SI9200322A

SI9200322A - Synergistic composition and method of selective weed control

Info

Publication number: SI9200322A
Application number: SI19929200322A
Authority: SI
Inventors: Patrick Ryan; Urs Hofer; Richard Istead; Hans Gut; Wolfgang Paul Iwanzik
Original assignee: Ciba-Geigy Ag
Priority date: 1991-11-15
Filing date: 1992-11-13
Publication date: 1993-06-30
Also published as: UY23503A1; AU652298B2; US5296449A; CA2082845A1; MA22712A1; HUT62754A; AU2836692A; CN1072312A; LV10150A; FI925122A; IL103744A0; TNSN92104A1; PL296584A1; AP9200446A0; HU9203573D0; SK322292A3; CZ322292A3; EP0542687A1; MX9206535A; NZ245130A

Description

CIBA-GEIGYAG

Sinergistično sredstvo in postopek za selektivno zatiranje plevelov

Pričujoči izum se nanaša na sinergistično sredstvo, ki vsebuje herbicidno kombinacijo učinkovin, ki je izredno primerna za selektivno zatiranje plevelov v kulturah koristnih rastlin, zlasti v kulturah žita, soje, bombaža, riža, zelenjave in trat.

Izum se nanaša tudi na postopek za zatiranje plevelov v kulturah koristnih rastlin, prednostno v kulturah žita, soje, bombaža, riža, zelenjave in trat, kot tudi na uporabo tega novega sredstva.

Spojina 5-(2,4,6-trimetilfenil)-2-[l-(etoksimino)-propionil]-cikloheksan-l,3-dion (tralkoksidim) je znana kot selektiven herbicid. Ta učinkovina je z njeno pripravo in uporabo opisana v evropskih patentnih prijavah št. 0 128 642 in 0 080 301.

Nadaljnja znana selektivna herbicida proti plevelom v kulturah koristnih rastlin sta propionilester 2-[4-(5-klor-3-fluorpiridin-2-iloksi)-fenoksi]-propionske kisline in etilester (±)-2-[4-(6-klorbenzoksazol-2-iloksi]fenoksi]propionske kisline (fenoksapropetil). Propinilester 2-[4-(5-klor-3-fluorpiridin-2-iloksi)-fenoksi]propionske kisline je z njegovo pripravo in uporabo opisan v USP 4,713,109 (Renantiomer) in USP 4,505,743 (racemat). Fenoksaprop-etil je znan iz Pesticide Manual, 8. Edition, stran 379, British Crop Protection Council, The Lavenham Press Limited, Suffolk.

Sedaj pa seje presenetljivo pokazalo, da razvija količinsko spremenljiva kombinacija učinkovin sinergističen učinek, ki lahko zatre tako v postopku pred vznikom kot tudi v postopku po vzniku večino plevelov, ki se pojavljajo v kulturah koristnih rastlin, ne da bi poškodovala koristno rastlino.

Zato predlagamo v skladu s pričujočim izumom novo sinergistično sredstvo za selektivno zatiranje plevelov, ki vsebuje kot učinkovino 5-(2,4,6-trimetilfenil)-2-[l(etoksimino)-propionilj-cikloheksan-l,3-dion s formulo I

in sinergistično učinkovito množino bodisi propinilestra 2-[4-(5-klor-3-fluorpiridin-2-iloksi)-fenoksi]-propionske kisline s formulo II

F

ch₃

OCH-COOCH₂CSCH (II) bodisi etilestra (±)-2-[4-(6-klorbenzoksazol-2-iloksi]fenoksi]propionske kisline s formulo III

ch₃ o-c-COOC₂H₅

H (III) v medsebojni mešanici.

Zelo presenetljivo je, da kombinacija učinkovine s formulo I z učinkovino s formulo

II ali III ne povzroči samo načelno pričakovane aditivne dopolnitve spektra učinkovanja na plevele, ki jih je treba zatreti, temveč da doseže sinergističen učinek, ki razširi meje učinkovanja obeh pripravkov z dveh vidikov:

Po eni plati se zmanjšajo uporabljene množine posameznih spojin s formulami I, II in

III pri učinku, ki ostane enako dober. Po drugi plati doseže kombinirana mešanica tudi tam, kjer sta postali obe posamezni substanci v področju pretirano majhnih uporabljenih množin popolnoma neučinkoviti, še vedno visoko stopnjo zatiranja plevela. To ima za posledico bistveno razširitev spektra plevelov in dodatno povečanje varnostne marže na kulturah koristnih rastlin, kakršno je potrebno in zaželeno za nenamerno predoziranje učinkovine.

