SI9400185A - Automatic blank-mold sooting device in the glass making industry and relevant scooting process - Google Patents

Description

AVIR FINANZIARIA S.p.A.

Samodejna naprava za sajenje kalupa za surovce iz stekla v steklarski industriji in zadevni postopek sajenja

Predloženi izum se nanaša na samodejno napravo za sajenje kalupa za surovce iz stekla v steklarski industriji, pri čemer je omenjena naprava za sajenje kalupa za surovce prirejena za nanašanje mazalnega/ločilnega sloja na notranje stene omenjenega kalupa, pri čemer je omenjeni nanos v bistvu izdelan iz saj, ki so pridobljene iz acetilena po kreking postopku.

Splošno znano je, da acetilen s svojo visoko vsebnostjo ogljika in lastnostjo eksotermičnega razpada v ogljik in vodik predstavlja privlačno surovino za pretvorbo v ogljik, ki bi lahko predstavljal sorazmerno ceneno in dobro mazalno snov za nekatere industrijske zahteve. Problem, ki se je stalno pojavljal v steklarski industriji pri izdelavi votlih steklenih izdelkov, se nanaša na potrebo po tem, da kaplja stekla, ki je vbrizgana v kalup za surovce, prosto prehaja skozi omenjeni kalup, tako da se nje tek zaradi trenja z notranjimi stenami kalupa ne upočasni. Zgodi se lahko, da se tekom polnjenja v kalup za surovce tudi ozek odsek kaplje stekla sreča s težavami, in to zaradi delne adhezije kaplje s stenami kalupa. Posledica tega je v bistvu nepravilna porazdelitev temperature po notranjih stenah kalupa, s čimer postane nepravilna tudi iztisnjena steklenina. Dejansko, ko se iztisnjeno steklenino prenese k pihalnemu kalupu, je vanj vbrizgan zračni tok (tako da omenjena steklenina dobi definirano obliko), ki deluje intenzivneje na odseke steklenic, ki so bolj vroči od drugih. Omenjeni odseki, ki so bolj plastični, postanejo tanjši od drugih odsekov, z vsemi očitnimi pomanjkljivostmi.

Do nedavnega se je mazalno/ločilni film nanašalo na notranje stene kalupa ročno s pomočjo čopiča ali podobne naprave, tako da se je kalup namazalo z zmesjo olja in grafita. Vsakokratni delavec ni vedno sledil navodilom, nanašajočim se na količino zmesi kot tudi na pogostost takšne operacije, rezultat česar je neenakomerna porazdelitev grafita, s čimer iztisnjeno steklo ni pravilno ohlajeno, kaplja stekla pa posledično ni bila prosto vložena v kalup. Poleg tega se je z uporabo grafita kalup hitro umazal, s čimer je vsakih 8-9 ur delovni cikel zahteval čiščenje. Ne sme se pozabiti tudi tveganja delavca glede na mogoče poškodbe tekom mazanja kalupa. Navsezadnje pa je zaradi zgorevanja olja onesnaženo tudi okolje. Zaradi teh razlogov se je iskalo različne tehnološče rešitve, zlasti rešitve v smeri postopka sajenja z acetilenom, pri čemer je bil omenjeni postopek prirejen za nanos mazalnega/ ločilnega sloja saj. Predviden je pilotni plamen, ki v skladu z dobro definiranim trenutkom delovnega cikla omogoča vžiganje toka acetilena, vendar ne v skladu z vsakim delovnim ciklom, temveč le enkrat na vsakih n ciklov, pač glede na svojstva steklenine, ki naj se jo pridobi. Postopek sajenja z acetilenom omogoča na tak način prevlečenje notranjih sten kalupa za surovce. Toda, tudi ta rešitev ima nekaj pomanjkljivosti. Te so:

toplota, proizvedena s pilotnim plamenom, segreva okolico kalupa za surovce, zaradi česar delavec dela v težkih pogojih;

pilotni plamen je napajan s kisikom in metanom, katerih cena je skoraj enaka 60% cene celotne energije postorjenja za oblikovanje votle steklenine; kisik in metan, ki napajata pilotni plamen, lahko oksidirata acetilen, zaradi česar lahko saje, ki prekrivajo notranje stene kalupa, izgube svoje lastnosti, ki so navedene v navodilih;

