SI9420019A - Processes and installations for the manufacture of products consisting of fibres and hydraulic binder - Google Patents

Description

Eternit-Werke Ludwig Hatschek Aktiengesellschaft

Postopki in strojna oprema za izdelavo iz vlaken in hidravličnega veziva sestoječih proizvodov z lameliranim osnovnim telesom

Izum zadeva postopke in strojno opremo za izdelavo proizvodov z lameliranim osnovnim telesom, sestoječih iz vlaken in hidravličnega veziva, predvsem cementa, za izdelavo predvsem oblikovancev, prednostno plošč. Pri tem se pri postopkih izdela zmes iz vlakninske faze in vezivne faze in zlasti dodatkovne faze in to zmes se nanese na površino samcatega brezkončnega gibajočega se transportnega traku, da se oblikuje sloj, ki je med ležanjem na transportnem traku podvržen operaciji zgoščevanja in operaciji vnosa vode, na ta sloj pa se tudi nanaša dodatno vodo vsaj v količini, kolikor je je potrebne za hidracijo oz. za vezanje. Strojna oprema pri tem obsega napravo za mešanje vlakninske faze in vezivne faze in predvsem dodatkovne faze, brezkončen gibajoč se transportni trak, vsaj eno pripravo za dovajanje zmesi k transportnemu traku, vsaj eno zgoščevalno napravo, kije postavljena neposredno za to dovajalno napravo, in vsaj eno napravo za vnašanje vode.

Najbolj običajen postopek za izdelavo gradbenih elementov iz vlakninskega cementa je postopek HATSCHEK. Pri tem postopku se pripravi zmes, sestoječo iz cementno vezane matrice z inertnimi ali reaktivnimi polnili kot tudi procesnih in oz. ali ojačevalnih vlaken z znatnim presežkom vode, in iz te zmesi se preko enega ali več bobnastih sit odvede vodo. Vlakninsko gradivo, ki pri tem nastane, se nanese na transportno pripravo, iz gradiva se s pomočjo podtlaka odtegne še nadaljnjo vodo in gradivo se zatem navija na vrteč se cilinder, namreč na formatni valj, vse dotlej, da je dosežena želena debelina gradbenega elementa.

Pri tem se daje prednost ploskovni dvodimenzijski usmeritvi vlaken, ki ima za posledico, da so vlakna obremenjena domala izključno na nateg in so s tem njihove lastnosti optimalno rabljene. Ta postopek terja mnogo procesne vode, ki jo je moč zmanjšati le z velikim trudom. Pri ustavljanju oz. čiščenju proizvodne strojne opreme prihaja do močno alkalne vode, ki jo je treba obdelati. Strojna oprema za krožno vodenje oz. čiščenje procesne vode je deloma zelo zamotana. Pri postopku HATSCHEK je uporaba procesnih vlaken s filtrskim učinkom nujna. Kljub tem procesnim vlaknom pa gre del materiala skozi sito bobnastega sita in mora spet biti doveden v zmes, posledica česar je, da se dlje časa zadržuje v procesni vodi; to pa utegne prizadeti kakovost vloženega veziva.

Po patentu US 4 233 368 za izdelavo gradbeniške plošče nanesejo s pomočjo zračnega toka suho zmes vlaken in cementa na gibljivo luknjano ploskev, nakar dovedejo vso količino vode za vezavo, nato z uporabo tlaka oblikujejo ploščo, ki jo slednjič sušijo. Ne oziraje se na pomanjkljivosti suhe zmesi za delovne pogoje pri obratovanju je tudi tu spet treba omeniti visoko porabo vode.

Iz patenta AT 389 841 smo spoznali strojno opremo za izdelavo vlakninskocementnih cevi z vrtečim se bobnastim sitom za sprejem plasti vlakninskocementnega gradiva. Pri tem iz dveh kopeli za pripravo snovi preko bobnastih sit nanesejo na sitov trak dvoplasten sloj vlakninskocementnega gradiva. Razen tega je za ovijanje z vlakninskocementnim gradivom predviden prejemni valj. Pri tem gre za zmes, v kateri je polno vode, torej za običajni mokri postopek z že omenjenimi pomanjkljivostmi pri visoki porabi vode.

Iz patenta DE 287 395 smo spoznali napravo za izdelavo plošč iz umetnega kamna, pri kateri suho ali polsuho snov kot kopreno, ležečo med dvema transportnima trakovoma, za potrebe vezave navlažijo in jo po navlaženju dovedejo v valjčno prešo, katere zgornji valj služi kot prejemni cilinder. Za navlaženje je predviden s tekočino založen sitov cilinder, okoli katerega sta vodena oba transportna trakova z vlakninsko kopreno. Snov, ki se predeluje, gre preko dveh valjev, preden pade v navzgor odprto klinasto režo, ki jo tvorita transportna trakova. Kar zadeva dva predvidena transportna trakova, ne gre le za to, da je opazen izdelovalni strošek za to znano napravo, marveč je zaradi vodenja vlakninske koprene med dvema transportnima trakovoma in dovoda tekočine preko dotikalnega sitovega cilindra potreba po vodi spet zelo velika.

Pri postopku po patentu US 4 545 946 gre za zgoščevanje lite betonske zmesi. Za to operacijo zgoščevanja se uporabljajo tirne verige (verižni tiri, gosenice), ki jih ses3 tavijo iz togih plošč. Neupoštevaje dejstvo, da pri tem sploh ne gre za zmes vlaken in veziva, je tudi pri tem znanem postopku potreba po vodi precejšnja.

V patentu EP 0 295 441 je opisano zgoščevanje oblikovancev na oblikovnem traku. Pri tem gre tako za neprekinjeno izdelavo vlakninskomavčnih plošč kot tudi vlakninskih plošč in iverk. Pri tem na oblikovalni trak s pomočjo večkratne trosilne glave natrosijo predvsem navlaženo zmes mavca in vlaknin ob istočasnem dodajanju vode za tvorbo oblikovanca in zatem to zmes zgostijo. Vodo potemtakem dodajajo na čelu. Zato je tudi tu slučaj z veliko porabo vode.

Patent EP 0 024 980 se ubada s kontinuirnim nalivanjem tekoče zmesi mavca in vode na trak; tu je potreba po vodi spet izredno velika.