Kombinacija učinkovin v smislu izuma vsebuje eno učinkovino s formulo I in eno učinkovino s formulo II ali III v poljubnem mešalnem razmerju, praviloma s prebitkom ene komponente nad drugo. Prednostna mešalna razmerja med učinkovino s formulo I in mešalnim partnerjem s formulo II oz. III leže med 100:1 in 1:1, zlasti med 50:1 in 2:1.

Kot posebno učinkovita sinergistična mešanica učinkovin se je pokazala kombinacija R-enantiomera spojine s formulo II

s spojino s formulo I. Spojino s formulo II, zlasti spojino s formulo (R)-II, uporabimo prednostno skupaj z antidotom. Kot prav posebno primeren antidot se je pokazal l-metilheksil-2-(5-klorkinolin-8-iloksi)acetat s formulo A

Ta učinkovina in njena uporaba je npr. opisana v EP-A-0 191 736. Antidot ima nalogo ščititi kulturno rastlino pred fitotoksičnim učinkom spojine s formulo II. Antidot s formulo A sam nima nobene herbicidne učinkovitosti in ne more ojačati herbicidnega učinka spojine s formulo II.

Pri obdelavi polja, ki se vrši bodisi ob uporabi mešanice v tanku s kombinacijo antidota s formulo A in herbicida s formulo II ali z ločeno aplikacijo antidota s formulo A in herbicida s formulo II, je razmerje med antidotom in herbicidom praviloma 1:100 do 10:1, prednostno 1:20 do 1:1 in zlasti 1:1. V prav posebno prednostni kombinaciji herbicida s formulo (R)-II in antidota s formulo A znaša razmerje med antidotom in herbicidom 1:4.

Etilester (±)-2-[4-(6-klorbenzoksazol-2-iloksi]fenoksi]propionske kisline s formulo III ci

c-cooc₂h₅ (IH), ch₃ zlasti njegov (R)-enantiomer s formulo (R)-III

Cl

H ((R)-ni), uporabimo v sinergističnih mešanicah v smislu izuma prednostno skupaj z antidotom. Posebno prednostna je spojina s formulo III z antidotom etilestrom 1-(2,4diklorfenil)-5-(triklormetil)-lH-l,2,4-triazol-3-karboksilne kisline (fenklorazol-etil) s formulo B

znanim iz Pesticide Manual, 9. Edition, stran 365, British Crop Protection Council, The Lavenham Press Limited, Suffolk. Mešalno razmerje med antidotom s formulo B in herbicidom s formulo III znaša praviloma 1:100 do 10:1, prednostno 1:20 do 1:1, in zlasti 1:4 do 1:2. Prav posebno prednostno uporabimo pri sinergističnih mešanicah v smislu izuma antidot s formulo B s herbicidom s formulo (R)-III v razmerju 1:2. Antidot ima nalogo ščititi kulturno rastlino pred fitotoksičnim učinkom spojine s formulo III oz. (R)-III. Antidot s formulo B sam nima nobene herbicidne učinkovitosti in ne more ojačati herbicidnega učinka spojine s formulo III oz. (R)-III.

Herbicidne kombinacije učinkovin v smislu izuma so izredno primerne za selektivno zatiranje plevelov v kulturah koristnih rastlin, zlasti v kulturah žita, soje, bombaža, riža in zelenjave. Posebno izvrstno učinkovitost proti plevelom smo ugotovili v kulturah žita.

S herbicidnimi kombinacijami učinkovin v smislu izuma lahko zatiramo veliko število agronomsko pomembnih plevelov, kot npr. Avena fatua, Alopecurus myosuroides in Apera špica venti, tako v postopku pred vznikom kot tudi v postopku po vzniku, prednostno pa v postopku po vzniku. S kombinacijo učinkovin v smislu izuma zatiramo zlasti monokotilne plevele.

