SI9210252A - Inhalator - Google Patents

Abstract

Inhalator za vnašanje dozirane količine trdnih teles, npr. farmacevtsko užinkovitih praškov, v zračni tok, vsesan od uporabnika, obsega zalogovno komoro (4), v katero štrli dozirni zatič (5). Dozirni zatič (5) je opremljen z dozirno zarezo (50), katera določa količino trdnih teles, ki se jih primeša zračnemu toku. Zaiogovna komora (4) in dozirni zatič (5) sta relativno drug proti drugemu tako gibljiva, da se v prvem relativnem položaju dozirnega zatiča (5) in zalogovne komore (4) dozirna zareza (50) dozirnega zatiča (5) nahaja v zalogovni komori (4), kjer se napolni s trdnimi telesi, v drugem relativnem položaju pa se nahaja v zračnem kanalu, kjer se trdna telesa primeša zračnemu toku. Osno relativno gibanje se pri tem doseže z zavrtitvijo dveh ohišnih delov (101, 102) preko nagnjenih ploskev (103).

Description

CIBA-GEIGYAG

Inhalator

Izum se nanaša na inhalator za vnašanje dozirane količine trdnih teles v zračni tok, vsesan od uporabnika, po uvodnem delu 1. patentnega zahtevka.

Trdnotelesni inhalatorji so dandanes dosegljivi v velikem številu in veliko izvedbenih primerih. S temi inhalatorji inhalira uporabnik predvsem farmacevstsko učinkovite snovi ali zmesi snovi, zlasti prašnatih snovi ali zmesi snovi. Takšen inhalator je znan npr. iz CH-A-666,823. Tam opisani inhalator obsega zalogovno komoro za trna telesa kot tudi zračni kanal, ki povezuje vstopno, zračno odprtino za vsesani zrak z izstopom za zmes trdna telesa-zrak, nastalo v inhalatorju. Za določitev količine trdnih teles in za vnos te določene količine trdnih teles v zračni tok je predviden z dozirno zarezo opremljen dozirni zatič, ki je zasnovan vrtljivo okoli svoje vzdolžne osi. Dozirna zareza dozirnega zatiča sprejme v prvem položaju z volumnom dozirne zareze določeno količino trdnih teles. Zatem se dozirni zatič zavrti za 180° okoli svoje osi v drugi položaj, v katerem lahko trdna telesa padejo iz dozirne zareze in tako dospejo v zračni kanal, kjer se primešajo zračnemu toku.

Opisani inhalator ima različne pomanjkljivosti. Tako je potrebno, da so trdna telesa sposobna dobrega tečenja, s čimer je zagotovljeno, da se dozirno zarezo stalno hitro, zanesljivo in popolnoma napolni. Ker granulati in siceršnja večja trdna telesa niso primerna za inhaliranje, so farmacevtsko učinkovite snovi ali zmesi snovi, npr. antiastmatično učinkovite snovi ali zmesi snovi, pogosto na razpolago kot zelo drobnozrnati praški. Ti drobnozrnati praški pa imajo večidel zelo pomanjkljivo lastnost, da niso oz. so sposobni zelo slabega tečenja. To pa ima lahko ponovno za

22000PP0.1V posledico, da se dozirno zarezo nepopolno napolni, s čimer pa se spreminja tudi dozirana količina trdnih teles. Ravno pri težavnem dihanju (npr. pogojenem z astmatičnim napadom), na katerega naleti uporabnik, mora le-la za hitro olajšanje hitro in zanesljivo inhalirati določeno količino praška.

Nadaljnja pomanjkljivost opisanega inhalatorja je, da vnos trdnih teles v zračni kanal sledi s pomočjo vrtljivega dozirnega zatiča. Tako se lahko zgodi, da trdna telesa lahko vdrejo v votline (uležiščenje) okoli vrtljivega dozirnega zatiča in povzročijo, da je dozirni zatič bodisi le zelo težko vrtljiv ali pa se celo popolnoma zadre¹, kar ima lahko zlasti za uporabnike, nagnjene k astmi, pomembne posledice, kajti potemtakem v primeru potrebe naprava ni zmožna delovanja.

Nadalje je pri opisanem inhalatorju pomanjkljivo tudi dejstvo, da se drobnozrnat prašek v zalogovni komori ne da vskladiščiti v posebnem zalogovniku, npr. kapsuli. To je zlasti pomanjkljivo za tiste praške, katerih farmacevtski učinek pade zaradi shranjevanja v trajnem stiku z zrakom. Razen tega se lahko pri zgoraj opisanem inhalatorju zgodi, da z vlago, ki vdre v inhalator in njegovo zalogovno komoro (npr. z nenamernim kašljanjem uporabnika v inhalator), in ki tako ali tako večidel dodatno vpliva na slabo sposobnost tečenja praška oz. lahko pride do grudičenja.

Zato je naloga izuma razviti inhalator za trdna telesa, ki se izogne zgoraj omenjenim pomanjkljivostim, ki omogoča hitro, enostavno in zanesljivo doziranje trdnih teles, ki omogoča skladiščenje trdnih teles v posebnem zalogovniku, npr. kapsuli, in ki je enostaven za uporabo. Razen tega naj bo inhalator zasnovan za veliko število inhalacij, torej ne kot t.i. inhalator za enkratno uporabo.

To nalogo se reši z izumom, kot je definirano v značilnostnem delu 1. patentnega zahtevka. Dozirni zatič štrli skozi odprtino zalogovne komore vanjo. Zalogovna komora in dozirni zatič sta drug proti drugemu relativno tako premakljiva, da se v dozirnem zatiču puščena zareza v prvem relativnem položaju nahaja v zalogovni komori, v drugem relativnem položaju pa v zračnem kanalu. S tem se doseže, da je dozirni zatič v prvem relativnem položaju potopljen v zalogo trdnih teles. Kot trdna

1. zariba (op. prev.)

22000PP0.IV telesa se ima pri tem v sledečem primeru prašek brez ali le s slabo sposobnostjo tečenja, ki se ga pri polnjenju dozirne zareze v prvem relativnem položaju potisne v to zarezo. Razen tega se da prašek uskladiščiti tudi v posebnem zalogovniku v zalogovni komori, npr. v kapsuli. To je lahko, kot že pojasnjeno, pomembno za takšne praške, katerih farmacevtski učinek pade zaradi skladiščenja v stalnem stiku z zrakom. Razen tega nudi skladiščenje praška v kapsuli tudi zaščito proti morebitni vdirajoči vlagi, tako da se da izogniti grudičenju in s tem nadaljnjemu vplivanju na sposobnost tečenja kot tudi vplivanju na farmacevtski učinek s stikom praška z vlago.

V izvedbenem primeru inhalatorja po izumu je dozirni zatič glede na ohišje naprave inhalatorja trdno razporejen, zalogovna komora pa je proti dozirnemu zatiču gibljivo razporejena. Ta izvedbeni primer se odlikuje z enostavno konstrukcijo in enostavnim rokovanjem, kar bo na osnovi detajlnega opisa še natančneje pojasnjeno.

Nadaljnja zasnova inhalatorja po izumu obsega ločen prožilni organ za gibanje zalogovne komore. Ob proženju giblje ta prožilni organ zalogovno komoro nasproti sili povratne vzmeti v prvi relativni položaj k dozirnemu zatiču. Stena zalogovne komore je opremljena s stenskim podaljškom, ki v tem prvem relativnem položaju zapre zračni kanal. V tem stenskem podaljšku je predvidena odprtina, ki po povratku zalogovne komore v drugi relativni položaj ponovno sprosti zračni kanal. S to zasnovo inhalatorja se doseže, da se pri polnjenju dozirne zareze ne da inhalirati in tudi ne pihati (npr. kašljati) v zračni kanal, s čimer se v tem relativnem položaju dozirnega zatiča in zalogovne komore prepreči vdiranje vlage v zračni kanal. Po temu sledečem odvzemu količine praška iz zalogovne komore oz. iz v njej uležiščenega zalogovnika, se zalogovno komoro postavi nazaj v drugi relativni položaj, s čimer dospe napolnjena dozirna zareza dozirnega zatiča v zračni kanal. Odprtina v stenskem podaljšku zalogovne komore sprosti zračni kanal in inhalacijo se lahko opravi.

Pri nadaljnji izvedbi inhalatorja po izumu je prožilni organ opremljen še s stresalnim elementom, ki je lahko izveden npr. kot udarna vzmet. Ta stresalni element povzroči, da se pri dosegu prvega relativnega položaju dozirnega zatiča in zalogovne komore, torej pri polnjenju dozirne zareze, zalogovno komoro strese, s čimer se tudi v primeru praška z zlasti slabo sposobnostjo tečenja dozirno zarezo popolnoma, varno in hitro napolni.

22000PPO.IV

Da bi uporabniku postalo očitno, da je ravnokar vzel dozo in tudi da bi pri prašku s slabo sposobnostjo tečenja omogočili stresanje zalogovne komore, medtem ko dozirni zatič z dozirno zarezo štrli v prašek, je .predvidena nadaljnja zasnova inhalatorja po izumu z aretirno napravo. Ta aretirna naprava trdno drži zalogovno komoro oz. dozirni zatič drugega proti drugemu v prvem relativnem položaju. Po zaključku doziranja se da aretiranje s proženjem odpahnilnega elementa ponovno sprostiti. Na ta način se da razen tega izogniti nenamernemu večkratnemu doziranju.

Pri prednostni izvedbi izuma obsega inhalator poseben sesalni nastavek, v katerem se prečni presek zračnega kanala povečuje v smeri k izstopu. Tovrsten sesalni nastavek deluje obratno kot šoba in povzroči popolno deaglomeracijo praška, tako da ta v zračnem toku lahko dospe do pljuč uporabnika. Na ta sesalni nastavek je namestljiva zapiralna kapa, v kateri je predvideno sušilno sredstvo, da izloči morebitno vlago, ki bi vdrla.

Da bi se preprečilo, da uporabnik po nastali določitvi količine praška in po vnosu praška v zračni kanal s pihanjem (npr. s kašljanjem) v inhalator izpihne prašek skozi vstop zraka, je pri nadalnji izvedbi izuma na vstopu zraka predviden protipovratni ventil.

Nadaljnja izvedba inhalatorja po izumu je opremljena s števcem², ki se ga da vrniti v začetni položaj, in ki pri dosegu prvega relativnega položaja zalogovne komore in dozirnega zatiča poraste. Uporabnik lahko tako razpozna, koliko doziranj je že vzel oz. koliko doziranj mu je še ostalo in lahko v danem primeru ponovno napolni zalogovno komoro.