Iz patenta US 3 608 261 smo spoznali suhi postopek izdelovanja skodel (skodla) iz azbestnih vlaken in cementa, pri čemer iz teh vlaken, suhega cementa in nadaljnjih dodatkov, med drugim mokro mletega časopisnega papirja ali drugega vlažnega celuloznega materiala narejeno zmes, ki v razmerju z deleži trdnih snovi vsebuje do 60 ut.% vode, deponirajo na neprepusten transportni trak, kjer se oblikuje materialni sloj. Predtem se zmesne sestavine v posodi dispergirajo v zračno suspenzijo. Pred nanosom zmesi na neprepustni transportni trak - i.s. na odmiku pred mestom nanašanja zmesi - na ta trak neprekinjeno nanašajo vodo. Zmes oz. sloj, nanesen na z vodo preplavljeni transportni trak, pride v že omenjeni posodi do oz. pod pobiralni (picker) valj, ki je opremljen s špicami (roglji) in ki odvečni material na površini sloja odstrani in ga dovede v transportni polž, pri čemer se omenjeni pobiralni valj vrti proti smeri gibanja transportnega traku oz. sloja. Ko sloj zapusti omenjeno posodo, pride do več perforiranih valjev. Zatem se sloju dovedejo znatne količine dodatne vode, pri čemer sloj teče dalje s transportnim trakom pod nadaljnjimi perforiranimi valji. Drug za drugim sta postavljena dva kompletna sistema za nanos sloja, pri čemer se določeni drugi sloj nanaša na prvega, ki je medtem postal kompakten. Tako nastali kombinirani sloj oz. dvojni sloj se zgosti na enak način kot prvoomenjeni sloj, nakar se voda še enkrat dodaja. Dovedena voda je prednostno segreta. Ko je na površino nasutja nanesen marmorni prah, se ta sloj s pomočjo pritisnega valja še bolj zgosti. Tako izdelani skupni sloj se slednjič razreže neposredno na ploščne dele. Tako nastali proizvod je kompakten, torej ni lameliran, in zalita vlakna niso usmerjena oz. urejena. Da se voda enakomerno porazdeli po sorazmerno debelih slojih, med postopkom sušenja dodajajo zmlet odpadek oz. nevezani mehki odpadek. Glede na to, daje vodo težko enakomerno porazdeliti po sorazmerno debelem sloju, ki pos4 taja kompakten, se, kot rečeno zgoraj, voda nanaša na transportni trak pred nanosom prvega sloja na transportni trak.

Znani postopek je potemtakem spet zvezan z velikimi potrebami po vodi. Razen tega zaradi načina graditve sorazmerno debelega sloja prihaja pogosto do majhne upogibnonatezne trdnosti izdelanih skodel. To je pogojeno ne le s slabo usmeritvijo vlaken, temveč tudi s sorazmerno veliko vsebnostjo vode, ki je ne gre izključevati, posebno ker je dvomljivo, ali je z mešanjem suhega cementa z vlažno celulozo pred nanašanjem na transportni trak dosegljiva homogena porazdelitev vlage. Neprepustni transportni trak v preostalem onemogoča uporabo vode v malem presežku in po sebi znano navijanje izdelanega sloja na formatnem valju.

Kot smo zapisali uvodoma, izhaja predloženi izum iz postopka izdelave lameliranih proizvodov, sestoječih iz vlaken in hidravličnega veziva, predvsem lameliranih oblikovancev, prednostno večplastnih plošč, pri katerem se izdela zmes iz vlakninske faze in vezivne in zlasti dodatkovne faze in se ta zmes nanese na površino samcatega brezkončnega gibajočega se transportnega traku ob nastajanju sloja, pri čemer je ta sloj med zadrževanjem na transportnem traku podvržen operaciji zgoščevanja in vnašanja vode, razen tega pa se na taj sloj nanaša dodatno vodo vsaj v količini, ki je potrebna za izdelavo proizvoda, predvsem za hidracijo oz. vezavo. Cilj izuma je predvsem, pri tovrstnem postopku ne le zmanjšati potrebo po procesni vodi, ampak tudi izogniti se pomanjkljivostim suhega vnašanja zmesi, kot je obremenjevanje okolja in razslojevanje pred nanašanjem zmesi kot takim. Pri tem naj bi razen tega šlo za brezhibne proizvode, zlasti cementne, prednostno za oblikovance, iz vlaken in veziva, predvsem pa naj bi bile dosežene v bistvu optimalne trdnostne vrednosti.

Zategadelj po izumu predlagamo postopek, pri katerem zmes pred nanašanjem na transportni trak predelamo v kot zemlja vlažno maso, predvsem z vsebnostjo 5-20%, smotrno 8-12%, vode, vzeto glede na vso maso zmesi, in to kot zemlja vlažno maso s pomočjo postopka zračnega transporta natresemo kot prvo plast neposredno na gibljivi, za zrak in v danem primeru za vodo prepustni transportni trak, kjer se tvori sloj, in ta kot zemlja vlažni natroseni sloj neposredno po območju nanašanja s trošenjem med njegovim gibanjem s transportnim trakom gladimo oz. poravnamo in ga v danem primeru zgostimo, in da na ta sloj iz kot zemlja vlažne mase po glajenju oz. med glajenjem le-tega in v danem primeru po zgoščevanju oz. med njim nanašamo dodatno vodo zlasti do skupne vsebnosti vode 15-50%, smotrno 30-45%, vzeto glede na skupno maso sloja iz kot zemlja vlažne mase, po nanosu dodatne vode pa sloj navijemo v več plasteh na navijalni oz. formatni valj, nakar ta večplastni proizvod delimo, predvsem v lamelirane plošče. S tem se lahko izognemo uvodoma omenjenim pomanjkljivostim, namreč veliki potrebi po procesni vodi, pojavu močno alkalne vode pri ustavljanju oz. čiščenju znane proizvodne strojne opreme, velikim investicijam znane strojne opreme za zaprt tokokrog oz. čiščenje procesne vode kot tudi brezpogojni potrebi po uporabi procesnih vlaken s filtrirnim učinkom. Po izumu je razen tega v veliki meri zagotovljeno, da pridejo vložene surovine v pravilni količini v gradbeni del oz. v proizvod iz vlaken in veziva, predvsem v oblikovanec iz vlaken in cementa ipd., i.s. v kar največji meri ne oziraje se na geometrične oblike in lastnosti snovi. Razen tega je v nasprotju s spoznanim mokrim postopkom po izumu vrsta in sestava uporabljivih surovin v najširših mejah variabilna. Imamo pa opraviti še z zadosti veliko upogibnonatezno trdnostjo.