napajalnik pilotnega plamena nekatere odseke kalupa za surovce oksidira, namesto da bi jih mazal, zaradi česar ti odseki lahko upočasnijo postopek polnjenja kaplje v kalup za surovce; zaradi pregrevanja, ki ga povzroči pilotni plamen, včasih blokirajo podpore kalupa za surovce;

in nazadnje, vendar ne najmanj važno, postopek sajenja z acetilenom predvideva ovratnik, ki sodeluje z dnom kalupa'za surovce. Omenjeni ovratnik umetno zapira omenjeno dno, zaradi česar plamen, ki ga napaja acetilen, ne more doseči dna kalupa, ker odbija plamen, zaradi česar nimajo vsi odseki notranjih sten kalupa v bistvu enakomernega mazalnega plašča.

Problem, ki ga rešuje naprava po izumu, je v glavnem podan z rešitvijo, ki omogoča, da acetilenske saje dosežejo dno kalupa za surovce, da bi se doseglo v bistvu enakomeren in popoln nanos acetilenskih saj na vseh odsekih notranjega kalupa za surovce, zaradi česar bi lahko postopek oblikovanja steklenine tekel enostavno in pravilno.

Omenjeni problem je rešen z napravo po izumu, ki je karakteristična po zamašilnih sredstvih (6, 7, 8, 9) dna (10) omenjenega kalupa (1) za surovce, pri čemer so zamašilna sredstva prirejena za razklopitev dna (10) tekom postopka sajenja kalupa za surovce, pri čemer je mazalni/ločilni sloj lahko nanešen v bistvu na vse dele notranjih sten kalupa za surovce, s čimer je omogočeno, da steklena kaplja (3) prosto teče vzdolž notranjih sten.

Te in druge značilnosti so očitne iz nadaljnjega opisa in iz priloženih načrtov, kjer kaže sl. 1 postrojenje za oblikovanje votle steklenine v perspektivnem shematskem pogledu;

sl. 2 pogled v prerezu, po osnemu poteku kalupa za surovce, ko kaplja stekla zdrsne v omenjeni kalup;

sl. 3 enak pogled kot na sl. 2, tekom postopka sajenja;

sl. 4 enak pogled kot na sl. 2, 3, ko kaplja stekla doseže dno omenjenega kalupa;

sl. 5 enak pogled kot na sl. 2, 3, 4, ko je kaplja stekla v kalupu za surovce predoblikovana v cevast predoblikovanec¹;

sl. 6, 7,8 nadaljenje tri faze postopka preoblikovanja kaplje stekla v kalupu za surovce, kjer se kapljo stekla predoblikuje v cevast predoblikovanec s potapljalnim batom in ne z zračnim pihom;

sl. 9 sintetično tabelo, ki opisuje zaporedje faz pri delovnem ciklu naprave po izumu.

Naprava po izumu obsega kalup 1 za surovce (sl. 2, 3, 4,), ki je na sl. 1 predstavljen kot enostopenjski stroj z dvema kalupoma, katerih vsak obsega dva polovična dela, A-A oz. B-B. Omenjeni kalup obsega na svojem vrhti^: lijak 2, ki omogoča, da kaplja 3 stekla zdrsne v kalup za surovce (sl. 2). Kot je prikazano na sl. 1, so na risbi odprti štirje deli A-A, B-B kalupa, pri čemer so tekom dela zaprti, kot je očitno razvidno iz nadaljevanja. Na lijaku 2 (sl. 4) ali neposredno na vrhu kalupa (sl. 5), odvisno od tega, v kateri fazi je delovna operacija, je predviden odklonilnik 4. Odklonilnik 4 obsega v notranjosti nekaj kanalov 5, skozi katere je v kalup za surovce vpihan zrak, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Pri dnu kalupa 1 je predviden ovratnik 6 in je podobno kot kalup izdelan iz dveh delov. Znotraj obročaste reže ovratnika 6 je razporejen obroč 7, ki je iz enega kosa. Obroč 7 predstavlja tesnilo, znotraj katerega drsi potapljalni bat 8 (sl. 2, 3, 4, 5). Dno 10 predstavlja najnižni del kalupa 1. Ovratnik 6,