Inhalator je zlasti primeren za inhalacijo astmatsko učinkovitih snovi ali zmesi snovi, npr. za zmes formoterola in laktoze, kar je spodaj šepobliže pojasnjeno.

Zasnova po izumu znatnega pomena predvideva osno prestavljanje dozirnega zatiča z relativno zavrtitvijo med ohišnim telesom, ki nosi zatič, po eni strani in ohišnim delom, ki vsebuje zalogovno komoro, po drugi strani, pri čemer se to vrtilno gibanje

2. rucksetzbar

220O0PP0.IV preko nagnjenih ploskev prisilno pretvori v osno gibanje. Inhalator po izumu je k temu značilen po tem, da sta zalogovno komoro obsegajoč ohišni del in telo naprave, ki nosi dozirni zatič, iz prvega skupaj potisnjenega položaja drug k drugemu premakljiva v drug, drug iz drugega izvlečen položaj s tem, da sta zavrtljiva relativno drug k drugemu, vsaj ena nagnjena ploskev na telesu naprave in/ali ohišnem delu ter na njej voden protikos pa pretvori vrtilno gibanje v osno gibanje. To vodi k bistveno udobnejšem dozirnem gibanju, ker je vrtilno gibanje varneje izvedljivo kot sorazmerno kratko osno gibanje, pri katerem se mora dva dela izvleči drugega iz drugega.

Ohišni del ali telo naprave lahko obsegata več na svojem obodu porazdeljeno razporejenih nagnjenih ploskev enake strmine in dolžine, relativno k temu pa vrtljiva telesa ali deli ustrezno število z njimi sodelujočih štrlin ali protikosov. S tem se vrtilno gibanje na več mestih istočasno pretvori v osno gibanje, tako da med vrtenjem nastopi simetričen prijem sile in natančna osna prestavitev.

Kot ugodno se je pokazalo, kadar so predvidene vsakokrat štiri, preko približno 90° raztezajoče se, na isti višini ležeče in v isto smer dvigajoče se nagnjene ploskve, ki sodelujejo s kot štrline zasnovanimi protielementi, in kadar so na koncu nagnjenih ploskev predvideni v navpični smeri orientirani prehodi, utori ali podobno za štrline, tako da sta ohišni del z zalogovno komoro in protikos po zavrtitvi in vzdolžnem zdrsu štrlin na nagnjenih ploskvah z iz tega rezultirajočo osno prestavitvijo dozirnega zatiča skupaj prestavljiva v osni smeri in premakljiva nazaj v izhodiščni položaj. Kot vodila služeče nagnjene ploskve potekajo torej na delu vijačnice, končujejo pa se na osnem prehodu, tako da pri zavrtitvi sledi najprej želeni osni premik s transportom doziranega materiala iz zalogovne komore v zračno pot, medtem ko za povraten premik dozirnega zatiča v zalogovno komoro zadostuje enostaven osni skupni premik telesa naprave in ohišnega dela, ker na koncu vrtilnega gibanja ni več na razpolago nikakršnih več takšen premik ovirajočih nagnjenih ploskev.

S tem, da je po eni strani mogoč poprej omenjen osni povratni premik, po drugi strani pa se že pri začetku vrtilnega gibanja štrlina, npr. palec, prisilno vodi preko nagnjene ploskve, je lahko v poteku osnih povratnih vodilnih utorov razporejena vsaj ena, kot žagin zob zasnovana štrlina (zob), katere strmo padajoča stran je razporejena sovpadajoče z delujočo nagnjeno ploskvijo za palec, palec pa je lahko preko dvigajoče se nagnjene strani tega zoba prestavljiv v osni smeri in v začetnem položaju

22000PP0.IV naslednjega dozirnega gibanja razporejen za strmo padajočo stranjo. Pri osni prestavitvi v izhodiščni položaj se da torej vsakokratno štrlino (palec) znotraj osnega povratnega vodilnega utora zdrsniti proč preko, kot žagin zob zasnovane štrline (zoba), se pa zatem z druge strani ovira ustrezno nasprotno gibanje, tako da tudi ta kot žagin zob zasnovana štrlina že pripada vodilni ali nagnjeni ploskvi, ki pripomore k temu, da se vrtilno gibanje obeh ohišnih delov relativno drug proti drugemu pretvori v osno gibanje.

Nagnjene ploskve ustrezajo na smotrn način delu navojnega koraka in so razporejene zlasti na notranji strani stenskega kosa ohišnega dela. V tem primeru ima potem telo naprave z nagnjenimi ploskvami sodelujoče štrline. Te nagnjene ploskve so seveda lahko prav tako predvidene na stenskem kosu telesa ohišja, ohišni del pa obsega z nagnjenimi ploskvami sodelujoče štrline.

Izvedbena oblika inhalatorja, pri kateri se vnos trdnih teles povzroči s prestavitvijo vrtilnega v osno prestavno gibanje, dovoli izvedbo znatnega pomena, pri kateri se po eni strani zavre vrtenje ohišnega dela proti dozirnemu gibanju, in pri tem to vrtilno gibanje k temu istočasno lahko izkoristi zato, da se inhalator tako pretrese, da lahko praškasta trdna telesa dobro stečejo v dozirno zarezo. Tovrstna smotrna nadaljnja izvedba lahko sestoji v tem, daje na dotikalnih mestih med relativno drug k drugemu zavrtljivih ohišnih delov razporejena zapora, raglja ali podobno, ki blokira protismiselno vrtenje ohišnih delov nasproti dozirnemu gibanju. Po eni strani se s tem izključi napačno povezavo, ker je vrtenje za uporabnika mogoče le v eni smeri, po drugi strani pa se z ragljo naprava med vrtenjem zadosti pretrese, da se omogoči dobro tečenje praška v dozirno zarezo.

Pri tem lahko zapora obsega zaporno kolo z žagastimi zobmi na prvem ohišnem delu in z vsakokrat v obodni smeri drug'proti drugemu zamaknjenimi protizobmi ali skupinami protizob na drugem ohišnem delu ali telesu naprave, pri čemer je zamik vsakokratnih predvidenih protizob v obodni smeri drug proti drugemu tako izbran, da je rageljni korak zapore manjši od delitve zob. Pri takšni zapori zadostuje, kadar je vsakokrat en zob zapornega kolesa v prijemu s protizobom. Ker je na inhalatoiju predvidenih več v obodni smeri drug proti drugemu zamaknjenih protizob, katerih zamik odstopa od delitve zob, se dobi ustrezno majhen korak v vrtilni smeri, kateremu vsakokrat ponovno sledi blokiranje. Ustrezno mnogo pretresanj nastopi

22000PPO.IV tudi med celotnim vrtilnim gibanjem.

Pri tem je prednostno, da se zobje, zobne vrzeli iri protizobje raztezajo premočrtno v osni smeri. S tem ne ovirajo na koncu dozirnega gibanja izvajajoče povratne prestavitve.

Da bi se lahko na ozkem prostoru namestilo po eni strani vodilne ali nagnjene ploskve, po drugi strani pa ragljo ali zaporo, ima lahko dozirno iglo obsegajoče telo naprave ali ohišni del deloma dvojno ostenje, katerega notranje ostenje nosi z nagnjenimi ploskvami na drugem ohišnem delu sodelujoče štrline, ki štrlijo od tega notranjega ostenja radialno navzven, zunanje ostenje pa lahko zunaj objema nagnjene ploskve obsegajoč stenski del drugega ohišnega dela in obsega protizobe za tiste protizobe, ki obremenjujejo na zunanji strani ohišnega dela, vsebujočega zalogovno komoro, razporejeno zaporno kolo. Telo naprave ima torej praktično dve ostenji, v katerih vmesni prostor lahko prijemlje ustrezno ostenje ohišnega dela, ki nato na prvi strani lahko nosi nagnjene ploskve, na drugi, zunajležeči strani pa del zapore. Tovrstna, s prostorom zelo varčna razporeditev različnih sodelujočih komponent celotnega sistema je mogoča zlasti s tem, da so deli zaradi svoje relativne zavrtljivosti drugega proti drugemu krožni, torej dovoljujejo koncentrično razporeditev različnih ostenij.

Medtem ko sta notranje ostenje dozirno iglo obsegajočega ohišnega dela in vodilne ploskve obsegajoča stena zalogovno komoro obsegajočega ohišnega dela - vsaj v območju njunega sodelovanja - krožna, ima lahko zunanje ostenje prvega ohišnega dela od te krožne oblike odstopajoč prečni presek, tako da se med ostenji tvorijo vogalna območja, zlasti pri zavrtenih in/ali osno drug iz drugega izvlečenih ohišnih delih pa se da zrak vsesati preko teh, tedaj odprtih vogalnih območij, s predori na notranjih stenskih delih kot tudi z vsaj eno protipovratno kapo pa voditi k dozirnim kanalom in dozirni igli. Ta, od krožne oblike odstopajoča oblika prečnega preseka zunanjega ostenja dovoljuje tudi, da se na njegovi notranji strani vsakokrat predvidi vpadne protizobe, ki so v obodni smeri tako zamaknjeni drug proti drugemu, da zaporno kolo že po manj kot eni zobni delitvi najde oporo na protizobu.

Nadalje pridejo ta vogalna območja pri zavrtitvi izven celotnega obrisa, tako da je zraku olajšan dostop.

22000PP0.IV

Čelna stran zunanjega ostenja dozirno iglo obsegajočega ohišnega dela lahko v skupaj potisnjenem položaju s skladno krožečo konturo nalegajo proti prislonski ploskvi drugega ohišnega dela in v tem položaju se lahko pot zraka preseka ter notranjost inhalatorja zrakotesno zapre. To ima prednost, da vlaga ne more vstopiti tako dolgo, dokler je naprava neuporabljena, tako da se izognemu temu, da bi se prašek, ki naj bi se ga doziralo, pri naslednji uporabi zapekel zaradi vlage.