Temu nasprotno za tvorbo konstrukcijske plošče zmes pri postopku oz. pri strojni opremi po že zgoraj omenjenem patentu US 4 233 368 nanašajo kot suho zmes na gibljivo ploskev, da oblikujejo ploščo, nakar dovedejo vso količino vode za vezavo, tako da dobijo plastično konzistenco, ploščo oblikujejo z uporabo pritiska in zatem to ploščo sušijo. Ne navajajo kot zemlja vlažne izhodiščne zmesi. Dosledno v tej starejši objavi potemtakem tudi ni predlagano, da se kot zemlja vlažna zmes nanaša neposredno na trak, torej ne na plastični predsloj (film), ki se že nahaja na traku, kot je to slučaj pri znanih postopkih, pri katerih na ploščo ali sloj iz vlakninskega cementa natresejo krovni sloj. Za predloženi izum posebno pomembno je, da v tej starejši objavi razen tega ni besede o neposredno po nanašanju dodatne vode sledečem navijanju sloja v več plasteh na formatni valj kot sklepnem koraku obdelave. Po navedbah v tej starejši objavi gre za potovanje z vodo obdelane proge preko zgoščevalnih valjev, da dobijo zelo trdo ploščo, ki jo nato sušijo. Po izumu je najprej izjemnega pomena predvsem nanašanje kot zemlja vlažne zmesi. Pri po izumu uporabljenem večkomponentnem sistemu iz snovi različno velikih delcev bi brez dodajanja vode v trosilni napravi prišlo, kot zgoraj rečeno, do operacij razslojevanja zmesi. V preostalem se pri tem izkorišča okoliščina, da se z vračanjem, ki je predvideno za praktično delo, raztopljenega mehkega odpadka (od prirezovanja robov) avtomatsko vnaša vlažnost. Pomembno pri postopku trošenja po izumu v obliki neposrednega nasipavanja kot zemlja vlažne mase na gibljivi transportni trak je, da neposredno na transportnem traku nastaja rahel sloj z vlakni, ki so usmerjena statistično.v bistvu v vse tri razsežnosti. Praškasti sestavni deli delujejo pri tem prej kot ločevalno sredstvo, ki ovira medsebojno dotikanje vlaken. S tem, ko sloj iz kot zemlja vlažne mase gladimo oz. poravnavamo in ga v danem primeru zgoščamo neposredno po območju nanašanja s trošenjem, in s tem, ko nato sledi škropljenje le-tega z dodatno vodo, torej vodo, kije potrebna za vezavo kot tako ipd., po glajenju oz. med njim in v danem primeru po zgoščevanju oz. med njim, dobimo minimalno povezanost sloja. Da ta povezanost zadošča za prenašanje s podpirajočega transportnega traku na vrteč se boben in navijanje na slednjega, ni niti vsakdanja značilnost niti se do tega ne pride iz dosedanjega stanja tehnike. Pomembno za izum je razen tega, da dodatno vodo nanašamo na sloj po zgoščevanju oz. med njim in ne pred zgoščanjem, kot po zgoraj omenjenem pisnem viru. Samo tako pridejo do veljave zgoraj omenjene prednosti.

Postopek po izumu se ne le samo bistveno razlikuje od onega iz US 3 608 261, temveč tudi privede do boljših proizvodov. Medtem ko po tej starejši objavi stopnja vlažnosti nanesene zmesi ni nujno predpisana in zmes nanašajo na neprepusten transportni trak, pa po izumu ne le da s pomočjo postopka zračnega transporta na transportni trak, ki je prepusten za zrak in v danem primeru za vodo, nasipamo kot zemlja vlažno maso, ampak se to dogaja neposredno, t.j. kot prvi nanos na transportni trak, torej ne kot po US 3 608 261, po katerem so površino transportnega traku že prevlekli z vodo. Razen tega po izumu po nanosu dodatne vode sloj razrežemo, ko je navit v več plasteh na navijalnem oz. formatnem valju, torej ne, kot po tej starejši objavi, neposredno v plošče.

Pomembno za izum je torej neposredno trošenje kot zemlja vlažne mase na gibljivi, za zrak prepustni transportni trak, tako da neposredno na transportnem traku nastaja rahel sloj z vlakni, ki so usmerjena statistično v bistvu v vse razsežnosti. Praškasti sestavni deli pri tem delujejo prej kot ločevalno sredstvo, ki preprečuje medsebojni dotik vlaken. S tem, ko kot zemlja vlažno maso neposredno po območju, kjer jo natrosimo, zgladimo oz. poravnamo in jo v danem primeru zgostimo, in s tem, ko temu sledi po nanosu mase na transportni trak prvo navlaženje le-te z dodatno vodo, torej vodo, ki je potrebna za vezavo kot tako ipd., dosežemo minimalno povezanost sloja. Da ta povezanost zadošča za prenašanje od podpirajočega transportnega traku na vrteč se boben (formatni valj) in navijanje na slednjega, ni niti vsakdanja značilnost niti se do tega ne pride iz dosedanjega stanja tehnike. Pomembno za izum je razen tega, da dodatno vodo nanašamo na sloj po glajenju oz. med njim oz. po zgoščevanju oz. med njim in ne pred zgoščanjem, še več, celo pred nanašanjem mase na transportni trak, kot po zgoraj omenjenem pisnem viru. Samo tako pridejo do veljave omenjene nadaljnje prednosti: zmanjšanje potrebe po procesni vodi, pojava močno alkalne vode pri ustavljanju oz. čiščenju strojne opreme, stroškov čiščenja procesne vode in vnosa procesnih vlaken s filtrirnim učinkom.

Po izumu je v kar največji meri zagotovljeno, da pridejo vložene surovine v pravilni količini v proizvod iz vlaken in veziva i.s. v kar največji meri ne glede na geometrične oblike in lastnosti snovi. Razen tega je v nasprotju z znanimi mokrimi postopki vrsta in sestava uporabljivih surovin v najširših mejah variabilna.

Pomemben korak v procesu, opisanem v patentu US 3 608 261, je v preostalem neposredna in popolna zatesnitev nasutih slojev. V postopku po izumu pa je v ospredju najprej glajenje površine; malenkostna zatesnitev, do katere pride pri tem, predstavlja le vzporedni efekt, ki nikakor ni nezaželen.

Nadaljnja razlika v primerjavi z US-patentnim spisom je v pripravi surovin. Medtem ko tam pripravljajo celulozo vlažno z do 60% deleža vode, se po izumu pripravlja suha celuloza in vodo dodamo šele po zmešanju vsek surovinskih komponent, pri čemer je po izumu nujna vlažnost mase pri nanašanju na transportni trak samo v rangu vlažnosti zemlje. Nadaljnja pomembna razlika v primerjavi s strojno opremo po US 3 608 261 je ta, da pri predmetu po izumu sloj navijamo v več plasteh na valj, kar zagotavlja visoko upogibnonatezno trdnost. Taka lamelirana zgradba po zgoraj omenjeni starejši objavi ni dosegljiva. Da vodo enakomerno porazdelijo po debelem materialnem sloju, se po znanem dodaja zmlet odpadek oz. nevezan mehki odpadek, kar po eni plati pomeni dodatni strošek in po drugi privede do tega, da je razumljivo, da vodo nanašajo na transportni trak pred natrosenjem zmesi. Lamelirana struktura, ki jo po izumu dosežemo s pomočjo v nasprotju z US-patentom predvidenega končnega navijanja, privede po eni plati do tolikšne upogibnonatezne trdnosti, kakršne s pomočjo homogeno zgrajenih proizvodov po patentu US 3 608 261 kljub enaki debelini ni dosegljiva. Po drugi plati uporaba po izumu sorazmerno tankih plasti oz. slojev nasutja olajšuje enakomerno porazdelitev vode in s tem omogoča poseben prihranek na vodi. Po izumu imamo dodatno opraviti s prednostjo statistične usmeritve vlaken v posameznih sorazmerno tankih plasteh, iz česar sledi kot rezultat enakomerna trdnost v vzdolžni in prečni smeri. V preostalem je zaradi neprepustnega transportnega traku, kakršen je uporabljen pri postopku, ki smo ga spoznali iz US-patentnega spisa, nemogoča uporaba vode v malenkostnem presežku in nemogoče je navijanje na znane formatne valje; za odvajanje vode v reži med formatnim in prsnim valjem in za odstranjevanje zraka iz porabljenega sloja je namreč uporaba transportnega traku, prepustnega za zrak, neobhoden predpogoj.