1. orig. parison obroč 7 in bat 8 predstavljajo zamašilna sredstva dna 10 skupaj s tulko 9, ki predstavlja luknjo, prirejeno za to, da vanjo zdrsne bat 8. Tulka 9 je prilagojena, kot je očitno iz nadaljevanja, da sledi cevastemu predoblikovancu, tj. predoblikovanemu steklu 15, ki se ga nato dokonča v pihalnem kalupu 11. Slednji je predstavljen na sl. 1 v položaju, kjer sta dela C-C, D-D (ki ustrezata odsekoma A-A, B-B kalupa 1) zaprta. Omenjeni cevasti predoblikovanec 15 je izdelan s t.i. nasprotnim zrakom², kije na sl. 5 predstavljen s črtkano črto lOa. Omenjeni nasprotni zrak je pihan od dna skozi notranji kanal (na načrtih neprikazan) bata 8. Kot bo razvidno iz nadaljevanja je predoblikovanec prirejen za prenos od kalupa za surovce k pihalnemu kalupu 11 s pomočjo obračalnika, ki je na sl. 1 prikazan kot roka 12, priključena na podpori 13. Bat 8 s sl. 2, 3, 4, 5 ima lahko obliko potapljalnega bata 14 s sl. 6, 7, 8, če je kaplja stekla predoblikovana z delovanjem bata 14 in ne z zračnim pihom. Na sl. 6 je predstavljen lijak 16, ki je podoben lijaku 2 s sl. 2, 3, pri čemer ima odklonilnik 17 enako vlogo kot odklonilnik s sl. 4, 5. Bat 14 je prirejen tako, da lahko zavzame vsaj tri različne položaje: spodnji položaj, dokler kaplja stekla drsi skozi lijak 16 pihalnega kalupa 18; vmesni položaj, ki ustreza delovni operaciji, ko se odklonilnik 17 ujema s kalupom za surovce, kjer služi kot tesnilna naprava; in zgornji položaj, kjer je kaplja 3 stekla z batom 14 oblikovana v dokončno obliko 19. Nad lijakom 2 s sl. 3 je predvidena podpora 21 dveh elektrod 22, ki sta krmiljeni z napravo 23. Slednja je na po sebi znan način, kot bo opisano v nadaljevanju, v skladu z definiranim časom delovnega cikla namenjena ustvarjanju isker med elektrodama 22, s čimer na takšen način povzroča piezoelektrični vžig goriva. Podpora 21, elektrodi 22 in naprava 23 predstavljajo električna vžigalna iskrna sredstva naprave po izumu. Očitno je, da se da vžig goriva doseči tudi električno, na po sebi znan način, s pomočjo obloka ali električnega upora, kar pa na načrtih ni prikazano.' Naprava 23 je na po sebi znan način krmiljena s sredstvi za časovno usklajevanje delovnega cikla. Ta so med drugim prirejena za odločitev o izbiri enega aktivnega cilka na vsakih n delovnih ciklov, odvisno od vrste postrojenja in steklenine, ki se jo proizvaja. Tudi pozicioniranje komponent 21, 22, 23, 24 na vsakokratnem kalupu 1 je v skladu z vsakokratnim postopkom sajenja kalupa za surovce podrejeno sredstvom za časovno usklajevanje delovnega cikla. Tok acetilena je krmiljen s sredstvi za tlačno prilagajanje, ki jih predstavlja magnetni ventil 26. Nadaljnji magnetni ventil 27 skrbi za celoten tlak napajanja acetilena v cevi 24, kot je opisano v nadaljevanju, medtem ko pipa 28 krmili tok acetilena skozi glavno cev 29. Ventil 26 je vedno takrat, ko naj bi se pričel