Vrtljivost po izumu obeh ohišnih delov relativno drugega proti drugemu za izvedbo osne prestavitve dozirnega zatiča dovoljuje nadaljnjo prednostno in smotrno zasnovo tako, da lahko prvi od ohišnih delov vsebuje relativno k prikazovalnemu oknu vrtljiv prikazovalni obroč, ki je z relativno zavrtitvijo obeh ohišnih delov drugega proti drugemu pri doziranju vsakokrat premakljiv naprej za majhno vrednost kota enake velikosti in iste smeri. S tem lahko uporabnik neposredno preko tega prikazovalnega obroča določi napredovanje praznjenja, torej pravočasno vzame v uporabo nov inhalator ali razpoložljivi inhalator - v kolikor je mogoče - ponovno napolni.

Prikazovalni obroč je lahko zasnovan kot zobnik, ki je izsredno glede na votli zobnik ali notranje ozobljenje uležajeno v dozirno iglo obsegajočem ohišnem delu, in se s svojim zunanjim ozobljenjem prilega v notranje ozobljenje tega votlega kolesa, pri čemer število zob tega notranjega zobnika tako malo odstopa od števila zob votlega kolesa, da je notranji zobnik proti votlemu zobniku zavrtljiv za okoli en sam vrtljaj ali njegov del, kadar je izvedeno preddoločeno število npr. 200 doziranj. Številčna delna-vrtilna gibanja pri vsakokratnem doziranju vodijo torej k zelo počasnem zložnem vrtenju prikazovalnega obroča, ki z določenimi barvnimi dodatki ali podobnim lahko signalizira uporabniku na prikazovalnem oknu porabo trdnega telesa, ki se naj ga inhalira. Pri tem je ponovno prednostno, da se vrtilna gibanja na napravi vedno izvaja le v eni smeri, vrtenje nazaj pa je blokirano.

Da bi se doseglo, da uporabnik ne poizkuša inhalirati še naprej, kadar je bila dosežena predvidena največja količina posamičnega doziranja, se da kot prikazovalni obroč Služeče zobato kolo in s tem dozirno gibanje po dosegu predvidenega števila doziranj blokirati. To se da doseči na različne načine.

Smotrna možnost, ki istočasno izkorišča tudi z vrtenjem povzročeno osno gibanje, lahko sestoji v tem, da kot prikazovalni obroč služeče zobato kolo obsega prislon, ki

22O00PP0.IV smiselno sodeluje s protiprislonom relativno k njemu zavrtljivega ohišnega dela, da sta prislona v izhodišni legi blizu drug drugemu ali se dotikata in se z dozirnim gibanjem polagoma gibljeta narazen v obodni smeri, pri čemer prideta z istočasno osno prestavitvijo tadva prislona vsakokrat v druga proti drugi po višini zamaknjeni ravnini, s povratnim gibanjem pa ponovno dospeta v sovpadajočo ravnino, in da smotrno kot štrlini zasnovana - prislona po približno enem vrtljaju prikazovalnega obroča in zadnjem dozirnem koraku v obeh ravninah tako nalegata drug na drugega, da je osna povratna prestavitev v izhodiščno lego in s tem ponovni dozirni korak blokiran.

Nadaljnja izvedba izuma z znatno prednostjo lahko sestoji v tem, da je v zalogovni komori na strani, nasprotni dozirnemu zatiču, razporejen s šibko vzmetjo obremenjen, pojemanju vsebine komore sledeč bat ali podobno, pri čemer je vzmetna sila tako majhna, da je preprečeno stiskanje trdnih teles, pri čemer pa je vzmetna sila vseeno tako velika, da potisne bat tudi proti sili težnosti trdnih teles in njegovi lastni teži, ki sledi pojemanju volumna komore. S to razporeditvijo je mogoče inhalator uporabiti v praktično poljubni legi in še pri vsakem dozirnem gibanju zagotoviti tudi polnjenje dozirne zareze. Zaradi tega se s temi ukrepi in stalnim lahkim potiskanjem praškastega trdnega telesa prepreči zapečenje le-tega ali tvorba kanala na mestu, na katerem dozirni zatič vstopa ali izstopa. Ker vzmet, ki obremenjuje sledilni bat, povzroča s tem, da pri vsakem dozirnem gibanju, najbolje po predhodnem stresanju inhalatorja, resnično sledi tudi popolno doziranje.

Zalogovna komora je lahko znotraj ohišnega dela razporejena sprostljivo in zamenljivo in/ali ima sprostljiv pokrov. S tem se da po izpraznitvi zalogovne komore bodisi to zalogovno komoro samo zamenjati ali ponovno napolniti, namesto da se mora uporabiti popolnoma nov inhalator, izpraznjenega pa vreči proč.

V ohišnem delu zamenljivo razporejena zalogovna komora lahko v izhodiščni legi pred montažo obsega predirno in/ali preko vnaprej določenih lomnih točk tesno pritrjeno zaporo prehodnega kanala za dozirni zatič, katera je z vstavitvijo zalogovne komore v njen ohišni del samodejno odpirljiva z dozirnim zatičem. Če se torej izpraznjeno zalogovno komoro nadomesti s takšno novo zalogovno komoro, povzroči vsatvitev v ohišni del istočasno tudi vnos dozirnega zatiča v to zalogovno komoro, ne da bi ta morala biti poprej že odprta.

22000PPO.IV

Da bi z dozirnim zatičem odpirljiva zapora pri kasnejši uporabi ne dospela v dozirno zarezo in motila dozirna gibanja, je smotrno, če je s to montažo odpirljiva zapora zalogovne komore izvihtljiva v notranjost zalogovne komore, njen premer pa je večji kakor osni razpon dozirne zareze. Pri tem so vsekakor mogoče tudi drugačne tehnične izvedbe tega principa.

V nadaljevanju so izvedbeni primeri pobliže pojasnjeni s pomočjo risb. V deloma shematski predstavitvi kaže sl. 1 inhalator po izumu v izhodiščnem položaju (drugi relativni položaj) in v vzdolžnem prerezu, sl. 2 inhalator s sl. Iv prvem relativnem položaju in v vzdložnem prerezu, sl. 3 zgornji del inhalatorja v pogledu od spredaj (v ravnini risbe s sl.

2), sl. 4 zgornji del s sl. 3 v pogledu s strani v smeri puščice IV, sl. 5 spodnji del inhalatorja v tlorisnem pogledu v smeri puščice V s sl.

2, sl. 6 vzdolžni prerez skozi zalogovno komoro inhalatorja (prerezna ravnina je identična s prerezno ravnino na sl. 1 in 2), sl. 7 zalogovno komoro v prerezu vzdolž črte VTI-VII s sl. 6, sl. 8 zalogovno komoro v nadaljnjem prerezu vzdolž črte VIII-VIII s sl. 6, sl. 9 zunanji izgled inhalatorja, sl. 10 prerez vzdolž črte Χ-Χ s sl. 11 skozi aretirno napravo v izhodiščnem položaju (drugi relativni položaj), sl. 11 aretirno napravo v tlorisnem pogledu v smeri puščice XI s sl. 10, sl. 12 aretirno napravo v prvem relativnem položaju in v prerezu vzdolž črte ΧΙΙ-ΧΙΙ s sl. 13, sl. 13 aretirno napravo v tlorisnem pogledu v smeri puščice ΧΙΠ s sl.

12, sl. 14 vzdolžni prerez modificiranega inhalatorja po izumu v prvem relativnem položaju, v katerem je dozirna zareza pozicionirana v zalogovni komori, pri čemer je osna prestavitev izvedljiva z zavrtitvijo telesa naprave, ki nosi dozirni zatič, nasproti ohišnemu

22000PPO.IV delu, ki vsebuje zalogovno komoro, sl. 15 deloma shematski prečni prerez inhalatorja po črti D-D s sl. 14, sl. 16 pogled na razvito, preko npr. približno četrtino obsega segajočo, nagnjeno ploskev ohišnega dela, preko katere se s pomočjo štrline na telesu naprave vrtilno gibanje pretvori v zahtevano osno prestavitev dozirnega zatiča iz njegove, na sl. 14 predstavljene, izhodiščne lege v položaj, prikazan na sl. 19, sl. 17 prerez po črti C-C s sl. 15 skozi protipovratno loputo, ležečo znotraj zračne poti, sl. 18 delni prerez po črti B-B s sl. 15 skozi k dozirnemu zatiču speljan kanal s pogledom na vstopa v naslednja kanala, sl. 19 inhalator v vzdolžnem prerezu po sl. 14 po izvršitvi vrtilnega gibanja, pretvorjenega v osno prestavitev, sl. 20 prečni prerez po črti E-E s sl. 19 skozi zaporo, predvideno med relativno drug proti drugemu zavrtljivima ohišnima deloma, sl. 21 inhalator v vzdolžnem prerezu, ustrezajočem tistemu s sl. 19, pri čemer je desni del nasproti razporeditvi s sl. 14 do 19 prikazan zavrteno, tako da prerez poteka tam skozi protipovratno loputo in zračne kanale, sl. 22 inhalator v prvem relativnem položaju v prerezu, ki je glede na sl. 14 zavrten za 90°, sl. 23 prečni prerez po črti F-F s sl. 22 skozi prikazovalno pripravo, sl. 24 do sl. 28 prikazovalno pripravo po sl. 23 v različnih položajih vsakokrat po naraščajočem številu doziranj, pri čemer je na sl. 28 predstavljeno blokiranje po predvidenem največjem številu doziranj, sl. 29 vzdolžni prerez modificiranega inhalatoija v drugem relativnem položaju, pri čemer je v zalogovni komori predviden vzmetno obremenjen sledilni bat za trdna telesa, nahajajoča se v zalogovni komori, sl. 30 vzdolžni prerez skozi zamenljivo zalogovno komoro z zaporo, zaprto z vnaprej določenimi lomnimi točkami ali podobnim, ki je z vstavitvijo v inhalator z dozirnim za tičem samodejno odpirljiva, pri čemer je v tem izvedbenem primeru prav tako predviden

22000PP0.IV vzmetno obremenjen sledilni bat.

S pomočjo na sl. 1 in 2 prikazanih vzdolžnih prerezov skozi 'inhalator naj bi se natančneje pojasnilo njegovo zgradbo in način delovanja. Inhalator I obsega v bistvu vstop 3 zraka z nakazanim protipovratnim ventilom R (oboje predstavljeno črtkano, ker ne leži v prerezni ravnini) v svojem snemljivem zgornjem delu O, prožilni organ v obliki pritisnega gumba 2, zalogovno komoro 4 za trdna telesa ali za ločen zalogovnik, npr. kapsulo K, v kateri so uskladiščena trdna telesa, dozirni zatič 5, ki je opremljen z v danem primeru kot utor zasnovano dozirno zarezo 50, zračni kanal 6 (prikazan Črtkano, ker ne leži v prerezni ravnini), kot tudi sesalni nastavek 1, ki je opremljen z izstopom za zmes trdna telesa-zrak, katera se proizvaja v inhalatorju na način in vrsto, ki ju je še potrebno pojasniti. Na sesalni nastavek 1 je nataknjena zaščitna kapa 1, s pomočjo katere je izstop 10 zapirljiv.

