)₂Me, in -NMe₂;

    primerna lipaza je Amano PS3O ali Amano AK;

    sredstvo za racemizacijo je izbrano iz skupine: trimetilamin, trietilamin, tripropilamin in tributilamin;

    primerno topilo je bodisi voda ali zmes vode in organskega topila, v čemer je organsko topilo izbrano iz skupine: metanol, etanol, propanol, izopropanol acetonitril, toluen, ksilen in eter; in primeren pH je v območju od okoli 8,0 do okoli 11,0.
22. 23. Postopek iz zahtevka 3 za pripravo optično aktivne spojine s formulo (R)-(lla):

    NC

    N-O H \

    OH (R)-(lla) ali neke oblike soli od te, pri čemer omenjeni postopek obsega:

    spravljanje v stik, v vodi, neke stereoizomerne zmesi spojine s formulo (la):

    N-O O v čemer je R¹ etil, n-propil ali n-butil, z lipazo Amano PS30 v prisotnosti sredstva za racemizacijo trimetilamin, medtem ko se vzdržuje primeren pH v območju od okoli 8,0 do okoli 10,0 z dodajanjem neke baze ali neke kisline, da se tvori spojina s formulo (R)-(lla) z večjim kot 51 % izkoristkom in z večjo kot 80

    -52% optično čistostjo.
23. 24. Postopek iz zahtevka 8, ki nadalje obsega neko primemo neionsko, kationsko ali anionsko površinsko aktivno snov, dodano v primerno topilo.
24. 25. Postopek iz zahtevka 24 za pripravo neke optično aktivne spojine s formulo (R)-(lla);

    N-0 O (R)-(lla) ali neke oblike soli od te, pri čemer omenjeni postopek obsega:

    spravljanje v stik, v vodi, v kateri je raztopljen primeren pufer in primerna neionska, kationska ali anionska površinsko aktivna snov, neke stereoizomerne zmesi spojine s Formulo (la):

    v čemer je R¹ n-propil, z lipazo Amano PS30 v prisotnosti sredstva za racemizacijo trimetilamin, medtem ko se vzdržuje primeren pH v območju od okoli 8,0 do okoli 10,0 z dodajanjem neke baze, da se tvori spojina s formulo (R)-(lla) z večjim izkoristkom kot 51 % in z večjo optično čistostjo kot 80 %. 1