2. orig. counter-blow air samodejni postopek sajenja kalupa za surovce, aktiviran z dušilno cevjo 29, ki dovoljuje dobavo zmanjšan tok acetilena pri nižjem tlaku. V bistvu sočasno s pričetkom tečenja acetilena zaiskrita elektrodi 22 in po delu sekunde, v bistvu po 1/10 sec., posreduje ventil 27, kije sposoben napajati cev 24 s polnim tlakom. Vsak ventil 26, 27 je za ročno krmiljenje toka acetilena priključen na neprikazano pipo. Sredstva za časovno usklajevanje delovnega cikla niso namenjena zgolj za pozicioniranje podpore 21, elektrod 22 in naprave 23 nad vsakokratnim kalupom 1, temveč tudi za krmiljenje iskrenja elektrod 22 (sl. 3) v skladu z natančnim trenutkom, ko prične teči tok acetilena. Sredstva za časovno usklajevanje delovnega cikla so poleg tega prirejena tudi za krmiljenje ventilov 26, 27, odpiranje in zapiranje kalupa 1, kalupa 11 in obračalnika 12. Nanašajoč se na kalup 1 krmilijo sredstva za časovno usklajevanje delovnega cikla pozicioniranje lijaka 2, spuščanje kaplje stekla skozi lijak 2, pozicioniranje odklonilnika 4 na lijaku 2, posredovanje ovratnika 6 in obroča 7, kot tudi bata 8 in tulke 9. Omenimo naj, da so sredstva za časovno usklajevanje delovnega cikla sposobna krmiliti zaporedje faz v delovnem ciklu naprave po izumu. Da bi bolje razumeli pomen omenjenega zaporedja, so vse faze omenjenega delovnega cikla sintetično izpisane v tabeli na sl. 9, kjer omenjeni cikel poteka v delovnem krogu 360°. Detajlneje pri tem kaže:

a) črta zapiranje kalupa 1;

b) črta pomik lijaka 2 navzdol;

c) črta pomik tulke navzgor;

d) črta pomik bata 8 navzgor;

e) črta pomik odklonilnika 4 navzdol;

f) črta fazo predoblikovanja s pihanjem zraka)

g) črta pomik odklonilnika 4 navzdol;

h) črta pihanje nasprotnega zraka v kalup 1;

i) črta obračanje ovratnika 6 s predoblikovanim cevastim predoblikovancem;

l) črta drugo zapiranje kalupa 1;

m) črta pomik lijaka 2 navzdol;

n) črta aktivno pozicioniranje sredstva za sajenje;

o) črta aktiviranje sredstva za sajenje;

p) črta kontinuirno napajanje sredstva za sajenje;

q) črta zapiranj e kalupa 11;

r) črta povratno fazo roke 12;

s) črta končno pihanje zraka v kalup 11;

t) črta odvzemanje steklenice iz kalupa 11.