Pri temu sledečem pojasnjevanju načina delovanja inhalatorja se upošteva primer, da so trdna telesa uskladiščena v kapsuli K, ki vsebuje npr. 100 doziranj, in da je ta kapsula K že vnešena v zalogovno komoro 4. Izmere kapsule K in zalogovne komore 4 so pri tem usklajene druga z drugo. Če se sedaj napne pritisni gumb 2 in nasadi zgornji del O ter pritisne pritisni gumb 2 v njegov izhodiščni položaj, predre tako dozirni zatič 5 skozi odprtino. 400 skozi zalogovno komoro 4 v kapsulo K in štrli v trdna telesa, uskladiščena v kapsuli K. Inhalator je tedaj v svojem izhodiščnem položaju (sl. 1), iz katerega lahko sledi najprej doziranje količine trdnih teles, zatem pa inhalacija.

Zalogovna komora 4 z uležiščeno kapsulo K se znajde v mirovnem položaju, kot je predstavljeno na sl. 1. Zalogovna komora 4 in dozirni zatič 5 sta v tem mirovnem položaju relativno drug k drugemu tako razporejena, da dozirni zatič 5 sicer štrli v notranjost kapsule K in zapira odprtino 400 zalogovne komore 4, kot utor zasnovana dozirna zareza 50 pa se nahaja še v zračni poti med vstopom 3 in izstopom 10. Ta relativni položaj (izhodiščni položaj) dozirnega zatiča 5 in zalogovne komore 4 je v nadaljevanju označen kot drugi relativni položaj. Stena 40 zalogovne komore 4 je opremljena s stenskim podaljškom 41, v katerem je predvidena odprtina 410. V tem relativnem položaju zalogovne komore 4 in dozirnega zatiča 5 sprosti ta odprtina 410 zračno pot vstopa 3 zraka in izstopa 10 preko zračnega kanala 6. Stenski podaljšek 41 zalogovne komore 4 udari na svojem spodnjem koncu proti povratni vzmeti 43, ki je

22000PP0.IV v tem drugem relativnem položaju napeta, ne glede na potrebno prednapetje mehanizma.

Za izvedbo doziranja pritisne sedaj uporabnik od zgoraj na pritisni gumb 2 v smeri puščice P. Ta pritisni gumb 2 je v tu pojasnjenem izvedbenem primeru opremljen s stresalnim elementom, ki je zasnovan kot udarna vzmet 20. Udarna vzmet 20 je pritrjena na pritisnem gumbu 2, npr. prilepljena. Na delovanje te udarne vzmeti se bomo še povrnili kasneje. V tem trenutku je pomembno, da je vzmetna togost te udarne vzmeti 20 večja kakor srednja togost povratne vzmeti 43. S pritiskom od zgoraj na pritisni gumb 2 v smeri puščice P se zalogovna komora 4 premakne navzdol, povratna vzmet 43 pa se stisne. Udarna vzmet 20 ostane zaradi večje togosti še v svojem mirovnem stanju. Dozirni zatič 5, ki je glede na telo naprave razporejen fiksno (npr. je vpet v izvrtini), se zaradi navzdoljnjega gibanja zalogovne komore 4 zabode globlje v trdna telesa, ki so uskladiščena v kapsuli K. Koje povratna vzmet 43 približno popolnoma stisnjena, se dozirna zareza 50 dozirnega zatiča 5 znajde že v notranjosti kapsule K in s tem v trdnih telesih.

Že med vdiranjem dozirne zareze 50 dozirnega zatiča 5 v zalogovno komoro 4, zlasti pa tudi pri dosegu položaja, v katerem je povratna vzmet 43 popolnoma stisnjena in je v nadaljevanju označen kot prvi relativni položaj, se kot utor zasnovana dozirna zareza 50 dozirnega zatiča 5 napolni s trdnimi telesi. Da bi se doseglo, da se tudi pri izjemno slabi sposobnosti tečenja in zelo finozrnatih praških, ki so bili omenjeni že uvodoma, dozirno zarezo 50 napolni hitro, zanesljivo in popolnoma, se udarna vzmet 20, odvisno od na zadnjem kosu poti naraščajoče vzmetne togosti hitro stisnjene povratne vzmeti 43, sunkovito prevrže v položaj, prikazan na sl. 2. S tem sunkovitim preskokom udarne vzmeti 20 se strese zalogovna komora 4 in z njo uležiščena kapsula K ter prašek, tako da tudi prašek z izjemno slabo sposobnostjo tečenja dospe v dozirno zarezo 50. Alternativno bi se dalo seveda udarni vzmeti 20 tudi odpovedati, uporabnik pa bi inhalator sunkovito stresel, da bi dosegel opisani učinek.

Če se sedaj zalogovna komora 4 in dozirni zatič 5 znajdeta v prvem relativnem položaju, prikazanem na sl. 2, zapre stenski podaljšek 41 pot zračnega toka. S tem se doseže, da se z vpihavanjem v sesalni nastavek 1, npr. z nenamernim kašljanjem, med doziranjem nikakršen prašek ne izpihne iz inhalatorja skozi vstop 3 zraka. Razen tega se s tem zapiranjem zračne poti doseže, da med doziranjem, torej med polnje22000PP0.IV njem dozirne zareze 50, v inhalator ne more dospeti niti vlaga, kar je z nenamernim kašljanjem uporabnika sicer vseskozi mogoče.

Po preskoku udarne vzmeti 20 je dozirna zareza 50 napolnjena s praškom. Če se sedaj sprosti pritisni gumb 2, premakne povratna vzmet 43 zalogovno komoro 4 nazaj v drugi relativni položaj, torej v izhodiščni položaj. V tem drugem relativnem položaju (izhodiščni postavitvi) sprosti odprtina 410 v stenskem podaljšku 41 zalogovne komore 4 zračno pot, kot je že opisano. Če sedaj uporabnik vsesa zrak na sesalnem nastavku 1, se s tem skozi vstop 3 zraka in skozi protipovratni ventil R, ki je na sl. 1 simbolično črtkano prikazan z loputo R, v zračnem kanalu 6 razvije zračni tok. Ta zračni tok izpiha dozirano količino praška ven iz dozirne zareze 50. Na ta način nastane zmes trdna telesa-zrak, katero zatem uporabnik inhalira skozi izstop 10 na sesalnem nastavku 1 in katera lahko dospe v njegove dihalne poti. Da bi se doseglo karseda učinkovito izpihovanje dozirane količine praška iz dozirne zareze 50 in zmanjšalo hitrost toka zmesi trdna telesa-zrak ob vstopu v dihalne poti uporabnika, se v sesalnem nastavku 1 prečni presek zračnega kanala, ki se ga sicer drži majhnega, poveča proti izstopu 10.

Kako je zračni kanal 6 detajlno zasnovan v tu pojsnjenem izvedbenem primeru, oz. kako je zračni tok voden v inhalatorju, naj bi se natančneje pojasnilo v nadaljevanju s pomočjo sl. 3 do 9. Na sl. 3 in 4 je prikazan zgornji del O inhalatorja, pri čemer so v pogledu s strani na sl. 4 razpoznavni vstopi 3 zraka (podolgovate reže). Skozi te zračne vstope 3 in skozi protipovratni ventil R (na sl. 1 prikazan črtkano tako v svoji mirovni postavitvi kot tudi v postavitvi pri vdihu) prispe vsesani zrak v notranjost inhalatorja.

Kako je zračni tok nadalje voden v notranjosti inhalatorja je razvidno s sl. 5, na kateri je prikazan tlorisni pogled na spodnji del U inhalatorja. Razpozna se tri uležiščene zračne kanale 6a, 6b, 6c, ki so v telesu spodnjega dela U inhalatorja razporejeni tako, da vodijo navzdol (glej tudi črtkano črto 6 na sl. 1), in skozi katere je naprej voden zračni tok.

Na sl. 6 je prikazana s pomočjo pritisnega gumba 2 gibljiva zalogovna komora 4, tu seveda brez vstavljene kapsule K. Po končanju dozirnega koraka, ko se torej dozirni zatič 5 in zalogovna komora 4 nahajata v izhodiščni postavitvi (drugi relativni

22000PP0.IV položaj), se prašek s pomočjo zraka izpihne iz dozirne zareze 50 dozirnega zatiča 5. Zato mora seveda zračni tok dospeti iz zračnih kanalov 6 k dozirni zarezi 50.

Kako se da to realizirati je prikazano na sl. 7 in 8, ki vsakokrat prikazujeta prereza vzdolž črt VII-VII oz. VHI-Vin. Prerezna ravnina VH-VII poteka pri tem natanko na višini dozirne zareze, tako da le-ta stoji optimalno v zračnem toku. S pomočjo sl. 7 se vidi, da sta vstopni odprtini 44a in 44b za zračni tok razporejeni pod enakim kotom a glede na prerezno ravnino vzdolžnega prereza s sl. 1 kakor ustrezna zračna kanala 6a in 6b s sl. 6.

Tretja vstopna odprtina 44c za zrak je razporejena pod enakim kotom β glede na to prerezno ravnino kakor ustrezni zračni kanal 62, kot se seveda vidi s sl. 8, pod obema vstopnima odprtinama 44a in 44b za zrak v prerezni ravnini VII-VII. Ta vstopna odprtina 44c za zrak služi za to, da se morebitna iz dozirne zareze izpadla zrna trdnih teles oz. praška izpihne skupaj in s tem primeša zračnemu toku. Skozi odprtino 410 v stenskem podaljšku 41 zalogovne komore 4 lahko vzpostavljena zmes trdna telesazrak skozi izstop 10 v sesalnem nastavku 1 zatem dospe v dihalne poti uporabnika.

Da bi se izognilo nenamernemu večkratnemu doziranju, se zalogovno komoro 4 in dozirni zatič 5 (glej sl. 2) z aretimo napravo medsebojno trdno drži v prvem relativnem položaju. Ta aretirna naprava je na sl. 1 kot primer prikazana z zapahom 21, katerega način delovanja je v nadaljevanju pojasnjen s pomočjo sl. 9 do 13.