Po izumu postane izdelava materialne proge za prakso posebno prednostna, če po izumu bodisi dodatno vodo dovajamo v sloj, ki je oblikovan iz kot zemlja vlažne nasute mase, v zgoščevalnem oz. gladilnem območju preko notranjosti zgoščevalnega oz. gladilnega valja, pri čemer ta valj ta sloj neposredno kontaktira, ali pa dodatno vodo nanašamo, predvsem med zgoščevanjem in navijanjem sloja, kot je znano, v obliki vodne pare na sloj, ki je narejen iz kot zemlja vlažnega nasutja, pred ali med zgoščanjem le-tega. Na ta način lahko gradnjo materialne proge dobro uravnavamo. Na poseben uspeh lahko pri zgradbi materialne proge in predvsem pri prihranku na vodi oz. odpadni vodi računamo tedaj, če v homogeno maso, ki jo je moč trositi, predelujemo vlakninsko fazo z vezivno fazo in dodatkovno fazo ob dodatku vsaj 5 mas.%, zlasti 5-20 mas.%, smotrno 8 - 12 mas.% vode, vzeto na skupno maso. Po nadaljnji zasnovi izuma lahko kljub prihranku na vodi, za katerim stremimo, uberemo pot zavarovane kemične reakcije na ta način, da na sloj, narejen iz kot zemlja vlažne mase, kot dodatno količino vode nanesemo količino vode, ki presega količino vode, potrebno za hidracijo oz. vezavo, in vodo, ki se iztisne pri zgoščanju in oz. ali pri navijanju, spet uporabimo, predvsem vračamo nazaj, kot vodni dodatek za tvorbo kot zemlja vlažne trosljive mase.

Večslojne proizvode, predvsem večslojne plošče, oz. sendvičaste plošče ipd. lahko po izumu izdelamo, če kot zemlja vlažne mase različne oz. izmenične sestave nasujemo zlasti menjaje se oz. periodično oz. ponavljalno neposredno na transportni trak, kije prepusten za zrak in v danem primeru za vodo, pri čemer je, kot je znano, formiranje sloja sinhronizirano z vrtilnim gibanjem navijalnega valja. Pri tem lahko površino proizvodov po izumu oblikujemo na poljuben način, če na zgoščeni(e) in z vodo omočeni(e), kot zemlja vlažna masa nasuti(e) sloj(e) pred navijanjem v več plasteh na formatni valj natrosimo pigmentni krovni sloj, čemur prednostno sledi posebno navlaženje pigmentnega sloja pred navijanjem.

Po nadaljnji zasnovi izuma je strojna oprema za izdelavo iz vlaken in hidravličnega veziva, predvsem cementa, sestoječih lameliranih proizvodov, predvsem lameliranih oblikovancev, prednostno večplastnih plošč, vsebujoča napravo za mešanje vlakninske faze in vezivne ter predvsem dodatkovne faze, samcat brezkončen gibajoč se transportni trak, pripravo za dovajanje zmesi k transportnemu traku, vsaj eno, tej dovajalni napravi neposredno sledečo zgoščevalno napravo in vsaj eno napravo za vnašanje vode, za izvedbo postopka po izumu predvsem značilna po tem, da je mešalna naprava, ki je povezana z dotokom vode, opremljena s pripravami za formiranje trosljive, kot zemlja vlažne zmesi iz vlakninske faze, vezivne in v danem primeru dodatkovne faze ter vode, da je dovajalna priprava, ki predstavlja prvo nalagalno pripravo za trosljivo, kot zemlja vlažno zmes, trosilna priprava z zračnim transportom za nasipavanje te zmesi kot prvi naložek neposredno na transportni trak, ki je prepusten za zrak in v danem primeru za vodo, in da trosilni napravi sledi naprava za vnašanje vode, vsaj ena, zasnovana za nanašanje dodatne vode na tvorjeni, kot zemlja vlažno natroseni sloj vsaj v količini, ki je potrebna za izdelavo proizvoda, zlasti za hidracijo oz. za vezavo, in sledi - gledano v smeri gibanja zgornje veje transportnega traku - gladilni in v danem primeru zgoščevalni napravi, ki neposredno sledi napravi za dovajanje zmesi pri zgornji veji transportnega traku, ali je naprava za vnašanje vode predvidena v območju gladilne in v danem primeru zgoščevalne naprave, kakor tudi da napravi(ama) za vnašanje vode sledita - gledano v smeri gibanja zgornje veje transportnega traku - navijalni oz. formatni valj za večplastno navijanje omočenega in zgoščenega sloja in delilna naprava.

Zemeljsko vlažnost dovajane zmesi lahko posebno ugodno nastavimo, če ima po izumu mešalo za formiranje trosljive zemeljsko vlažne zmesi napravo (cevovod) za dodajanje tekočine za dodoziranje tekočine med operacijo mešanja. Sloj, nanesen na transportni trak, lahko posebno ugodno zravnamo in zgostimo, če gladilna in v danem primeru zgoščevalna naprava sestojita, kot je znano, iz nad transportnim trakom razporejenega, neposredno na kot zemlja vlažni sloj delujočega valja, predvsem z gladkim plaščem, in pod transportnim trakom predvidenega, predvsem neprepustnega protidržalnega organa. Po izumu lahko operacijo glajenja oz. zgoščevanja optimiramo s tem, da ima, kot je znano, gladilna in v danem primeru zgoščevalna naprava nad zemeljsko vlažno natrosenim slojem pod kotom glede na površino slednjega potekajoč gnan gibljiv trak, prednostno z gladko površino, katerega k transportnemu traku obrnjena veja se giblje v smeri gibanja transportnega traku in pri čemer ta veja in transportni trak oklepata kot, ki v smeri gibanja pojema. Pri tem lahko po izumu gladilni oz. zgoščevalni učinek ojačamo oz. izboljšamo s tem, da je, kot je znano, protidržalni organ za glajenje oz. zgoščanje kot zemlja vlažnega nasutega sloja krožeč trak, ki je gnan prednostno sinhrono z za zrak prepustnim transportnim trakom in je smotrno opremljen z gladko površino. Dober učinek zgoščevanja tudi dosežemo, če je protidržalni organ plošča, kije prednostno prekrita s slojem za zmanjšanje trenja.