Uporabljena množina lahko variira v širokih območjih in je odvisna od kakovosti tal, vrste uporabe (pre- ali postemergentno; luženje semena; uporaba v sejalni brazdi; uporaba no tillage itd.), od kulturne rastline, od plevela, ki ga je treba zatreti, od vsakokratnih prevladujočih klimatskih okoliščin in drugih faktorjev, ki jih določajo vrsta uporabe, čas uporabe in ciljna kultura. Na splošno lahko mešanico učinkovin v smislu izuma uporabimo v množini od 1 do 0,01 [kg aktivne snovi/ha], zlasti 0,5 do 0,05 [kg aktivne snovi/ha].

Mešanice spojin s formulo I s spojinami s formulo II oz. III uporabimo v nespremenjeni obliki, kot jih lahko dobimo iz sinteze, ali prednostno s pomožnimi sredstvi, kakršna so običajna v tehniki formuliranja, in jih zato na znan način predelamo npr. v emulzibilne koncentrate, raztopine, ki se dajo škropiti direktno ali razredčevati, razredčene emulzije, škropilne praške, topne praške, prašilna sredstva, granulate, tudi za zakapsuliranje, npr. v polimernih snoveh. Postopke uporabe, kot razprševanje, zamegljevanje, zapraševanje, omakanje, posipanje ali polivanje, izberemo enako kot vrsto sredstev ustrezno zaželenim ciljem in danim okoliščinam.

Formulacije, t.j. sredstva, pripravke ali sestavke, ki vsebujejo učinkovine s formulami I in II oz. III kot tudi v danem primeru eno ali več trdnih ali tekočih dodatnih snovi, pripravimo na znan način, npr. s temeljitim pomešanjem in/ali pomletjem učinkovin s polnili, kot npr. topili, trdnimi nosilci in v danem primeru površinsko aktivnimi spojinami (tenzidi).

Kot topila pridejo v poštev: aromatski ogljikovodiki, zlasti frakcije C_g do C₁₂, kot mešanice alkilbenzolov, npr. ksilolne mešanice ali alkilirani naftalini, alifatski in cikloalifatski ogljikovodiki, kot parafini, cikloheksan ali tetrahidronaftalin, alkoholi, kot etanol, propanol ali butanol, glikoli kot tudi njihovi etri in estri, kot propilenglikol ali dipropilenglikoleter, ketoni, kot cikloheksanon, izoforon ali diacetonalkohol, močna polarna topila, kot N-metil-2-pirolidon, dimetilsulfoksid ali voda, rastlinska olja kot tudi njihovi estri, kot repično, ricinusovo ali sojino olje, v danem primeru tudi silikonska olja.

Kot trdne nosilce, npr. za prašilna sredstva ali disperzibilne prahe, uporabljamo praviloma moke naravnih kamnin, kot kalcita, smukca, kaolina, montmorillonita ali attapulgita. Za izboljšanje fizikalnih lastnosti lahko dodamo tudi visokodisperzno kremenico ali visokodisperzne vpojne polimerizate. Kot zrnati, adsorptivni nosilci za granulate pridejo v poštev porozne vrste, kot npr. plovec, zdrobljena opeka, sepiolit ali bentonit, kot nevpojni nosilni materiali npr. kalcit ali pesek. Razen tega lahko uporabimo številne predgranulirane materiale anorganske ali organske narave, kot zlasti dolomit ali zdrobljene rastlinske ostanke.

Kot površinsko aktivne spojine pridejo v poštev v odvisnosti od vrste učinkovine, ki jo je treba formulirati, neionogeni, kationsko in/ali anionsko aktivni tenzidi z dobrimi emulgirnimi, dispergirnimi ali omočilnimi lastnostmi. S tenzidi so mišljene tudi zmesi tenzidov.

Primerni anionski tenzidi so lahko takoimenovana v vodi topna mila kot tudi v vodi topne sintetične površinsko aktivne spojine.

Kot mila naj omenimo alkalijske, zemeljskoalkalijske in v danem primeru substituirane amonijeve soli višjih maščobnih kislin (C₁₀-C₂₂), kot npr. natrijeve ali kalijeve soli oleinske ali stearinske kisline, ali naravnih zmesi maščobnih kislin, ki jih lahko dobimo npr. iz olja kokosovih orehov ali lojenega olja. Dalje je treba omeniti tudi metil tavrinske soli maščobnih kislin.

Pogosteje pa uporabljamo takoimenovane sintetične tenzide, zlasti sulfonate maščobnih alkoholov, sulfate maščobnih alkoholov, sulfonirane derivate benzimidazola ali alkilarilsulfonate.