Da bi lahko razumeli način delovanja aretime naprave, je na sl. 9 najprej še enkrat prikazana zunanja zgradba inhalatorja, pri čemer je v zgornjem delu O, kotje že razvidno tudi s sl. 3, predvidena odprtina 212.

Na sl. 10 je pritisni gumb 2 predstavljen v stranskem pogledu v vzdolžnem prerezu. Pod svojo glavo je opremljen z utorom 22, ki je že črtkano prikazan na sl. 1. V ta utor je prijemljiv zapah 21, kije prav tako prikazan na sl. 1, na še bolj pojasnjen način in vrsto.

V svojem izhodiščnem položaju (drugi relativni položaj zalogovne komore 4 in dozirnega zatiča 5) je inhalator na sl. 11 prikazan v tlorisnem pogledu. V tem tlorisnem pogledu se vidi, daje zapah 21 opremljen z listnato vzmetjo 210 in držalnim gumbom

22000PPO.IV

211. Listnata vzmet 210 je podprta na utoru v notranji steni inhalatorja (glej tudi sl. 10) in poizkuša pomakniti zapah 21 v smeri puščice V, držalni gumb 211 pa potisniti še dlje ven skozi odprtino 212, prikazano že na sl. 9 in 10. ·

To nadaljnje potiskanje ven držalnega gumba 211 skozi odprtino 212 se prepreči s tem, da zapah 21 v izhodiščnem položaju udari proti telesu pritisnega gumba 2 (prožilni organ). To je zlasti dobro razvidno iz prikaza v prerezu na sl. 10.

Če se sedaj Sproži pritisni gumb 2 (puščica P na sl. 1), torej se dozirna zareza 50 dozirnega zatiča 5 premakne v zalogovno komoro 4, ostane tako zapah 21 najprej v opisanem položaju, kajti držalni gumb 211 je trdno držan v odprtini 212. Temu nasprotno se pritisni gumb 2 giblje navzdol. Ob dosegu prvega relativnega položaja (sl. 2)lahko zapah 21 zdrsne v utor 22 pritisnega gumba 2 in tako lahko listnata vzmet 210 pomakne zapah 21 v smeri puščice V (sl. 11). S tem se držalni gumb 211 z listnato vzmetjo 210 potisne še dlje ven skozi odprtino 212. V tem stanju (sl. 12, sl. 13) ne more povratna vzmet 43 (sl. 2) zalogovne komore 4 nič več postaviti nazaj v izhodiščni položaj (drugi relativni položaj), kajti pritisni gumb 2 je trdno zaskočen preko zapaha 21.

Šele ko uporabnik od zunaj pritisne proti držalnemu gumbu 211 v smeri puščice E, se zapah 21 pomakne iz utora 22 v pritisnem gumbu 2 in s tem ven iz svojega zaskočenega položaja ter sprosti aretiranje. Sedaj se lahko zalogovno komoro s povratno vzmetjo 43 ponovno povrne nazaj v izhodiščni položaj (drugi relativni položaj dozirnega zatiča 5 in zalogovne komore 4). S to vrsto aretiranja se prepreči večkratno doziranje.

Do sedaj opisani inhalatorje lahko, kot že omenjeno, na vstopu 3 zraka opremljen s protipovratnim ventilom. Alternativno bi lahko protipovratni ventil R bil predviden tudi v sesalnem nastavku. Ta protipovratni ventil R je lahko izveden npr. kot loputa, kot je Črtkano prikazano na sl. 1, in povzroča, da je pri pihanju v inhalator skozi izstop 10, npr. pomotoma pri kašljanju uporabnika v izstop 10, vstop 3 zraka zaprt. To je zlasti prednostno, kot npr. po doziranju praška in po povratku zalogovne komore 4 v drugi relativni položaj, da se praška ne da izpihati skozi vstop 3 zraka iz inhalatorja. Če torej uporabnik po uspešnem doziranju pomotoma zakašlja v inhalator, se nič praška ne igubi in lahko posesa novega, ne da bi bilo poprej potrebno

22000PP0.IV na novo dozirati.

Nadalje je lahko inhalator zasnovan še s števcem 7, ki se ga da vrniti v začetni položaj (sl. 1), ki se pri vsakem dozirnem koraku inkrementira. Števec 7 se npr. inkrementira pri navzdoljnjem gibanju zalogovne komore 4. Takšen števec 7 je zlasti prednosten, kajti v zalogovni komori 4 nahajajoča se kapsula K vsebuje določeno število doziranj praška. Pri vnosu nove kapsule K lahko nato uporabnik števec 7 postavi v začetni položaj³, tako da lahko vsakokrat razpozna, koliko doziranj je že odvzel kapsuli K, in lahko pravočasno vstavi novo kapsulo K v zalogovno komoro 4 oz. v danem primeru zamenja inhalator.

Da bi se notranjost inhalatorja oz. zračno pot osušilo oz. držalo suho, je v zaščitni kapi 11 predvideno sušilno sredstvo 12, kije lahko npr. zasnovano kot silika-gel.

Takšen inhalator je, kot že pojasnjeno, zlasti primeren za kot trdno telo zasnovane snovi ali zmesi snovi z antiastmatičnim učinkom, posebno tudi za inhalacijo mešanice iz laktoze in formoterola, ki je na razpolago npr. v obliki soli formoterola fumarata, katerega oznaka po IUPAC nomenklaturi se glasi:

’’(±)-2’-hidroksi-5’-[(RS)-l-hidroksi-2-[[(RS)-p-inetoksi-a-metilfenetil]-amino]etilj-formanilid-fumarat-dihidrat.

Za opisani inhalator si je mogoče misliti mnogo variant. V principu ni po izumiteljski zamisli nujno potrebno, daje zalogovna komora razporejena gibljivo, dozirni zatič pa lokalno trdno, prav tako je mogoč obraten primer. Zagotovljeno mora le biti, da sta zalogovna komora in dozirni zatič z dozirno zarezo medsebojno relativno premakljiva. Nadalje je tudi mišljeno, da so prašek oz. trdna telesa uskladiščena neposredno v zalogovni komori in ne v ločeni kapsuli, ki je vnešena v to zalogovno komoro. Stresalni element (udarna vzmet) je seveda lahko izvedena drugače, prav tako tudi aretirna naprava. Tudi sušilno sredstvo je lahko nekoliko drugačno kot omenjen silika-gel.

Na sl. 14 do 30 so prikazani modificirani izvedbeni primeri inhalatorja I, pri katerih je

3. resetira (op. prev.)

22000PP0.IV na zlasti smotrn način zasnovano predvsem poprej omenjeno relativno gibanje med zalogovno komoro 4 in dozirnim zatičem 5. Deli tega modificiranega inhalatorja I so pri tem v znatnem obsegu opremljeni z istimi referenčnimi številkami kot pri poprej opisanem izvedbenem primeru. Pri tem kaže primerjava npr. med sl. 1 in 14, da je pri nadaljnje opisanem izvedbenem primeru inhalator sicer prav tako predeljen v dva ohišna dela, vendar je delitev izvedena pod izstopom zraka ali ustnikom 10.

Da bi se izvedlo relativno gibanje med zalogovno komoro 4 in dozirnim zatičem 5, je pri nadalje opisanih izvedbenih primerih predvideno, da sta zalogovno komoro 4 obsegajoč ohišni del 101 in telo naprave ali ohišni del 102, ki nosi dozirni zatič 5, tako relativno prestavljiva drug k drugemu iz prvega stisnjenega položaja, npr. po sl. 14, v drugi izvlečeni položaj, npr. po sl. 19, da sta zavrtljiva relativno drug proti drugemu, nagnjene vodilne ploskve ali nagnjene ploskve 103 na ohišnem delu 101 in na njih vodeni protikosi 104, ki so razporejeni na telesu 102 naprave, pa omenjeno vrtilno gibanje prestavijo v osno gibanje. Na tem mestu pa se naj še enkrat opozori na to, da so lahko nagnjene ploskve 103 prav tako predvidene na zunanji strani ostenja 109, torej na telesu 102 naprave, protikosi 104 pa temu ustrezno na ohišnem delu 101. Nagnjena ploskev 103 je na sl. 16 predstavljena razvito v pogledu v smeri puščice A s sl. 14.

Pri tem ohišni del 101 obsega v izvedbenem primeru več, namreč vsakokrat štiri na svojem obodu razporejene nagnjene ploskve 103 enake strmine in dolžine, relativno k njim zavrtljiv ojišni del 102 pa ustrezno število z njimi sodelujočih štrlin ali protikosov 104.

Štiri nagnjene ploskve 103, ki so na smotrn način zasnovane kot utori, da bi se štrlinaste protikose 104 lahko dobro prisilno vodilo, se pri tem raztezajo po približno 90° obsega, ležijo na enaki višini in se dvigajo v isti smeri. Na koncu nagnjenih ploskev 103 je vsakokrat predviden v navpični smeri, torej vzporedno z vzdolžno središčnico inhalatorja I orientiran prehodni utor 105 za štrlinaste protikose 104, tako da sta po enem vrtljaju in vzdolžnem zdrsu protikosov 104 ali štrlin na nagnjenih ploskvah 103 z iz tega izhajajočo osno prestavitvijo dozirnega zatiča 5 ohišni del 101 z zalogovno komoro 4 in kot vodilni zatič služeči ohišni kos 104 ponovno potisljiva skupaj v osni smeri, torej postavljiva nazaj v izhodiščno lego po sl. 14. Iz te izhodiščne lege se lahko potem izvaja naslednje dozirno-vrtilno gibanje v isti smeri kot

22000PP0.1V poprejšnje. Za uporabnika je torej podano enostavno rokovanje, pri čemer lahko na prednosten način opravi sorazmerno lahko in varno izvedljivo vrtilno gibanje, ki je lahko tudi za starejše ljudi in otroke, kadar je potrebno izvesti sorazmerno kratko osno prestavitev proti začetnemu tornemu odporu.