Po izumu lahko sklop za glajenje materiala prednostno še izboljšamo, če je na odtekalni strani gladilne oz. zgoščevalne naprave za nasuto, kot zemlja vlažno zmes, predvsem gladilnega valja, razporejen strgalni organ, zlasti strgalni rakel, ki se naprimer tega dotika ali je razporejen na malem odmiku od njega.

Glede na želeno zgradbo svežega materialnega sloja po izumu izbiramo med različnimi zasnovami vnašanja vode v odvisnosti od uporabljene zmesi oz. želene zgradbe oz. izvedbe končnega proizvoda: Tako je lahko naprimer vsaj ena naprava za vnašanje vode, prednostno, kot je znano, prečno na smer gibanja transportnega traku potekajoča pršilna cev, razporejena v območju zgoščevalne in v danem primeru gladilne naprave, prednostno vsaj delno v njenem območju, kjer doteka nasuti kot zemlja vlažni sloj. Pri tem torej lahko napravo za vnašanje vode uporabimo samo za delni vnos vode v območje zgoščevalne oz. gladilne naprave, kjer doteka nasuti sloj. Strojna oprema po izumu je lahko zgrajena tudi tako, da je naprava za vnašanje vode, vsaj ena, razporejena za oddajanje vode preko notranjega prostora zgoščevalne oz. gladilne naprave, zlasti za oddajanje vode na vejo krožečega traku, ki zadeva kot zemlja vlažni nasuti sloj. V praksi utegne biti ugodno, če vodo dodajamo zemeljsko vlažnemu sloju preko perforiranega gladilnega valja, v katerega notranjost se steka med obratovanjem strojne opreme mirujoč, preko njegovega uležajenja voden dovod vode. Dodatno ali alternativno k opisanim izvedbam lahko, kot je znano, po izumu predvidimo med zgoščevalno napravo in navijalnim valjem vsaj eno napravo za vnašanje vode za na transportni trak zemeljsko vlažno naneseni sloj, prednostno prečno na smer gibanja transportnega traku potekajočo pršilno cev.

K zasnovi površine, ki smo jo že zgoraj omenili, lahko po izumu med zgoščevalno napravo in navijalnim valjem predvidimo trosilno napravo za natrosenje pigmentnega sloja na zemeljsko vlažno na transportni trak naneseni sloj, pri čemer smotrno med trosilno napravo za natrosenje pigmentnega sloja in navijalnim valjem predvidimo napravo za vnos vode za navlaženje pigmentnega sloja.

Nadaljnjo, za prakso prednostno strojno opremo po izumu dobimo, če na znan način predvidimo vsaj en pod transportnim trakom razporejen zbiralnik s posedalnim rezervoarjem za sprejem iztisne vode, ki priteče iz kot zemlja vlažne, na transportni trak nasute mase pri zgoščevalni in v danem primeru gladilni napravi in oz. ali pri navijalnem valju, kot tudi v danem primeru pralne tekočine, ki odteka od naprave za pranje traku, pri čemer lahko vodni režim ugodno uredimo, če ima po izumu posedalni rezervoar v območju bistre vode odvod tekočine v dovod bistre tekočine kot tekočine za vnos vode za napravo za vnašanje vode, kot tudi kot pralne tekočine za transportni trak k napravi za pranje traku, kije razporejena v območju povratnega teka transportnega traku med prsnim valjem, ki tvori protivalj navijalnega valja, in nasipalnim območjem transportnega traku. Pri tem je lahko tudi prednostno, če ima po izumu posedalni rezervoar v sedimentnem območju cevovod za povratno vodenje za dozirano vračanje zmesi sedimenta in vode v mešalno napravo za trosljivo, kot zemlja vlažno maso.

Namakamo lahko namesto s (tekočo) vodo tudi z vodno paro, če kot trosilni napravi in zgoščevalni in v danem primeru gladilni napravi sledečo napravo za vnos vode za formirani, kot zemlja vlažni nasuti sloj po izumu predvidimo po sebi znan dovod vodne pare, npr. omaro za pihanje pare.

Na osnovi skic opisujemo izvedbene primere izuma. Pri tem kaže:

sl. 1 shematično najpomembnejše dele celotne strojne opreme s pripravljalno oz. mešalno posodo in z dvema trosilnima napravama, sl. 2 gradbeni del, narejen z njo, sl. 3 modificirano strojno opremo z dvema pripravljalnima oz. mešalnima posodama in dvema trosilnima napravama, sl. 4 do 6 variante pripadajoče zgoščevalne naprave, sl. 7 nadaljnjo izvedbo izuma z dovajanjem vode v obliki vodne pare, in sl. 8 dovod vode preko notranjosti zgoščevalnega oz. gladilnega valja.

Shematično predstavitev postopka in strojne opreme po izumu, uporabljene pri tem, kaže najprej skica sl. 1: Surovine v mešalu 1 homogeno zmešamo s primernimi pripravami in jih navlažimo do stopnje vlažnosti zemlje, s tem da jih z vodo navlažimo do vsebnosti vlage 5 - 20%, prednostno 8 -12%, glede na skupno maso. To maso trosilna naprava 2 odvrže na transportni trak 3, kije prepusten za zrak, pri čemer ta operacija poteka po načinu zračnega transporta. Pogača 4 materiala, ki pri tem nastane, se giblje naprej h gladilnemu valju 5, katerega naloga je, poravnati oz. predstisniti gradivo, da se morebitno pojavljajoče se nepravilnosti izravnajo. Potrebni protipritisk se pri tem vnaša z za zrak neprepustno ploskvijo kot protidržalnim organom 6. Sloj, ki ga oblikujemo iz mase, katere vlažnost je v rangu vlažnosti zemlje, potemtakem s pomočjo po sebi znane uporabe pritiska neposredno nad in pod sam12 catim transportnim trakom v tolikšni meri zgostimo in v danem primeru zgladimo, da adhezijske sile, ki delujejo znotraj zgoščenega sloja, zadoščajo, da slednjič - kot bo pojasnjeno kasneje - na navijalnem oz. formatnem valju navito, iz več slojev sestoječo cev v danem primeru razrežemo, jo ločimo od valja in jo piano razprostremo, ne da bi prihajalo do cepljenja med posameznimi sloji ali v slojih. Zravnani in predzgoščeni materialni sloj 7 s pomočjo primerne naprave 8 za navlaženje nadalje navlažimo z vodo, tako da dobimo skupno vsebnost vode 15 - 50%, prednostno 30 - 45%, glede na skupno maso. Ta sloj zdaj pride do formatnega valja 9, na katerem se sloj navije v več plasteh, pri čemer pride do nadaljnje zgostitve, ki jo povzroči protivalj 10. Ta protivalj 10 služi hkrati kot pogonski valj transportnega traku 3.

Ko je dosežena želena debelina gradbenega dela, svitek 11 odrežemo od formatnega valja 9 in ga piano razprostremo, pri čemer ga lahko npr. s pomočjo štancanja delimo na manjše enote in ga tridimenzijsko preoblikujemo oz. v danem primeru s prešanjem še bolj zgostimo. Čistilna priprava 12 služi temu, da morebitno sprijeti material odstranimo s transportnega traku 3.