Sulfonati ali sulfati maščobnih alkoholov so praviloma v obliki alkalijskih, zemeljskoalkalijskih ali v danem primeru substituiranih amonijevih soli in imajo alkilni ostanek z 8 do 22 ogljikovimi atomi, pri čemer vključuje alkil tudi alkilni del acilnih ostankov, npr. natrijeva ali kalcijeva sol ligninsulfonske kisline, dodecilestra žveplove kisline ali zmesi sulfatov maščobnih alkoholov, pripravljene iz naravnih maščobnih kislin. Sem spadajo tudi soli estrov žveplove kisline in sulfonskih kislin aduktov maščobnih alkoholov in etilenoksida. Sulfonirani derivati benzimidazolov vsebujejo prednostno dve skupini sulfonske kisline in en ostanek maščobne kisline z 8 do 22 atomi ogljika. Alkilarilsulfonati so npr. natrijeve, kalcijeve ali trietanolaminske soli dodecilbezolsulfonske kisline, kot dibutilnaftalinsulfonske kisline, ali kondenzacijskega produkta naftalinsulfonske kisline in formaldehida.

Končno pridejo v poštev tudi ustrezni fosfati, kot npr. soli estra fosforjeve kisline p-nonilfenol-(4-14)-etilenoksidnega adukta, ali fosfolipidi.

Kot neionski tenzidi pridejo v prvi vrsti v poštev poliglikoletrni derivati alifatskih ali cikloalifatskih alkoholov, nasičenih ali nenasičenih maščobnih kislin in alkilfenolov, ki lahko vsebujejo 3 do 30 glikoletrnih skupin in 8 do 20 atomov ogljika v (alifatskem) ogljikovodičnem ostanku in 6 do 18 atomov ogljika v alkilnem ostanku alkilfenolov.

Nadaljnji primerni neionski tenzidi so v vodi topni, 20 do 250 etilenglikoletrnih skupin in 10 do 100 propilenglikoletrnih skupin vsebujoči adukti polietilenoksida na polipropilenglikol, etilendiaminopolipropilenglikol in alkilpolipropilenglikol z 1 do 10 atomi ogljika v alkilni verigi. Navedene spojine vsebujejo običajno na propilenglikolno enoto 1 do 5 etilenglikolnih enot.

Kot primere neionskih tenzidov naj omenimo nonilfenolpolietoksietanole, poliglikoletre ricinovega olja, polipropilen-polietilenoksidne adukte, tributilfenoksipolietoksietanol, polietilenglikol in oktilfenoksipolietoksietanol.

Dalje pridejo v poštev tudi estri maščobnih kislin s polioksietilensorbitanom, kot polioksietilensorbitan-trioleat.

Pri kationskih tenzidih gre predvsem za kvartarne amonijeve soli, ki vsebujejo kot N-substituent najmanj en alkilni ostanek z 8 do 22 atomi ogljika in imajo kot nadaljnje substituente nižje, v danem primeru halogenirane alkilne, benzilne ali nižje hidroksialkilne ostanke. Soli so prednostno v obliki halogenidov, metilsulfatov ali etilsulfatov, npr. steariltrimetilamonijev klorid ali benzildi-(2-kloretil)-etilamonijev bromid.

Tenzidi, ki se uporabljajo v tehniki formuliranja, so med drugim opisani v tehle publikacijah:

Mc Cutcheon’s Detergents and Emulsifiers Annual, Mc Publishing Corp., Glen Rock, New Jersey, 1988.

M. and J. Ash, Encyclopedia of Surfactants, Vol. I-III, Chemical Publishing Co., NewYork, 1980-1981.

Dr. Helmut Stache Tensid-Taschenbuch, Carl Hanser Verlag, Munchen/Wien 1981.

Pesticidni pripravki vsebujejo praviloma 0,1 do 99 %, zlasti 0,1 do 95 % mešanice učinkovin s formulo I s formulo II oz. formulo III, 1 do 99 % trdnega ali tekočega dodatka in 0 do 25 %, zlasti 0,1 do 25 % tenzida.

Medtem ko dajejo kot tržnemu blagu prednost raje koncentriranim sredstvom, uporablja končni porabnik praviloma razredčena sredstva.