V poteku osnih povratnih utorov 105 je po sl. 14,16,19, 22 in 29 razporejena vsaj ena žagasto zasnovana štrlina, katere strmo padajoča stran je razporejena skladno z vsakokratno delujočo nagnjeno ploskvijo 103 za protikos ali štrlino 104. Protikos 104 se da z naraščajočo zunanjo stranjo 107 štrline 106 prestaviti v opni smeri, tako da se v izhodoščni legi naslednjega dozirnega gibanja razporedi za strmo padajočo stranjo štrline 106 in med vrtilnim gibanjem preko te strmo padajoče strani prepelje v nagnjeno ploskev 103. S tem je zagotovljeno, da uporabnik lahko in mora izvajati doziranje vedno le z vrtilnim gibanjem in ne z osnim gibanjem s prestavitvijo protikosa 104 vzdolž utora 105. Nadalje je v poteku osnega povratnega utora 105 predvidena še manjša štrlina ali palec 105a, ki prepreči slabo ali neželeno stisnitev inhalatorja.

Nagnjene ploskve 103 oz. utori, ki obsegajo slednje, ustrezajo vsakokrat delu navojnega koraka in so v izvedbenem primeru razporejene na notranji strani stenskega kosa 108 ohišnega dela 101, kateri ohišni kos 108 se razteza od ohišnega dela 101 približno osno v stran, ki je obrnjena proč od zalogovne komore 4, v danem primeru navzdol. Na ustreznem, vzporedno k tej steni 108 razporejenem ostenju 109 telesa 102 naprave, katero ostenje 109 je v izvedbenem primeru razporejeno znotraj stenskega kosa 108, štrlijo protikosi 104 radialno navzven in prijemljejo v utoraste nagnjene ploskve 103.

Da bi se nadomestilo udarno vzmet 20 iz izvedbenega primera po sl. 1 do 13, kljub temu pa bi se pri dozirnem gibanju razvilo stresanje za tresenje trdnih teles, istočasno pa na prednosten način izključilo dozirnemu gibanju nasprotno vrtilno gibanje, je na stičnem mestu med relativno drug proti drugemu zavrtljivima ohišnima deloma 101 in 102 razporejena kot raglja delujoča zapora 110. To se zlasti vidi iz sl. 20, iz katere so razen tega razvidni tudi povratni utori 105 za protikose 104.

Razen tega so na sl. 20 z vodoravnim prerezom tega prikaza po prerezni Črti E-E s sl.

nagnjene ploskve 103 delno prerezane in s tem vsako^at vidne kot segment.

22000PPO.IV

Zapora 110 obsega na po sebi običajen način zaporno kolo 111 z žagastimi zobmi 112 na ohišnem delu 101 in sicer stenskem kosu 108 in sodeluje z vsakokrat v obodni smeri drug proti drugemu zamaknjenimi protizobmi 113 ali skupinami takih protizob 113, ki so predvideni na drugem ohišnemcdelu ali telesu 102 naprave na notranji strani zunanjega ostenja 114, ki po sl. 20 nima krožne konture, temveč nasproti krožni obliki zapornega kolesa 111 vsakokrat pusti vogalne prostore 115 prazne, tako da se omenjene skupine protizob na omenjeni način da zamakniti druge proti drugim, tako da zavrtitev zapornega kolesa 111 že pri manj kot eni zobni delitvi vodi k blokiranju vrtenja v nasprotni smeri. Omenjene vogalne prostore 115 se bo kasneje omenilo Še v zvezi z dovodom zraka.

Predvsem pri istočasnem opazovanju sl. 20 in 19 se vidi, da je zaporno kolo 111 v osnovi del ostenja 108 ohišnega dela 101, ki ima po kratkem osnem območju žagaste zobe 112, ki štrlijo navzven in prijemljejo v protizobe 113 zunanjega ostenja 114, katero ima pri tem večjo osno dolžino, da bi se upoštevalo osno relativno gibanje med ohišnim delom 101 in telesom 102 naprave. Pri tem se zobje 112, zobne vrzeli in protizobje raztezajo premočrtno v osni smeri, da bi omogočili in tudi vodili omenjeno osno relativno gibanje, v katerega je potrebno pretvoriti vrtilno gibanje.

Dozirni zatič 5 obsegajoče telo 102 naprave ali ohišni del ima torej po območjih deloma dvojno ostenje, katerega notranje ostenje 109 nosi z nagnjenimi ploskvami 103 na drugem ohišnem delu 101 sodelujoče, radialno navzven štrleče protikose 104, medtem ko zunanje ostenje 114 od zunaj objema nagnjene ploskve 103 obsegajoč stenski kos 108 drugega ohišnega dela 101 in vsebuje protizobe 113 za zaporno kolo 111, razporejeno na zunanji strani zalogovno komoro 4 vsebujočega ohišnega dela 101 oz. ostenja 108. To podaja na sl. 14, 19, 22 in 29 razpoznavne kompaktne gradbene načine in povezavo ohišnega dela 101 s telesom 102 naprave, četudi ta dva dela nista prestavljiva le v osni smeri, temveč tudi drug proti drugemu v smeri vrtenja.

Da bi se omenjeno vrtilno gibanje lahko neovirano izvajalo, sta notranje ostenje 109 dozirno iglo 5 obsegajočega ohišnega dela 102 in nagnjene vodilne ploskve 103 obsegajoča stena 108 zalogovno komoro 4 obsegajočega ohišnega dela 101 v prečnem prerezu zasnovana krožno, medtem ko zunanje ostenje 114 prvega ohišnega dela 102 - kot že omenjeno - vsaj deloma območno odstopa od te krožne oblike, tako da se ustvari vogalne prostore ali vogalna območja 115. Zlasti pri

22000PPO.IV zavrtitvi in/ali osnem izvlečenju ohišnih delov 101 in 102 se lahko po sl. 21, na kateri so nekateri deli VG predstavljeni zavrteno, vsesani zrak po puščicah Pf 1 in Pf 2 na sl.

preko teh tedaj odprtih vogalnih območij 115 vsesa in skozi preboje 116 blizu dna

117 telesa 102 naprave kot tudi vsaj skozi protipovratno loputo 118 - po sl. 15 dve protipovratni loputi 118 - vodi k zračnim kanalom 6a, 6b in 6c ter dozirnemu zatiču 5.

S tem je istočasno mogoče, da čelna stran zunanjega ostenja 114 dozirno iglo vsebujočega telesa 102 naprave v stisnjenem položaju s sovpadajoče potekajočo konturo nalega proti prislonski ploskvi 119 drugega ohišnega dela 101 in v tem položaju je zračna pot zaprta, notranjost inhalatorja I pa zrakotesno zaprta. Zapiranje zraka proti zračnim kanalom 6a, 6b in 6c ter dozirnemu območju torej ni več izključno odvisna od povratne sile protipovratne lopute ali protipovratnega ventila R, temveč se v stisnjenem položaju zračna pot dodatno tesno zapre.

izumu dovoljuje v osno gibanje prestavljivo vrtilno gibanje razen tega kontrolo in prikaz že izvedenih doziranj, namesto da bi se uporabilo števec 7. Pri izvedbenih primerih po sl. 14 do 30 vsebuje eden od ohišnih delov relativno k prikazovalnemu oknu 120 zavrtljiv prikazovalni obroč 121, ki je z relativnim vrtenjem obeh ohišnih delov 101 in 102 drugega k drugemu pri doziranju vsakokrat gibljiv naprej za majhen znesek kota enake velikosti in - glede na vedno v isti smeri izvajajoče dozirno vrtilno gibanje - v isto smer. Natančna zasnova in razporeditev tovrstne prikazovalne priprave je prikazana na sl. 22 do 28.

Iz teh slik je razvidno, da je prikazovalni obroč 121 zasnovan kot zobnik, ki je izsredno glede na votli zobnik 122 z notranjim ozobljenjem uležajen v dozirno iglo obsegajočem ohišnem delu ali telesu 102 naprave in se s svojim zunanjim ozobljenjem prilega v notranje ozobljenje tega votlega kolesa 122, katero je trdno povezano z omenjenim ohišnim delom 102. Število zob tega notranjega, kot prikazovalni obroč 121 služečega zobnika pri tem tako malo odstopa od števila zob votlega kolesa 122, torej je manjše le za majhno število, da je zobnik z notranjim ozobljenjem nasproti votlemu zobniku 122 zavrtljiv za približno en sam vrtljaj ali del le-tega, kadar je izvedeno preddoločeno število npr. 100 do 200 doziranj. Na sl. 23 do 28 je pojasnjeno, da so na prikazovalnem oknu 120 vsakokrat oz zunaj vidni zunanji plašči prikazovalnega obroča 121, zlasti če je prikazovalno okno prosojno ali prozorno, prikazovalni obroč 121 pa pobarvan s primemo barvo. Pri tem se barva lahko menja po obodu

22000PP0.IV prikazovalnega obroča 121, da bi se poudarilo napredovanje doziranja oz. napredovanje praznjenja zalogovne komore 4.

Vrsta prikazovanja z večkratnim vrtenjem telesa 102 naprave nasproti ohišnemu delu 101 za četrtino zavrtljaja in nadaljnje gibanje prikazovalnega obroča 121 je pri tem pojasnjeno na sl. 24 do 28 s tem, da je eden od zob prikazovalnega obroča 121 označen. Istočasno je na teh slikah še prikazano, da se prikazovalni obroč 121 in s tem dozirno gibanje po dosegu predvidenega števila doziranj da blokirati.

Medtem ko je na sl. 24 prikazan inhalator v stanju dobave in se označen zob nahaja na eni strani prikazovalnega okna 120, je na sl. 25 prikazano prvo doziranje, pri katerem se je prikazovalno okno 120 obsegajoče telo 102 naprave zavrtelo za 90°. Ustrezno se je sojemalo prikazovalni obroč 121 preko ozobljenja. Zatem sledi osno povratno gibanje in nadaljnje doziranje, pri čemer je na sl. 26 prikazan položaj po npr. četrtem doziranju. Označen zob je sedaj prešel približno širino prikazovalnega okna 120.

Pri tem je bistveno istočasno že omenjeno pripravljalno blokiranje dozirnega gibanja po predvidenem številu doziranj, v tem primeru npr. 200 doziranj.