Delovni cikel naprave po izumu se prične neposredno pred tem, ko kaplja 3 stekla zdrsne v kalup 1. Natančno v skladu s tem trenutkom (enako 0° potekajočega cikla) se dela A-A in B-B (sl. 1) zapreta in lijak 2 je razporejen na vrhu kalupa 1 (sl. 2). Po nekaj stopinjah, tj. potem ko je kaplja stekla zdrsnila v kalup za surovce, se tulka 9 premakne navzgor, tako da so aktivirana zamašilna sredstva (6, 7, 8, 9), ki zapirajo dno 10 kalupa za surovce. Zato kaplja doseže dno 10 in ga ne more zapustiti (sl. 4). Sredstva za časovno usklajevanje delovnega cikla sedaj na po sebi znan način krmilijo pozicioniranje odklonilnika 4 na lijaku 2. Skozi kanale 5 odklonilnika 4 se vpiha usedalni zrak. Vsi ti ukrepi so predvideni za to, da se zagotovi, da kaplja stekla doseže dno 10 kalupa za surovce. Približno skladno s 60° delovnega cikla se odklonilnik 4 odstrani, lijak 2 pomakne ven, odklonilnik 4 pa ponovno spusti, tokrat tako, da pokriva kalup za surovce, kjer služi kot tesnilna naprava (sl. 5). Približno pri 75° potekajočega cikla se od dna vpiha nasprotni zrak, ker se ravno nekoliko preje (44° potekajočega cikla) spusti bat 8, tako da nasprotni zrak lOa lahko predoblikuje predoblikovanec 15. Približno pri 200° potekajočega cikla se tulka 9 premakne navzdol, odklonilnik 4 se odmakne, kalup 1 pa se končno odpre v dveh delih A-A in B-B, tako se cevast predoblikovanec lahko prenese v kalup 11. Tekom prenosne operacije se ovratnik 6 in obroč 7 pridružita predoblikovancu 15 in posledično zapustita dno kalupa za surovce, tako da zamašilna sredstva niso več aktivna. Neposredno zatem se kalup 1 ponovno zapre, lijak 2 pa je razporejen na kalupu 1 tako, da sredstva za sajenje lahko prično delovati, če je preteklo n ciklov, ki so načrtovani s sredstvi 20 za časovno usklajevanje delovnega cikla. Če je postopek sajenja načrtovan, vse poteka kot bo opisano v nadaljevanju. Sicer pa se delovni cikel nadaljuje, pri čemer naprava za sajenje ni aktivirana, dokler cikel sajenja ni načrtovan v naslednjem delovnem ciklu. V takšnem primeru je kdlup 1 takšen kot na sl. 3, kjer je bat 8 spuščen za približno 25 mm (1 colo) glede na zamašilni položaj kalupa za surovce. Poleg tega nista prisotna niti ovratnik 6 niti obroč 7, ker sta, kot že povedano, prenešena z obračalnikom 12 in integralna s cevastim predoblikovancem, in usklajena s kalupom 11. Samodejna naprava za sajenje je, kot prvo, na po sebi znan način skupaj s podporama 21, elektrodama 22, napravo 23 in cevjo 24 za acetilen razporejena nad vsakokratnim kalupom 1. Naprava 23 krmili piezoelektrični vžig toka acetilena s pomočjo elektrod 22, katerih zev je takšen, da se izognemo razdvojitvi toka acetilena. V ta namen krmilna sredstva 26 toka acetilena dovoljujejo v začetku zmanjšan tok acetilena skozi cev 24, tako da piezoelektrični vžig ni moten z začetnim premočnim tokom acetilena. Takoj po iskrnem vžigu dovoli ventil 27 polno napajanje toka acetilena. Vklop in izklop ventilov 26, 27 je krmiljen s s sredstvi 20 vsakokratnega delovnega cikla. Tok acetilena oblije zahvaljujoč piezoelektričnemu vžigu vse notranje stene kalupa 1, zlasti na dnu 10 kalupa 1, pri čemer odlaga mazalni/ločilni sloj. Omenjeni nanos vključuje tudi notranje stene lijaka 2, s čimer omogoča, da kaplja stekla prosto zdrsne v bistvu v sredino kalupa za surovce. Če je prisoten pilotni plamen, se lahko zgodi, daje kaplja stekla upočasnjena z oksidi, kijih proizvaja taisti pilotni plamen in ki se nabirajo na notranjih stenah lijaka 2. Pri napravi po izumu pa zahvaljujoč mazanju sten lijaka kaplja stekla zdrsne v kalup za surovce brez upočasnitve glede na stene lijaka, s čimer se lahko doseže povečanje učinkovitosti oblikovalnega postopka kot tudi enakomernejšo debelino izdelane votle steklenine.

Poleg tega plamen, kot je prikazano na sl. 3, ki je dobljen s krekiranjem acetilena, obliva notranje stranske stene kalupa za surovce in po dosegu dna 10 zapusti kalup 1 na način splakovanja skozi tulko 9, in to tako z zunanje kot tudi notranje strani. To omogoča tudi bat 8, ki se spusti za okoli 25 mm glede na zapiralni položaj (sl. 4). Tik predno elektrodi 22 piezoelektrično zaiskrita se kalup 11 zapre, zatem pa se aktivira povratna faza, tj. aktivira se vračanje roke 12 h kalupu 1. Končno se izvede zadnje pihanje v kalup 11 in odvzem izgotovljene steklenice.

Če se predpostavi kalup 18 za surovce po sl. 6, 7, 8, se predoblikovane steklenice izdela s potapljalnim batom 14 (in ne z nasprotnim pihanjem v kalup 1). Vse poteka tako, kot je opisano v predhodnih fazah, pri čemer ima zračni pih z dna (sl. 8) bistveno nalogo hlajenja bata 14 po izdelavi predoblikovane steklenine. Lijak 16 ima enako vlogo kot lijak 2 s sl. 2, 3, medtem ko se za odklonilnik 17, po pozicioniranju le-tega na kalupu 18, v nasprotju s sl. 4, kjer kalup 1 deluje z lijakom 2, ne zahteva sodelovanje z lijakom 16. Očitno je, da postopek sžjenja z acetilenom za kalup 18 poteka na enak način kot pri kalupu 1 (sl. 3). Zadostuje, da si predstavljamo nekaj predelav glede na sl. 6, kjer kaplja 3 stekla izgine, bat 14 se spusti skoraj 25 mm, naprava za sajenje, ki obsega komponente 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28, pa je pozicionirana nad lijakom 16. Vse faze postopka sajenja z acetilenom bodo tudi v tem primeru ponovljene na v bistvu enak način kot je že bilo opisano za kalup 1.