Sredstva lahko vsebujejo tudi nadaljnje dodatke, kot stabilizatorje, npr. v danem primeru epoksidirana rastlinska olja (epoksidirano olje kokosovih orehov, repično olje ali sojino olje), protipenilna sredstva, npr. silikonsko olje, konservirna sredstva, regulatorje viskoznosti, veziva, oprijemna sredstva kot tudi gnojila ali druge učinkovine za dosego posebnih efektov.

Prednostne formulacije so sestavljene zlasti takole: (% - masni procent)

Emulzibilni koncentrati: Aktivna mešanica učinkovin: površinsko aktivno sredstvo: tekoči nosilec:

Prašiva

Aktivna mešanica učinkovin: trdni nosilec:

Suspenzijski koncentrati: Aktivna mešanica učinkovin: voda:

površinsko aktivno sredstvo:

Omočljivi praški Aktivna mešanica učinkovin: površinsko aktivno sredstvo: trdni nosilec:

Granulati:

Aktivna mešanica učinkovin: trdni nosilec:

do 90 %, prednostno 5 do 20 % do 30 %, prednostno 10 do 20 % 5 do 94 %, prednostno 70 do 85 %

0,1 do 10 %, prednostno 0,1 do 1 % 99,9 do 90 %, prednostno 99,9 do 99 % do 75 %, prednostno 10 do 50 % do 24 %, prednostno 88 do 30 % do 40 %, prednostno 2 do 30 %

0,5 do 90 %, prednostno 1 do 80 %

0,5 do 20 %, prednostno 1 do 15 % do 95 %, prednostno 15 do 90 %

0,5 do 30 %, prednostno 3 do 15 % 99,5 do 70 %, prednostno 97 do 85 %

Biološki primeri

Sinergističen učinek nastopa vedno takrat, kadar je učinek kombinacije učinkovin I in II oz. III večji kot vsota učinkov posamično uporabljenih učinkovin.

Pričakovani herbicidni učinek We za dano kombinacijo dveh herbicidov lahko (primerjaj COLBY, S.R., Calculating synergistic and antagonistic response of herbicide combinations, Weeds 15, strani 20-22, (1967)) izračunamo takole:

We = X + Υ.(ΙΟΟ-Χ)

100

Pri tem pomenijo:

X = procent zaviranja rasti pri obdelavi s spojino s formulo I z uporabljeno množino p kg na hektar v primerjavi z neobdelano kontrolo (=0 %).

Y = procent herbicidnega učinka pri obdelavi s spojino s formulo II oz. III z uporabljeno množino q kg na hektar v primerjavi z neobdelano kontrolo.

We = pričakovani herbicidni učinek (procent zaviranja rasti v primerjavi z neobdelano kontrolo) po obdelavi s spojinami s formulami I in II oz. III pri uporabljeni množini p + q kg množine učinkovin na hektar.

Če je dejansko opaženi učinek večji kot pričakovana vrednost We, gre za sinergizem.

Sinergističen učinek kombinacij učinkovine s formulo I z učinkovinama s formulo II oz. III je prikazan v naslednjih primerih:

Primer BI: Postemergentni poskus

Semena testnih rastlin posejemo v rastlinjaku v plastene lončke, ki vsebujejo 0,5 1 sterilizirane poljske prsti. Po vzniku opršimo rastline v stadiju 2 do 3 listov z vodno disperzijo kombinacije učinkovin. Uporabljeno množino učinkovine uravnamo s primernim razredčenjem koncentrata. Vsakokrat razpršimo po 55 ml disperzije na m². Testne rastline gojimo v rastlinjaku dalje ob dnevnem zalivanju.

Po 3 tednih ovrednotimo herbicidni učinek v primerjavi z neobdelano kontrolno skupino. Zabeležimo procentualno zaviranje rasti v primerjavi z neobdelano kontrolo. Kot merilo rabi tale linearna lestvica:

100 % = rastline odmrle % = srednji učinek % = kot neobdelana kontrola.

Primerjalni rezultati so vnešeni skupaj s pričakovanimi vrednostmi, izračunanimi po Colbyjevi formuli, v tabelah 1 do 5. Navedene so formulske označbe vsakokrat uporabljenih učinkovin in njihove uporabljene množine kot tudi preizkušanj pleveli in kulturne rastline.

Tabela 1: Sinergistični učinek proti Avena fatua po vzniku:

Učinkovine in uporabljene množine v g AS/ha	Pričakovana vrednost (po Colbyju)	Izmerjeno zaviranje rasti
10g(R)-II*		25
75gl		25
10 g (R)-II* + 75 g I	44	90

* vsebuje dodatno 2,5 g antidota l-metilheksil-2-(5-klorkinolin-8-iloksi)acetata.