Pri tem postopku oz. tej strojni opremi nadalje obstaja možnost, da plasti gradbenega dela izdelamo z različnimi lastnostmi (sendvičasta zgradba) in s tem dosežemo povsem določene oz. definirane lastnosti gradbenega dela. To se realizira z dodatno trosilno napravo 14. Gradbeni del z dvema krovnima slojema in enim srednjim slojem izdelamo takole:

Na začetku obratuje trosilna naprava 2, ki je tako sinhronizirana s formatnim valjem 9, da dolžina nasute plasti ustreza obsegu oz. mnogokratniku obsega formatnega valja 9. Zatem trosilno napravo 2 izključimo in vključimo trosilno napravo 14, s katero prav tako natrosimo eno ali več plasti.

Čisto spodnji sloj gradbenega dela lahko spet sestoji iz materiala trosilne naprave 2. Ta sendvičasta zgradba je smiselna tedaj, ko naj bo debelina gradbenega dela večja od 10 mm. V tem primeru je lahko srednji sloj, ki je statično manj obremenjen, narejen bodisi iz cenejših ali tudi delno iz sekundarnih surovin, kar pomeni prihranek na stroških za surovine.

Po želji lahko zgornjo stran gradbenega dela obarvamo s tem, da nadaljnja trosilna naprava 15 na predzgoščeni in navlaženi materialni sloj 7 odvrže pigmentiran sloj, ki ga navlaži škropilna cev 16. Tudi trosilna naprava 15 je sinhronizirana s formatnim valjem 9, da barvni sloj nanesemo natanko na povsem zunanjo plast gradbenega dela.

Možno, po zgoraj opisanem načinu izdelano zgradbo gradbenega dela, sestoječo iz barvnega sloja a, krovnega sloja (slojev) b, srednjega sloja (slojev) c in nadaljnjega krovnega sloja (slojev) d, kaže skica sl. 2.

Presenetljivo se je pri poskusih izkazalo, da dosežemo bolj popolno hidracijo cementa in s tem večjo končno trdnost gradbenega dela, če s pomočjo vlažilne naprave 8 vnašamo ne le teoretično potrebno količino vode, ampak malenkosten presežek vode. Ta kratkotrajni presežek vode se med formatnim valjem 9 in protivaljem 10 iztisne iz gradbenega dela oz. materialnega sloja 7 in ga lahko spet uporabimo za navlaženje surove zmesi v mešanju 1. Ta čezmerna količina vode torej ostane v krožnem toku in je zato ni treba odvajati.

Plastna gradnja gradbenega dela po izumu se razlikuje od znanih trosilnih postopkov, pri katerih material naenkrat stresejo na transportno pripravo in ga zatem stisnejo, tako da gradbeni del sestoji iz ene same plasti in so armima vlakna porazdeljena tridimenzijsko. Del vlaken torej pri upogibnonatezni obremenitvi nastopajočih nateznih sil ne more prevzeti, ker vlakna ležijo prečno na smer obremenitve. Pri enoplastnem načinu proizvajanja je pri uporabi cementa kot veziva zelo problematično tudi enakomerno in zadostno navlaženje.

Nadalje je pri postopku po izumu zagotovljeno, da vse surovine pridejo v gradbeni del v pravilnih količinah ne glede na geometrične ali druge lastnosti teh snovi. V nasprotju s predhodno znanim mokrim postopkom je pri postopku po izumu vrsta in sestava surovin v zelo velikih mejah variabilna, saj lahko preko trosilnih oz. porazdeljevalnih priprav nanašamo praktično vse vrste vlaknatih do drobnozrnatih gradiv. Vlažilni vodi lahko dodajamo tekoče dodatke.

Po sl. 3 dovajamo dve različni trosljivi zmesi iz mešalnikov 1 in 13 v dve ločeni trosilni napravi 2 in 14; v mešalnika 1,13 vodimo v premešanje pri 1’ oz. 13’ vlakna, vezivo in dodatke, pri 1 oz. 13 pa zmes trdne snovi in tekočine iz posedalnega rezervoarja 18. Trosilni napravi 2 in 14 trosita skupaj ali menjaje se materialno pogačo 4 na transportni trak 3. Natroseno materialno pogačo 4 z gladilnim valjem 5 zgostimo, pri čemer je kot protidržalni organ 6 proti odklonom od smeri transportnega traku 3 predviden negnan brezkončni trak 6’.

Zgoščeni materialni sloj 7 se preko vlažilne naprave 8 v obliki škropilne cevi navlaži z bistro vodo iz posedalnega rezervoarja 18 za procesno vodo. Na z vodo navlaženi sloj lahko po potrebi na znan način s pomočjo valjčnega trosilnika trosilne naprave 15 nanašamo pigmentirano trosilno maso - t.i. trosilni sloj - kot krovni sloj, katerega preko škropilne cevi 16 ločeno vlažimo z vodo. Nato pride sloj v režo med formatnim valjem 9 in protivaljem 10 in svitek 11, iz katerega se je scedila voda, se navija v plasteh na formatnem valju 9. V vračalnem območju gibajočega se brezkončnega traku 3 od protivalja 10 k trosilni napravi 2 je predvidena škropilna cev čistilne priprave 12 za pranje traku; sušilno sesanje traku ni vrisano, ker kot tako ni potrebno, saj je določena vsebnost vode na transportnem traku 3 zaželena. Tekočino, ki se izceja pri protivalju 10, in odtekajočo tekočino za pranje traku zbiramo v lovilnem pladnju 17 in ju vodimo nazaj v posedalni rezervoar 18. Svežo vodo k posedalnemu rezervoarju 18 dovajamo preko cevovoda 19, bistro tekočino k vlažilni napravi 8, k čistilni pripravi 12 in k škropilni cevi 16 preko cevovodov 20, 20’, 20 in 20’, zmes trdne snovi in tekočine iz posedalnega območja posedalnega rezervoarja 18 v mešanje 1 in k mešalniku 13 pa preko cevovoda 21.

V skicah si. 4 do 6 so predstavljene podrobnosti raznih zgoščevalnih naprav za nasuto materialno pogačo 4, pri čemer je vsakokrat kot protidržalni organ 6 predviden brezkončni trak.

Po sl. 4 je predviden za tekočino in plin prepusten brezkončni sitov trak 22 zgoščevalnika, katerega k nasuti materialni pogači 4 obrnjeno vejo 22’ na začetku zgoščevalnega območja od zunaj vlažimo z vodo od škropilne cevi 3’, pri čemer bistra tekočina prodre do materialne pogače 4.

Po sl. 5 je brezkončni trak 57 zgoščevalnika neprepusten ali prepusten trak; zgoščeni materialni sloj 7 tu vlažimo z vodo od škropilne cevi vlažilne naprave 8.