Iz opisa delovanja naprave in postrojenja se pojavlja nekaj zaključkov, ki jih je potrebno poudariti. Glede na dobro znana postrojenja ima naprava po izumu naslednje drugačne elemente:

naprava za sajenje deluje toliko časa, dokler zamašilna sredstva ne delujejo, tj. dokler sta ovratnik 6 in obroč 7 odsotna, kajti poprej sta bila z obračalnikom 12 prenešena proti kalupu 11. Poleg tega se bat 18 tekom postopka sajenja spusti glede na svoj običajni položaj. Vsa ta dejstva omogočajo, da so vse notranje stene kalupa 1, zlasti pa dno 10, prevlečene s sajami acetilena, kajti plamen in sajenje se zaradi zamašilnih sredstev ne obračata. Na takšen način se lahko poveča učinek in produktivnost postrojenja, kajti izmet, ki je posledica nepravilno oblikovane steklenine, je zmanjšan na najmanjšo mogočo mero;

postopek sajenja z acetilenom je zaradi samodejnih sredstev za sajenje zanimivo analizirati. V primerjavi z dobro znanimi postrojenji ni pilotnega plamena, ker je vžig posledica piezoelektričnih iskrilnih sredstev (ki jih tvori naprava 23), ki so krmiljena s sredstvi za časovno usklajevanje. Kot že povedano, se da piezoelektrično rešitev iskrilnih sredstev nadomestiti z oblokom in električno uporovno rešitvijo.

Tako se izognemo vsem pomanjkljivostim, ki so posledica prisotnosti pilotnega plamena, in ki so tehnične, ekonomske kot tudi povezane s pogoji okolja; zlasti pa se doseže bistveno zmanjšanje stroškov energije, ki se jo porablja pri postrojenjih za oblikovanje votle steklenine; poleg tega se da izboljšati proizvodno hitrost ob zmanjšanju teže steklenice, kar je posledica enakomernejše debeline;

zev elektrod 21 omogoča, da tok acetilena teče po celotni poti brez ovir, razen vžigalne iskre, ki jo proizvajata ti elektrodi. Vžig je piezoelektrične vrste, do katerega pride v istem trenutku, kot prične acetilen teči iz cevi 24. Acetilen se zaradi ventila 26, ki krmili sorazmerno kratko začetno ozko grlo, najprej dovaja z bistveno zmanjšanim tlakom glede na običajnega. Na takšen način se izognemo tveganju, da se iskra ne pojavi takoj po tečenju acetilena iz cevi 24. Zatem, začenši v trenutku, ko se acetilen dovaja z običajnim tlakom, gori plamen na stabilen način. Tako se izognemo tveganju, da se iskra ne bi pojavila takoj po tečenju acetilena iz cevi 24 s polnim tlakom.

Te in druge prednosti bodo očitne iz opisa naprave po izumu in iz priloženih patentnih zahtevkov, pri čemer je potrebno poudariti, da se opis sklicuje na prednostni izvedbeni primer, ki se očitno nanaša na vse izvedbene primere, ki so zaobseženi na področju izuma, če so bistveno podobni opisani napravi.

AVIR FINANZIARIA S.p.A.

Claims (11)

Patentni zahtevki

1. Samodejna naprava za sajenje kalupa za surovce iz stekla v steklarski industriji, pri čemer je omenjena naprava za sajenje kalupa za surovce prirejena za nanašanje mazalnega/ločilnega sloja na notranje stene omenjenega kalupa, pri čemer je omenjeni nanos v bistvu izdelan iz saj, ki so pridobljene iz acetilena po kreking postopku, značilna po zamašilnih sredstvih (6, 7, 8, 9) dna (10) kalupa (1) za surovce, pri čemer so zamašilna sredstva prirejena za razklopitev dna (10) tekom postopka sajenja kalupa za surovce, pri čemer je mazalni/ločilni sloj lahko nanešen v bistvu na vse dele notranjih sten kalupa za surovce, s čimer je omogočeno, da steklena kaplja (3) prosto teče vzdolž notranjih sten.

2. Naprava po zahtevku 1, značilna po nasprotnem zraku (lOa), kije prirejen za predoblikovanje cevastega predoblikovanca (15), ko se potapljalni bat (8) zamašilnih sredstev pomakne navzdol.