To blokiranje pri tem sledi s pomočjo prikazovalnega obroča 121 na naslednji način: Zobnik, ki služi kot prikazovalni obroč 121, obsega na svoji proč od zob obrnjeni notranji strani prislon 123, ki s protiprislonom 124 relativno k njemu zavrtljivega ohišnega dela 101 sodeluje v takem smislu, da sta oba prislona 123 in 124 v izhodiščni legi po sl. 24 blizu drug drugemu ali se celo dotikata, z dozirnim gibanjem po sl. 25 do 27 pa sta počasi gibljiva v obodni smeri najprej drug iz drugega nato pa zopet drug v drugega, pri čemer z istočasno osno prestavitvijo dospeta tadva prislona 123 in 124 vsakokrat v druga proti drugi po višini zamaknjeni ravnini, s povratnim gibanjem pa ponovno prideta v naleganje v sovpadajoči ravnini ali skoraj na isti višini. Izsrednost skrbi pri tem istočasno za to, da oba prislona tudi po sorazmerno velikem številu doziranj, npr. po 197 doziranjih (pri zadnjem doziranju), po sl. 27 medsebojno še ne kolidirata.

Na sl. 28 je prikazano, da oba prislona 123 in 124 po približno enem zavrtljaju prikazovalnega obroča 121 in zadnjem dozirnem koraku na takšen način ležita drug

22000PPO.IV nad drugim v obeh ravninah, daje zaprto osno povratno prestavljanje v začetno lego inhalatorja po sl. 14 in s tem ponovljen, iz te lege začet dozirni korak (učinkuje blokiranje). Vrtilno gibanje, ki služi doziranju, je lahko uporabljivo istočasno na prednosten način ne le za zavrtitev prikazovalnega obroča, temveč ima ta lahko s pomočjo prislonov 123 in 124 dodatno funkcijo in sicer služi za to, da se po vnaprej podanem številu dozirnih korakov inhalator I zapre. S tem se prepreči, da bi uporabnik pri dokaj izpraznjenem inhalatorju I izvajal nadaljnje dozirne korake, ne bi pa več dobil zadostne količine trdnih teles.

Na sl. 29 in 30 sta predstavljena izvedbena primera inhalatorja I po izumu, pri katerih so prav tako izpolnjene poprej omenjene značilnosti in ukrepi, dodatno pa je v zalogovni komori 4 na strani, ki je obrnjena proč od dozirnega zatiča 5, razporejen s šibko vzmetjo 125, v danem primeru vijačno vzmetjo obremenjen, odvzemu vsebije zalogovne komore 4 sledeč bat 126. Vzmetna sila je pri tem tako majhna, da ne pride do stiskanja trdnih teles, pri čemer pa je vzmetna sila istočasno tako velika, da lahko prestavi bat 126 tudi proti težnostni sili trdnih teles in njegovi lastni teži, pri čemer sledi pojemanju volumna komore. S tem se da celotni inhalator I uporabiti praktično v poljubni legi, t.j. uporabnik ga lahko uporabi tudi v ležečem položaju, ne da bi moral zavzeti težak položaj. Kljub temu ostane vedno zagotovljeno, da vsako dozirno gibanje vodi k temu, da se lahko inhalira dozirni zarezi 50 ustrezno količino trdnih teles.

Istočasno postane pri tem s temi slikami in predvsem s sl. 30 jasno, da je zalogovna komora 4 znotraj ohišnega dela 101 razporejena sprostljivo in izmenljivo in/ali lahko ima sprostljiv pokrov 127. S tem po izpraznitvi zalogovne komore 4 ni potrebno zamenjati celotnega inhalatorja I, temveč le zalogovno komoro ali pa se jo da celo ponovno napolniti. Ustrezno majhna je tudi nagnjenost k izmetu.

Pri tem je na sl. 30 še pojasnjeno, da ima izmenljivo v ohišnem delu 101 razporejena zalogovna komora 4 v izhodiščni postavitvi pred montažo zaporo 129, ki se jo da prebiti, izbiti in/ali z vnaprej določenimi lomnimi točkami tesno pritrditi, prehodnega kanala 400 za dozirni zatič 5, katera zapora 129 je z vstavitvijo zalogovne komore 4 v njen ohišni del 101 z dozirnim zatičem 5 samodejno vtisljiva in odpirljiva. S tem je zamenjava dokaj izpraznjene dozirne komore 4 z napolnjeno dozirno komoro 4 zelo enostavna, ker istočasno s potisnjenjem le-te v uporabni položaj vzpostavi tudi že

22000PPO.IV povezavo z zračno potjo, dozirni zatič 5 pa dospe v prvi dozirni položaj.

Pri tem je lahko z montažo odpirljiva zapora 129 zalogovne komore 4 v danem primeru izvihtljiva v notranjost zalogovne komore 4, torej ostane še v povezavi z ostenjem zalogovne komore 4, njen premer pa je pri tem na smotrn način večji kakor osni potek dozirne zareze 50, tako da le-to lahko brez težav spremlja na zapori 129, ki je zavihtena navznot.

Kot že poprej omenjeno ima inhalator po izumu več prednosti. Varno, hitro, zanesljivo in popolno polnjenje dozirne zareze je zagotovljeno tako, da dozirana količina trdnih teles obsega dobro konstanto in tako lahko uporabnik, ki težko diha, hitro in zanesljivo inhalira določeno količino blažilnega praška. Nadalje je inhalator primeren posebej tudi za inhaliranje drobnozrnatih in zato praškov s slabo sposobnostjo tečenja. Razen tega je preprečen vdor vlage v inhalator in s tem grudičenje. Nadalje se da pri inhalatorju po izumu prašek, kot že opisano, uskladiščiti v kapsulo, tako da se lahko uporabi tudi takšne praške, katerih farmacevtski učinek pojenjuje (glej npr. konstrukcijo po sl. 30) s trajnim stikom z zrakom (neposredno skladiščenje v zalogovni komori). Inhalator se da enostavno demontirati, čistiti, lahko oskrbovati, poleg tega pa ni zasnovan kot inhalator za enkratno uporabo. Zlasti primeren je za inhaliranje antiastmatično učinkovitih snovi in zmesi snovi ter zlasti posebej za zmes snovi iz formoterola in laktoze. Predvsem lahka posluževalnost se odraža v povišani masi, kadar je osno dozirno gibanje povzročeno z delno zavrtitvijo obeh ohišnih delov 101 in 102 drugega proti drugemu, ker je takšna zavrtitev za uporabnika bistveno varneje izvedljiva, kot sorazmerno kratka, s tornimi silami otežena čista osna prestavitev.

Inhalator I za vnos dozirane količine trdnih teles, npr. farmacevtsko učinkovitih praškov, v zračni tok, vsesan s strani uporabnika, obsega zalogovno komoro 4, v katero štrli dozirni zatič 5. Dozirni zatič 5 je opremljen z dozirno zarezo 50, katera določa količino trdnih teles, ki se jo primeša zračnemu toku. Zalogovna komora 4 in dozirni zatič 5 sta drug proti drugemu relativno tako premakljiva, da se v prvem relativnem položaju dozirnega zatiča 5 in dozirne komore 4 dozirna zareza 50 dozirnega zatiča 5 nahaja v zalogovni komori 4, kjer se napolni s trdnimi telesi, v drugem relativnem položaju pa se nahaja v zračnem kanalu, kjer se trdna telesa primešajo zračnemu toku. Osno relativno gibanje se lahko pri tem povzroči z zavrtitvijo dveh

22000PPO.IV ohišnih delo 101,102 preko nagnjenih ploskev 103.

CIBA-GEIGY/AG: z;

PATEKm/lSAMA

I-JUe/jaMA

22000PP0.IV

Claims (31)

1. Patentni zahtevki

   1. Inhalator za vnos dozirane količine trdnih teles, - zlasti farmacevtsko učinkovitih trdnih snovi ali zmesi snovi, prednostno v praškasti obliki, v s strani uporabnika vsesan zračni tok, ki po vnosu trdnih teles dospe v dihalne poti uporabnika kot zmes trdna telesa-zrak, z vstopom (3) zraka za vsesani zrak, z zračnim kanalom (6), ki povezuje vstop (3) zraka z izstopom (10) oz. ustnikom, z zalogovno komoro (4) za trdna telesa in z dozirnim zatičem (5), ki s pomočjo na njem predvidene dozirne zareze (50) določa in vnaša v zračni tok količino trdnih teles, značilen po tem, da dozirni zatič (5) štrli skozi odprtino (400) zalogovne komore (4) v smeri njegove vzdolžne osi v zalogovno komoro (4) in da sta zalogovna komora (4) ter dozirni zatič (5) drug k drugemu v smeri vzdolžne osi dozirnega zatiča (5) tako gibljiva, da se dozirna zareza (50) dozirnega zatiča nahaja v prvem relativnem položaju v zalogovni komori (4), v drugem relativnem položaju pa v zračnem kanalu.
2. 2. Inahalator po zahtevku 1, značilen po tem, da je dozirni zatič (5) glede na telo naprave razporejen lokalno trdno in da je zalogovna komora (4) zasnovana gibljivo proti dozirnemu zatiču (5).
3. 3. Inhalator po zahtevku 2, značilen po tem, da obsega ločen prožilni organ (2) za gibanje zalogovne komore (4), ki je zasnovan tako, da ob proženju giblje zalogovno komoro (4) nasproti sili povratne vzmeti (43) v prvi relativni položaj k dozirnemu zatiču (5), in da je stena zalogovne komore (4) opremljena s stenskim podaljškom (41), ki v tem prvem relativnem položaju zapre zračni kanal, in daje v stenskem podaljšku predvidena odprtina (410), ki po povratku zalogovne komore (4) v drugi relativni položaj ponovno sprosti zračni kanal.
4. 4. Inhalator po zahtevku 3, značilen po tem, da je prožilni organ (2) opremljen s stresalnim elementom (20), ki po dosegu prvega relativnega položaja dozirnega zatiča (5) in zalogovne komore (4) strese zalogovno komoro (4).
5. 5. Inhalator po zahtevku 4, značilen po tem, da je stresalni element zasnovan kot udarna vzmet (20).