V izvedbi po sl. 6 je predviden gladek gladilni valj 5 zgoščevalnika, škropilna cev 8 za vlaženje nasute materialne pogače 4 pa je usmeijena k vhodni reži med materialno pogačo 4 in gladilnim valjem 5 zgoščevalnika kot tudi proti vstopnemu območju gladilnega valja 5 zgoščevalnika, pri čemer se delci trdne snovi, ki so se sprijeli z gladilnim valjem 5 zgoščevalnika, sperejo.

Sl. 7 kaže shematično vlaženje 8’ vlaknovine s pomočjo vodne pare. Pri tem pride npr. v poštev skrinja 8’ za pihanje pare, kakršna je znana v papirni industriji.

V skici sl. 8 je predstavljeno vlaženje preko notranjosti gladilnega valja 5, pri čemer vodo dovajamo preko uležajenja gladilnega valja na v notranjosti gladilnega valja 5 mirujočo škropilno napravo 8 (vrisana črtkano). Površina oz. plašč 5’ gladilnega valja 5 sestoji pri tej izvedbi smotrno iz perforiranega sloja umetne snovi ali jekla.

Eternit-Werke Ludvvig Hatschek Aktiengesellschaft

Claims (23)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Postopek izdelave proizvodov z lameliranim osnovnim telesom, sestoječih iz vlaken in hidravličnega veziva, predvsem cementa, predvsem oblikovancev, prednostno plošč, pri katerem se izdela zmes iz vlakninske faze in vezivne faze in zlasti dodatkovne faze in to zmes se nanese na površino samcatega brezkončnega gibajočega se transportnega traku, da se oblikuje sloj, ki je med ležanjem na transportnem traku podvržen operaciji zgoščevanja in operaciji vnosa vode, na ta sloj pa se tudi nanaša dodatno vodo vsaj v količini, kolikor je je potrebne za izdelavo proizvoda, zlasti za hidracijo oz. za vezanje, značilen po tem, da zmes pred nanašanjem na transportni trak predelamo v kot zemlja vlažno maso, predvsem z vsebnostjo 5-20%, smotrno 8-12%, vode, vzeto glede na vso maso zmesi, in to kot zemlja vlažno maso s pomočjo postopka zračnega transporta natresemo kot prvo plast neposredno na gibljivi, za zrak in v danem primeru za vodo prepustni transportni trak, kjer se tvori sloj, in ta kot zemlja vlažni natroseni sloj neposredno po območju nanašanja s trošenjem med njegovim gibanjem s transportnim trakom gladimo oz. poravnamo in ga v danem primeru zgostimo, in da na ta sloj iz kot zemlja vlažne mase po glajenju oz. med glajenjem le-tega in v danem primeru po zgoščevanju oz. med njim nanašamo dodatno vodo zlasti do skupne vsebnosti vode 15-50%, smotrno 30-45%, vzeto glede na skupno maso sloja iz kot zemlja vlažne mase, po nanosu dodatne vode pa sloj navijemo v več plasteh na navijalni oz. formatni valj, nakar ta večplastni proizvod delimo, predvsem v lamelirane plošče.
2. 2. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da dodatno vodo dovajamo v sloj, ki je oblikovan iz kot zemlja vlažne nasute mase kot prvi sloj na transportnem traku, v zgoščevalnem oz. gladilnem območju preko notranjosti zgoščevalnega oz. gladilnega valja, pri čemer ta valj ta sloj neposredno kontaktira.
3. 3. 'Postopek po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, da dodatno vodo nanašamo, predvsem med zgoščevanjem in navijanjem sloja, v obliki vodne pare na sloj, ki je narejen iz kot zemlja vlažnega nasutja kot prvi sloj na transportnem traku, pred ali med zgoščanjem le-tega.
4. 4. Postopek po enem od zahtevkov 1 do 3, značilen po tem, da kot dodatno količino vode na sloj, ki je narejen iz mase, ki smo jo kot prvi sloj zemeljsko vlažne zmesi vsuli na transportni trak, nanesemo količino vode, ki presega količino vode, potrebno za hidracijo oz. vezavo, in vodo, ki se iztisne pri zgoščanju in oz. ali pri navijanju, spet uporabimo, predvsem vračamo nazaj, kot vodni dodatek za tvorbo kot zemlja vlažne trosljive mase.
5. 5. Postopek po enem od zahtevkov 1 do 4, značilen po tem, da kot prvi vsipek kot zemlja vlažne mase različne oz. izmenične sestave nasujemo zlasti menjaje se oz. periodično oz. ponavljalno neposredno na transportni trak, kije prepusten za zrak in v danem primeru za vodo, pri čemer je formiranje sloja sinhronizirano z vrtilnim gibanjem navijalnega valja.
6. 6. Postopek po enem od zahtevkov 1 do 5, značilen po tem, da na zglajeni(e) oz. zgoščeni(e) in z vodo omočeni(e), kot zemlja vlažna masa nasuti(e) prvi sloj(e) na transportnem traku pred navijanjem v več plasteh na formatni valj natrosimo pigmentni krovni sloj, čemur prednostno sledi posebno navlaženje pigmentnega sloja pred navijanjem.
7. 7. Strojna oprema za izdelavo iz vlaken in hidravličnega veziva, predvsem cementa, sestoječih proizvodov, predvsem oblikovancev, prednostno plošč, z lameliranim osnovnim telesom, vsebujoča napravo za mešanje vlakninske faze in vezivne ter predvsem dodatkovne faze, samcat brezkončen gibajoč se transportni trak, najmanj eno pripravo za dovajanje zmesi k transportnemu traku, vsaj eno, tej dovajalni napravi neposredno sledečo zgoščevalno napravo in vsaj eno napravo za vnašanje vode, za izvedbo postopka po enem od zahtevkov 1 do 6, značilna po tem, da je mešalna naprava (1, 13), ki je povezana z dotokom vode, opremljena s pripravami za formiranje trosljive, kot zemlja vlažne zmesi iz vlakninske faze, vezivne in v danem primeru dodatkovne faze ter vode, da je dovajalna priprava (2, 14), ki predstavlja prvo nalagalno pripravo za trosljivo, kot zemlja vlažno zmes, trosilna priprava z zračnim transportom za nasipavanje te zmesi kot prvi naložek neposredno na transportni trak, ki je prepusten za zrak in v danem primeru za vodo, in da trosilni napravi (2, 14) sledi naprava (8, 8’, 8, 16) za vnašanje vode, vsaj ena, zasnovana za nanašanje dodatne vode na tvorjeni, kot zemlja vlažno natroseni sloj vsaj v količini, ki je potrebna za izdelavo proizvoda, zlasti za hidracijo oz. za vezavo, in sledi - gledano v smeri gibanja zgornje veje transportnega traku - gladilni in v danem primeru zgoščevalni napravi (5, 6, 22, 57), ki neposredno sledi napravi (napravama) (8,16) za dovajanje zmesi pri zgornji veji transportnega traku, ali je naprava za vnašanje vode predvidena v območju gladilne in v danem primeru zgoščevalne naprave, kakor tudi da napravi(ama) (8, 16) za vnašanje vode sledita - gledano v smeri gibanja zgornje veje transportnega traku - navijalni oz. formatni valj (9) za večplastno navijanje omočenega in zgoščenega sloja in delilna naprava.
8. 8. Strojna oprema po zahtevku 7, značilna po tem, da mešalo (1, 13) za formiranje trosljive zemeljsko vlažne zmesi kot prvega vsipka na transportnem traku obsega napravo (cevovod (21)) za dodajanje tekočine za dodoziranje tekočine med operacijo mešanja.
9. 9. Strojna oprema po zahtevku 7 ali 8, značilna po tem, da gladilna in v danem primeru zgoščevalna naprava sestojita iz nad transportnim trakom razporejenega, neposredno na kot prvi sloj na transportni trak nasutega zemeljsko vlažnega sloja delujočega valja (3), predvsem z gladkim plaščem, in pod transportnim trakom predvidenega, predvsem neprepustnega protidržalnega organa (6).
10. 10. Strojna oprema po zahtevku 7 ali 9, značilna po tem, da ima gladilna in v danem primeru zgoščevalna naprava (6) nad kot prva plast na transportnem traku zemeljsko vlažno natrosenim slojem pod kotom glede na površino slednjega potekajoč gnan gibljiv trak (22, 57), prednostno z gladko površino, katerega k transportnemu traku obrnjena veja se giblje v smeri gibanja transportnega traku in pri čemer ta veja in transportni trak oklepata kot, ki v smeri gibanja pojema.
11. 11. Strojna oprema po zahtevku 9 ali 10, značilna po tem, da je protidržalni organ (6) za glajenje oz. zgoščanje kot zemlja vlažnega, kot prvi sloj na transportni trak nasutega sloja krožeč trak, ki je gnan prednostno sinhrono z za zrak prepustnim transportnim trakom in je smotrno opremljen z gladko površino.
12. 12. Strojna oprema po zahtevku 9 ali 10, značilna po tem, da je protidržalni organ plošča (6), ki je prekrita s slojem za zmanjšanje trenja.