3. Naprava po zahtevkih 1 do 2, značilna po tem, da zamašilna sredstva obsegajo ovratnik (6) in obroč (7) ter so krmiljena z obračalnikom (12), kije prirejen za prenos ovratnika (6) in obroča (7) od kalupa (1) k pihalnemu kalupu (11) skupaj s predoblikovancem (15), pri čemer se, ko so zamašilna sredstva (6, 7, 8, 9) odklopljena, na vse dele sten kalupa za surovce nanese v bistvu enakomeren mazalni/ločilni sloj.

4. Naprava po zahtevkih 1 do 3, značilna po tem¹, da je obračalnik (12) krmiljen s sredstvi za časovno usklajevanje delovnega cikla, ki so prirejena tudi za krmiljenje zaporedja vseh funkcijskih operacij, povezanih s kalupom (1) in kalupom (11).

5. Naprava po zahtevu 1 in 4, značilna po električnih vžigalnih iskrnih sredstvih (21, 22, 23), ki so krmiljena s sredstvi za časovno usklajevanje, pri čemer so lahko vsi deli notranjih sten kalupa (1) in lijaka (2) oslojeni z mazalnim/ ločilnim slojem, zlasti na dnu (10), pri čemer se na tak način pridobi pri hitrosti proizvajanja steklenine skupaj s povečanjem učinkovitosti in zmanjšanjem razmerja teža/kapaciteta votle steklenine.

6. Naprava po zahtevkih 1, 4, 5, značilna po tem, da so iskrna sredstva (21, 22, 23) s pomočjo elektrod (22) prirejena za krmiljenje piezoelektričnega vžiga toka acetilena, pri čemer elektrodi (22) obsegata zev, ki je zasnovan tako, da ne vpliva na tok acetilena, s čimer se dobi bistveno zmanjšanje stroškov energije, ki sejo porablja pri postrojenju za oblikovanje votle steklenine.

7. Naprava po zahtevkih 1, 4, 5, značilna po tem, da so električna iskrna sredstva (21, 22, 23) prirejena za krmiljenje obloka ali električnega upora.

8. Naprava po zahtevkih 1, 5, 6, značilna po sredstvih (26) za modulacijo tlaka, ki se jih v bistvu tedaj, ko naj bi se sprožil postopek samodejnega sajenja kalupa za surovce, aktivira z dušenjem cevi (29) in omogočanjem dovajanja zmanjšanega toka acetilena z bistveno nižnjim tlakom, pri čemer so sredtvsa za časovno usklajevanje delovnega cikla prirejena za krmiljenje sredstev (26) tako, da se aktivira ventil (27), ki lahko napaja cev (24) z v bistvu polnim tlakom.

9. Naprava po zahtevkih 5, 6, značilna po potapljalnem batu (14) pihalnega kalupa (18), pri čemer je bat (14) prirejen za to, da zavzame spodnji položaj dokler kaplja stekla polzi skozi lijak (16) kalupa (18), da bi se omogočilo nanos mazalnega/ločilnega sloja na notranje stene kalupa (18), pri čemer je bat (14) prirejen za izdelavo predoblikovanca in prenos le-tega v kalup (11).

10. Postopek sajenja kalupa za surovce iz stekla v steklarski industriji z napravo po zahtevkih 1 do 9, značilen po zaporedju (a-t) faz v delovnem ciklu omenjene naprave, pri čemer so omenjene faze prirejena za potek v ciklu 360°, da bi v bistvu povzročile:

nanos mazalnega/ločilnega sloja na notranje stene kalupa (1) in lijaka (2), zlasti vzdolž dna (10);

tok acetilena, vžganega piezoelektrično s pomočjo elektrod (22), pri čemer pri napravi po izumu pilotni plamen ni potreben, s čimer se na tak način doseže centralno polzenje kaplje (3) stekla v kalup (1), posledično pa v bistvu enakomerno debelino in bistven padec razmerja teža/kapaciteta steklenine, izdelane v steklarski industriji.

11. Postopek po zahtevku 9, značilen po ovratniku (6), ki je prirejen za prenos z obračalnikom (12) h kalupu (11) skupaj s predoblikovancem (15), pri čemer je tudi dno (10) kalupa (1) predmet obdelave s postopkom sajenja.

AVIR FINANZIARIA S.p.A.