   22000PPO.IV
6. 6. Inhalator po enem od zahtevkov 1 do 5, značilen po tem, da je opremljen z aretimo napravo (21, 210, 211, 212) ki zalogovno komoro (4) oz. dozirni zatič (5) medsebojno trdno drži v prvem relativnem položaju· in da je predviden odpahnilni element (211) za sprostitev aretiranja.
7. 7. Inhalator po enem od zahtevkov 1 do 6, značilen po tem, da obsega poseben sesalni nastavek (1), v katerem se prečni presek zračnega kanala povečuje v smeri k izstopu (10).
8. 8. Inhalator po zahtevku 7, značilen po tem, da obsega ločeno zapiralno kapo (11), ki sejo da natakniti na sesalni nastavek (1).
9. 9. Inhalator po zahtevku 8, značilen po tem, da je v zapiralni kapi (11) predvideno sušilno sredstvo (12).
10. 10. Inhalator po enem od zahtevkov 1 do 9, značilen po tem, da je na vstopu (3) zraka predviden protipovratni ventil.
11. 11. Inhalator po enem od zahtevkov 1 do 10, značilen po tem, da je opremljen s števcem (7), ki se ga da vrniti v začetni položaj, in ki pri dosegu prvega relativnega položaja zalogovne komore (4) in dozirnega zatiča (5) poraste.
12. 12. Inhalator po enem od zahtevkov 1 do 11, značilen po tem, da so trdna telesa antiastmatično učinkovita snov ali antiastmatično učinkovita zmes snovi.
13. 13. Inhalator po zahtevku 12, značilen po tem, da je antiastmatično učinkovita snov oz. antiastmatično učinkovita zmes snovi mešanica formoterola in laktoze.
14. 14. Inhalator zlasti po enem od predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da sta zalogovno komoro (4) obsegajoč ohišni del (101) in telo (102) naprave, katero nosi dozirni zatič (5,) iz prvega skupaj potisnjenega položaja drug k drugemu premakljiva v drug, drug iz drugega izvlečen položaj s tem, da sta zavrtljiva relativno drug k drugemu, vsaj ena nagnjena ploskev (103) na telesu (102) naprave in/ali ohišnem delu (101) ter na njej voden protikos (104) pa pretvori

    22000PP0.IV vrtilno gibanje v osno gibanje.
15. 15. Inhalator po zahtevku 14, značilen po tem, da ohišni del· ali telo (102) naprave lahko obsega več na svojem obodu porazdeljeno razporejenih nagnjenih ploskev (103) enake strmine in dolžine, relativno k temu pa vrtljiva telesa ali deli ustrezno število z njimi sodelujočih štrlin ali protikosov(104).
16. 16. Inhalator pozahtevku 14 ali 15, značilen po tem, da so vsakokrat predvidene štiri, preko približno 90° raztezajoče se, na isti višini ležeče in v isto smer dvigajoče se nagnjene ploskve, ki sodelujejo s kot štrline zasnovanimi protikosi (104), in da so na koncu nagnjenih ploskev (103) predvideni v navpični smeri orientirani prehodi, utori (105) ali podobno za protikose (104), tako da sta ohišni del (101) z zalogovno komoro (4) in protikos (104) po zavrtitvi in vzdolžnem zdrsu protikosov (104) na nagnjenih ploskvah (103) z iz tega rezultirajočo osno prestavitvijo dozirnega zatiča (5) skupaj prestavljiva v osni smeri in premakljiva nazaj v izhodiščni položaj.
17. 17. Inhalator po enem od zahtevkov 14 do 15, značilen po tem, da je v poteku osnih povratnih vodilnih utorov (105) predvidena vsaj ena prstasta štrlina (105a), preko katerih je premakljiv vstran protikos (104), da je v poteku osnih povratnih vodilnih utorov (105) nadalje razporejena vsaj ena, kot žagin zob •zasnovana štrlina (106), katere strmo padajoča stran je razporejena sovpadajoče z delujočo nagnjeno ploskvijo (103) za protikos (104), protikos (104) pa je preko dvigajoče se nagnjene strani (107) te štrline (106) prestavljiv v osni smeri in v začetnem položaju naslednjega dozirnega gibanja razporejen za strmo padajočo stranjo.
18. 18. Inhalator po enem od zahtevkov 14 do 17, značilen po tem, da so nagnjene ploskve (103) prednostno zasnovane kot utori in ustrezajo delom navojnega koraka ter so razporejene zlasti na notranji strani stenskega dela (108) ohišnega dela (101).
19. 19. Inhalator po enem od zahtevkov 14 do 18, značilen po tem, da je na dotikalnih mestih med relativno drug k drugemu zavrtljivih ohišnih delov (101, 102) razporejena zapora (110), raglja ali podobno, ki blokira protismiselno vrtenje

    22000PP0.IV ohišnih delov nasproti dozirnemu gibanju.
20. 20. Inhalator po enem od zahtevkov 14 do 19, značilen po tem, da zapora (110) obsega zaporno kolo (111) z žagastimi zobmi (112) na prvem ohišnem delu (101) in z vsakokrat v obodni smeri drug proti drugemu zamaknjenimi protizobmi (113) ali skupinami protizob (113) na drugem ohišnem delu (102) ali telesu naprave, pri čemer je zamik vsakokratnih predvidenih protizob (113) v obodni smeri drug proti drugemu tako izbran, da je rageljni korak zapore manjši od delitve zob.
21. 21. Inhalator po zahtevku 19 ali 20, značilen po tem, da se zobje (112), zobne vrzeli in protizobje (113) premočrtno raztezajo v osni smeri.
22. 22. Inhalator po enem od zahtevkov 14 do 21, značilen po tem, da ima dozirni zatič (5) obsegajoče telo (102) naprave ali ohišni del deloma dvojno ostenje, katerega notranje ostenje (109) nosi z nagnjenimi ploskvami (103) na drugem ohišnem delu (101) sodelujoče protikose (104), ki štrlijo od tega notranjega ostenja radialno navzven, in da zunanje ostenje (114) zunaj objema nagnjene ploskve (103) obsegajoč stenski del (108) drugega ohišnega dela (101) ter obsega protizobe (113) za na zunanji strani ohišnega dela (101), vsebujočega zalogovno komoro (4), razporejeno zaporno kolo (111).
23. 23. Inhalator po enem od zahtevkov 14 do 22, značilen po tem, da sta notranje ostenje (109) dozirno iglo (5) obsegajočega ohišnega dela (102) in vodilne ploskve (103) obsegajoča stena (108) zalogovno komoro (4) obsegajočega ohišnega dela (101) krožna in da ima zunanje ostenje (114) prvega ohišnega dela (102) vsaj območno od te krožne oblike odstopajoč prečni presek, tako da so med ostenji tvorjena vogalna območja (115) in da je zlasti pri zavrtenih in/ali osno drug iz drugega izvlečenih ohišnih delih (101, 102) zrak vsesan preko teh, tedaj odprtih vogalnih območij (115), s predori (116) blizu dna (117) telesa (102) naprave kot tudi z vsaj eno protipovratno kapo pa voden k dozirnim kanalom (6a, 6b, 6c) in dozirnemu zatiču (5).
24. 24. Inhalator po enem od zahtevkov 14 do 23, značilen po tem, da čelna stran zunanjega ostenja (114) dozirno iglo obsegajočega telesa (102) naprave v

    22000PPO.IV skupaj potisnjenem položaju s skladno krožečo konturo nalega proti prislonski ploskvi (119) drugega ohišnega dela (101) in v tem položaju je pot zraka presekana, notranjost inhalatorja pa zrakotesno zaprta.
25. 25. Inhalator po enem od zahtevkov 14 do 24, značilen po tem, da prvi od ohišnih delov vsebuje relativno k prikazovalnemu oknu (120) vrtljiv prikazovalni obroč (121), ki je z relativno zavrtitvijo obeh ohišnih delov drugega proti drugemu pri doziranju vsakokrat premakljiv naprej za niajhno vrednost kota enake velikosti in iste smeri.
26. 26. Inhalator po enem od zahtevkov 14 do 25, značilen po tem, da je prikazovalni obroč (121) zasnovan kot zobnik, ki je izsredno glede na votli zobnik (122) ali notranje ozobljenje uležajeno v dozirno iglo (5) obsegajočem ohišnem delu (102) in se s svojim zunanjim ozobljenjem prilega v notranje ozobljenje tega votlega kolesa (122), pri čemer število zob tega notranjega zobnika tako malo odstopa od števila zob votlega kolesa, da je notranji zobnik proti votlemu zobniku zavrtljiv za okoli en sam vrtljaj ali njegov del, kadar je izvedeno preddoločeno število npr. 100 do 200 doziranj.
27. 27. Inhaltor po zahtevku 25 ali 26, značilen po tem, da se prikazovalni obroč (121) in s tem dozirno gibanje'po dosegu predvidenega števila doziranj da blokirati.
28. 28. Inhalator po enem od zahtevkov 14 do 27, značilen po tem, da kot prikazovalni obroč (121) služeče zobato kolo obsega prislon (123), ki smiselno sodeluje s protiprislonom (124) relativno k njemu zavrtljivega ohišnega dela (101), da sta prislona v izhodišni legi blizu drug drugemu ali se dotikata in sta z dozirnim gibanjem polagoma gibljiva narazen v obodni smeri, pri Čemer prideta z istočasno osno prestavitvijo tadva prislona (123, 124) v naleganje vsakokrat v druga proti drugi po višini zamaknjeni ravnini, s povratnim gibanjem pa ponovno dospeta v sovpadajočo ravnino, in da prislona (123,124) po približno enem vrtljaju prikazovalnega obroča (121) in zadnjem dozirnem koraku v obeh ravninah tako nalegata drug na drugega, da sta osna povratna prestavitev v izhodiščno lego in s tem ponovni dozirni korak blokirana.
29. 29. Inhalator po enem od zahtevkov 1 do 28, značilen po tem, da je v zalogovni

    22000PP0.IV komori (4) na strani, nasprotni dozirnemu zatiču (5), razporejen s šibko vzmetjo (125) obremenjen, pojemanju vsebine komore sledeč bat (126) ali podobno, pri čemer je vzmetna sila tako majhna, da je preprečeno stiskanje trdnih teles, pri čemer pa je vzmetna sila vseeno tako velika, da potisne bat (126) tudi proti sili težnosti trdnih teles in njegovi lastni teži, ki sledi pojemanju volumna komore.
30. 30. Inhalator po enem od zahtevkov 1 do 29, značilen po tem, da je zalogovna komora (4) znotraj ohišnega dela (101) razporejena sprpstljivo in izmenljivo in/ali ima sprostljiv pokrov (127).
31. 31. Inhalator po enem od zahtevkov 1 do 30, značilen po tem, da ima izmenljivo v ohišnem delu (101) razporejena zalogovna komora (4) v izhodiščni postavitvi pred montažo zaporo (129), ki se jo da prebiti, izbiti in/ali z vnaprej določenimi lomnimi točkami tesno pritrditi, prehodnega kanala (400) za dozirni zatič (5), katera zapora (129) je z vstavitvijo zalogovne komore (4) v njen ohišni del (101) z dozirnim zatičem (5) samodejno vtisljiva in odpirljiva.