Tabela 2: Sinergistični učinek proti Alopecurus mvosuroides po vzniku

Učinkovine in uporabljene množine v g AS/ha	Pričakovana vrednost (po Colbyju)	Izmerjeno zaviranje rasti
10g(R)-II*	....	0
75gl		0
10g(R)-II* + 75 gl	0	99

* vsebuje dodatno 2,5 g antidota l-metilheksil-2-(5-klorkinolin-8-iloksi)acetata

Tabela 3: Sinergistični učinek proti Apera špica venti po vzniku:

Učinkovine in uporabljene množine v g AS/ha	Pričakovana vrednost (po Colbyju)	Izmerjeno zaviranje rasti
10 g (R)-II*		0
75gl		0
10g(R)-II* + 75 gl	0	90

Tabela 4: Učinek mešanice učinkovin v smislu izuma proti kulturni rastlini ozimnemu ječmenu po vzniku

Učinkovine in uporabljene množine v g AS/ha	Pričakovana vrednost (po Colbyju)	Izmerjeno zaviranje rasti
10g(R)-II*	—	0
75gl		0
10 g (R)-II* + 75 g I	0	0

Tabela 5: Sinergistični učinek proti Apera špica venti po vzniku

Učinkovine in uporabljene Pričakovana vrednost Izmerjeno zaviranje množine v g AS/ha (po Colbyju) rasti g (R)-III* —- 50 g I 20 g (R)-III* + 75 g I 60 95 * vsebuje dodatno 10 g antidota etilestra l-(2,4-diklorfenil)-5-(triklormetil)lH-l,2,4-triazol-3-karboksilne kisline.

Fl. Primeri formuliranja

Mešanice spojin s formulama I in II oz. I in III (% = masni procent)

a) Škropilni prašek	a)	b)	c)	d)
Mešanica učinkovine s
formulo I z učinkovino s
formulo II	10%	20%	5%	30%
Na ligninsulfonat	5%	5%	5%	5%
Na lavrilsulfat	3%	-	3%	-
Na diizobutilnaftalin-
sulfonat	-	6%	-	6%
oktilfenolpolietilen-
glikoleter (7-8 molov EO)	-	2%	-	2%
visokodisperzna
kremenica	5%	27%	5%	27%
kaolin	67%	-	67%	-
Mešanico učinkovin dobro	pomešamo z dodatki in v	primernem	mlinu dobro zmel-
jemo. Dobimo škropilne praške, ki se	dajo z vodo razredčiti v suspenzije vsake želene
koncentracije.
bj Emulziiski koncentrat	a)	b)	c)
Mešanica učinkovine s
formulo I z učinkovino s
formulo III	5%	5%	12%
oktilfenolpolietilen-
glikoleter
(4-5 molov EO)	3%	3%	3%
Ca dodecilbenzol-
sulfonat	3%	3%	2%
poliglikoleter ricino-
vega olja
(36 molov EO)	4%	4%	4%
cikloheksanon	30%	30%	31 %
zmes ksilolov	50%	35 %	35 %

Iz teh koncentratov se da z razredčenjem z vodo pripraviti emulzije vsake želene koncentracije.

c j Prašiva	^a)	b)	^c)	d)
Mešanica učinkovine s
formulo I z učinkovino
s formulo II	2%	4%	2%	4%
smukec	3%	4%	4%	8%
kaolin	95%	92%	94%	88%

Za uporabo pripravljena prašiva dobimo tako, da mešanico učinkovin pomešamo z nosilcem in zmeljemo na primernem mlinu.

d) Ekstruderski granulat a) b) c)

Mešanica učinkovine s formulo I z učinkovino

s formulo II	5%	3%	5 %
Na ligninsulfonat	2%	2%	2%
karboksimetilceluloza	1%	1%	1%
kaolin	87%	87%	77%

Mešanico učinkovin pomešamo z dodatki, zmeljemo in navlažimo z vodo. To zmes ekstrudiramo in nato posušimo v zračnem toku.

e) Ovojni granulat a) b)

Mešanica učinkovine s formulo I z učinkovino

s formulo III	1,5%	3%
polietilenglikol
(M_r 200)	3%	3%
kaolin	94%	89%

Fino zmleto mešanico učinkovin nanesemo v mešalniku enakomerno na kaolin, navlažen s polietilenglikolom. Na ta način dobimo ovojne granulate, ki so brez prahu.