    .
13. 13. Strojna oprema po enem od zahtevkov 7 do 12, značilna po tem, da je na odtekalni strani gladilne oz. zgoščevalne naprave (5, 6, 22, 57) za kot prvi sloj na transportnem traku nasuto, kot zemlja vlažno zmes, predvsem gladilnega valja, razporejen strgalni organ (44), zlasti strgalni rakel, ki se naprimer tega dotika ali je razporejen na malem odmiku od njega.
14. 14. Strojna oprema po enem od zahtevkov 7 do 13, značilna po tem, da je naprava (8, 8’, 8, 16) za vnašanje vode prednostno prečno na smer gibanja transportnega traku potekajoča pršilna cev (8, 8’, 8, 16), razporejena v območju gladilne in v danem primeru.zgoščevalne naprave (5, 6, 22, 57), prednostno vsaj delno v njenem območju (8), kjer doteka kot prvi sloj na transportni trak nasuti kot zemlja vlažni sloj.
15. 15. Strojna oprema po enem od zahtevkov 7 do 14, značilna po tem, da je vlažilna naprava (8’, 8’), vsaj ena, razporejena za oddajanje vode preko notranjega prostora gladilne oz. zgoščevalne naprave (5, 22), zlasti za oddajanje vode na vejo (22’) krožečega traku (22), ki zadeva kot prvi sloj na transportni trak nasutega zemeljsko vlažnega nasutega sloja.
16. 16. Strojna oprema po enem od zahtevkov 13 do 15, značilna po tem, da vodo dodajamo zemeljsko vlažnemu sloju kot prvemu sloju na transportnem traku preko perforiranega gladilnega valja (5), v katerega notranjost se steka med obratovanjem strojne opreme mirujoč, preko njegovega uležajenja voden dovod (8) vode.
17. 17. Strojna oprema po enem od zahtevkov 7 do 16, značilna po tem, da je med gladilno oz. zgoščevalno napravo (5, 6, 22, 57) in navijalnim valjem (9) predvidena vsaj ena naprava (8, 16) za vnašanje vode za na transportni trak kot prvi vsipek' zemeljsko vlažno naneseni sloj, prednostno prečno na smer gibanja transportnega traku (3) potekajoča pršilna cev (8,16).
18. 18. Strojna oprema po enem od zahtevkov 7 do 17, značilna po tem, da je med gladilno oz. zgoščevalno napravo (5, 6, 22, 57) in navijalnim valjem (9) predvidena trosilna naprava (15) za natrosenje pigmentnega sloja na zemeljsko vlažno na transportni trak kot prvi sloj naneseni sloj.
19. 19. Strojna oprema po zahtevku 18, značilna po tem, da je med trosilno napravo (15) za natrosenje pigmentnega sloja in navijalnim valjem (9) predvidena dodatna naprava (16) za vnos vode za navlaženje pigmentnega sloja.
20. 20. Strojna oprema po enem od zahtevkov 7 do 19, značilna po tem, da je vsaj en pod transportnim trakom razporejen zbiralnik (17) s posedalnim rezervoarjem (18) za sprejem iztisne vode, ki priteče iz kot zemlja vlažne, na kot prvi vsipek na transportni trak nasute mase pri gladilni in v danem primeru zgoščevalni napravi (5, 6, 22, 57) in oz. ali pri navijalnem valju (9), kot tudi v danem primeru pralne tekočine, ki odteka od naprave (12) za pranje traku.
21. 21. Strojna oprema po zahtevku 20, značilna po tem, da ima posedalni rezervoar (18) v območju bistre vode odvod (20) tekočine v dovod bistre tekočine kot tekočine za vnos vode za napravo (8, 8’, 8, 8, 16) za vnašanje vode, kot tudi kot pralne tekočine za transportni trak (3) k napravi (12) za pranje traku, ki je razporejena v območju povratnega teka transportnega traku med prsnim valjem (10), ki tvori protivalj navijalnega valja (9), in nasipalnim območjem prvega vsipka zemeljsko vlažne mase.
22. 22. Strojna oprema po zahtevku 20 ali 21, značilna po tem, da ima posedalni rezervoar (18) v sedimentnem območju cevovod (21) za povratno vodenje za dozirano vračanje zmesi sedimenta in vode v mešalno napravo (1,13) za trosljivo, kot zemlja vlažno maso, ki se jo natrosi kot prvo.
23. 23. Strojna oprema po enem od zahtevkov 7 do 22, značilna po tem, daje kot trosilni napravi in gladilni in v danem primeru zgoščevalni napravi (5, 6, 22, 57) sledeča naprava za vnos vode za formirani, kot zemlja vlažni, kot prvi vsipek na transportni trak nasuti sloj (4, 7) predviden po sebi znan dovod vodne pare, npr. omara (8’) za pihanje pare.