f) Suspenzijski koncentrat

Mešanica učinkovine s formulo I z učinkovino s formulo III etilenglikol nonilfenolpolietilenglikoleter (15 molov EO) Na ligninsulfonat karboksimetilceluloza 37 %-na vodna raztopina formaldehida silikonsko olje v obliki 75 %-ne vodne emulzije voda

a)	b)
20%	20%
10%	10%
6%	6%
10%	10%
1%	1%
0,2%	0,2%
0,8%	0,8%
32%	12%

Fino zmleto mešanico učinkovin temeljito pomešamo z dodatki. Tako dobimo suspenzijski koncentrat, iz katerega lahko pripravimo po razredčenju z vodo suspenzije vsake želene koncentracije.

Pogosto je bolj smotrno, da učinkovino s formulo I in mešalni partner s formulo II oz. III formuliramo posamič in jih nato šele tik pred nanašanjem spravimo skupaj v želenem mešalnem razmerju kot mešanico za tank v vodi. V primerih za formuliranje lahko spojine s formulama II oz. III po želji uporabimo z antidotorna A oz. B v zgoraj navedenih mešalnih razmerjih.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Herbicidno sredstvo, označeno s tem, da vsebuje 5-(2,4,6-trimetilfenil)-2-[l(etoksimino)-propionil]-cikloheksan-l,3-dion s formulo I in sinergistično učinkovito množino bodisi propinilestra 2-[4-(5-klor-3-fluorpiridin-2-iloksi)-fenoksi]-propionske kisline s formulo II ch₃ a- // v=N

O// \\ och-cooch₂c=ch (II) bodisi etilestra (±)-2-[4-(6-klorbenzoksazol-2-iloksi]fenoksi]propionske kisline s formulo III
2. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da vsebuje 5-(2,4,6-trimetilfenil)-2-[l (etoksimino)-propionil]-cikloheksan-l,3-dion s formulo I in sinergistično učinkovito množino propinilestra 2-[4-(5-klor-3-fluorpiridin-2 iloksi)-fenoksi]-propionske kisline s formulo II ch₃ och-cooch₂c=ch (Π).
3. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da vsebuje 5-(2,4,6-trimetilfenil)-2-[l (etoksimino)-propionil]-cikloheksan-l,3-dion s formulo I in sinergistično učinkovito množino etilestra (±)-2-[4-(6-klorbenzoksazol-2 iloksijfenoksijpropionske kisline s formulo III ci ch₃ o — c-cooc₂h₅ (ΙΠ).

H
4. Sredstvo po zahtevku 2, označeno s tem, da se nahaja spojina s formulo II v obliki (R)-enantiomera.
5. Sredstvo po zahtevku 3, označeno s tem, da se nahaja spojina s formulo III v obliki (R)-enantiomera.
6. Sredstvo po zahtevku 2, označeno s tem, da vsebuje spojina s formulo II kot antidot l-metilheksil-2-(5-klorkinolin-8-iloksi)acetat.
7. Sredstvo po zahtevku 3, označeno s tem, da vsebuje spojina s formulo III kot antidot etilester l-(2,4-diklorfenil)-5-(triklormetil)-lH-l,2,4-triazol-3-karboksilne kisline.
8. Sredstvo po zahtevku 1, označeno s tem, da se nahaja v tem sredstvu komponenta s formulo I proti komponenti s formulo II ali III v masnem razmerju od 100:1 do 1:1.
9. Postopek za zatiranje neželene rastlinske rasti v kulturah koristnih rastlin, označen s tem, da pustimo učinkovati na kulturno rastlino ali njen življenski prostor herbicidno učinkovito množino sredstva po zahtevku 1.
10. Postopek po zahtevku 9 za zatiranje plevelov v kulturah žita, soje, bombaža, riža, zelenjave in trat.
11. Postopek po zahtevku 10 za zatiranje plevelov v žitu.
12. Postopek po zahtevku 9 za zatiranje monokotiledonskih plevelov.
13. Postopek po zahtevku 9, označen s tem, da obdelamo kulture koristnih rastlin z navedenim sredstvom v uporabljenih količinah, ki ustrezajo 1 do 0,01 kg celotne množine učinkovin na hektar.